r i i Največji dorentki dnevnik ▼ Združenih državah n Vetja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List :s!ovenskih delavcev t Ameriki« TELEFON: CHdsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Daily in g ■" 1 the United States. ! B Issued every day except Sundays and legal Holidays. 1 75,000 Readers. ^ TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 197. — ŠTEV. 197. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 22, 1931. — SOBOTA, 22. AVGUSTA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. GOV. ROOSEVELT SKUŠA P0MAGAH NEZAPOSLENIM Drznost banditov dosegla svoj višek newyorska zakonodaja se bo v torek sestala k posebnemu zasedanju Governer Roosevelt bo predložil zakonodaji svoj lastni načrt, kako bi bilo mogoče odpraviti neznosno stisko in bedo. — Njegova priporočila bodo v soglasju z željami strokovnih unij in dobrodelnih družb. — Zahteva glede petdnevnega delovnega tedna. — Država naj preskrbi vsakemu odraslemu državljanu najmanj tri dni dela na teden. ALBANY, N. Y., 2 1. avgusta. — Governer Roosevelt je sklenil pozvati državno zakondajo, naj kaj ukrene za olajšanje velikega pomanjkanja in bede, ki preti nezaposlenim, katerih je v New Yor-ku več kot milijon. Ta governerjev sklep pomeni, da je sklenila velika industrijalna država New York zmanjšati nezaposlenost potom državne zakonodaje. Newyorska zakonodaja se bo sestala prihodnji torek k posebnemu zasedanju. Predložen ji bo načrt, kojega izvedba je potrebna z ozirom na ogromno število nezaposlenih, ka teri morajo posebno po velikih mestih dosti trpeti ter se jim obeta še hujša zima kot je bila lanska. Governer Roosevelt je objavil, da bo predložil zakonodaji načrt, katerega pa še ni izdelal v vseh podrobnostih. Odvsepovsod je dobil celo kopico najrazličnejših nasvetov, katere pa mora še natančno preštudirati. Predvsem se bo bavil z nasveti državne Delavske Federacije, koje državna konvencija bo v torek o-tvorjena v Syracuse. Delavska Federacija, koje želje je Roosevelt vedno uvaževal, priporoča, naj zakonodaja ustanovi poseben fond, iz kojega bi se plačevale vsote v obliki plač. Tozadevna predloga je bila že stavljena v rednem zasedanju zakonodaje, pa ni bila sprejeta. — Predloga je zahtevala, naj se da vsakemu nezapo-slernu že vsaj dva dni dela na teden. Minimalna plača za en dan naj bi znašala pet dolarjev. Nadalje zahteva delavska Federacija uvedbo petdnevnega delovnega tedna za vse delavce, ki so zaposleni pri javnih podjetjih. Nadaljna predloga določa, da bi morali podjetniki, ki so prevzeli javna dela, plačati take plače kot so običajne v kraju, kjer se delo vrši. Delavski voditelji pravijo, da so podjetniki izkoristili obupen položaj ter že itak pičle plače še skrčili. Governer je dobil od delavskih unij in dobrodelnih družb še petnajst drugih važnih predlogov, katerim bo posvetil v soboto in v nedeljo vso pozornost. SYRACUSE, N. Y„ 2 I. avgusta. — John Sulii- 'van, predsednik državne delavske Federacije, koje konvencija se prične tukaj v torek, je rekel, da je pripravljen governer Roosevelt spraviti pred zakonodajo vprašanje glede pomoči nezaposlenim. Vsa priporočila, ki jih je predložila Federacija, je treba odobriti, če se hoče že vsaj nekoliko zmanjšati bedo v bližajoči se zimi. Glavna zahteva Federacije je, naj bi država garantirala vsakemu odraslemu državljanju že vsaj tri dni dela na teden. S tem zasluškom delavci seveda ne morejo- dostojno živeti, imajo pa že vsaj toliko, da se nasitijo in za silo oblečejo. Država bi s pomočjo mest in občin prav lahko dobila toliko dela, da bi vse odrasle državljane zaposlila že vsaj po tri dni na teden. Državna konvencija Delavske Federacije se bo v prvi vrsti bavila z vprašanjem nezaposlenosti. neznosne razmere v v kaznilnici Kaznenci Charleston kaznilnice se pritožujejo nad hrano in drugimi neugodnosti. ___________ _ »___________________ BOSTON, Mass., 20. avgusta. — V Charleston jctnišnici, kjer sta bila pred petimi leti zaprta Sacco in Vunzetti, vladajo še vedno skrajno slabe razmere. Kaznenci sd se znova pritožili nad hrano in drugimi neugodnostmi, toda oblasti niso pritožb vpoštevaJe. Kaznilnici je prenapulnjma. Namesto da bi dale oblasti' jetnikom zadostno hrano ter nekoliko razširile ozke prostore, so najele petdeset posebnih stražnikov, ki noč in dan stražijo zloglasni zavod. Onega, ki se pritožuje, vržejo v temnico, kjer mora biti več dni ob samem kruhu in vodi. Vodstvo jetnišnice se izgovarja, da (je ojačena straža vsledtega potrebna, ker se p-javljajo med kaznenci znaki nepokorščine ter se je bati upora. Pred dobrim tednom je skušalo pobegniti sto kazneneev, toda le trem se je beg posrečil. birma se bo ločila od indije Pogajanja glede lastne ustave so se že pričela. Gandhi se ne bo udeležil konference. kardinal je obsodil špansko Kardinal, katerega so izgnali iz za:>retil sedanjim veljakom z izobčenjem iz katoliške cerkve. MADRID, Španska, 21. avgusta. Kardinal Seguiu, ki je bil deportiran iz Španije zastran svojih političnih delavnosti, je izdal pastirsko pismo, v katerem odločno obsoja sedanjo špansko republikansko vlado. V pastirskem pismu je rečeno, da se vrača dežela k brutalnemu pa-ganizmu. Španska vlada je zjtčela kršiti pravice, katere je zajamčil sam Jezus Krist. — Cerkev bo branila svoje pravice — je rekel, — toda branila jih ne bo z armadami in aeroplani. Ima pa dvoje orožij. Prvo orožje je v rokah njenega božanskega ustanovitelja. Drugo orožja je kane nična kazen. Zgodovina priča, kako uspešrra so izobčenja. Zdi se mi, da je pismo naslovljeno naravnost na sedanje voditelje Španske. Kardinal Segura S3 nahaja v nekem francoskem samostanu. iz savla je postal pavel V eleindustrijalec V a u-člain se je zavzel za preklic prohibicijske p o-stave. — Svoječasno je navdušen suhač. Samuel M. Vauclain, predsednik ravnateljskega sveta Baldwino-vih tovarn za lokomotive v Philadelphi-! ji, kjer je v normalnih časih zapo-I s lenih do dvanajst tisoč delavcev, 1 je objavil v listu "Outlook and Inde-l pendent"* člunek, v katerem se za-J vz^ma za preklic prohibicijske pci-i stave. Svoječasno je bil Vauclain navdu-šen suhač. On je eden najuglednejših republikancev države Pennsyl-(vanije ter je leta 1928 dosti pripo-! mogel k izvolitvi Herbert a Hoo-I verja. | — Jaz sem bil za prohibioijo, — pravi Vauclain — ker je odpravila : gostilne in žgunjarne. Na mestu g3-Jstiln in zganjam je pa nastalo po j mestih in po deželi sploh vse polno beznic. Zdaj spravlja butlegar v svoj žep denar, ki bi moral sicer pri-l ti v zvezno blagajno. Vauclain zaJg-ovarja načrt zveznega senatorja Morrowa, naj bi imela vsaka posamezne država pravico določiti glede prodaje opojnih piječ. Odločno nasprotuje nazorom Hen- TRDOVRATNA SAMOMORU-rya Ford* kateri * p^1* prohibicije povzročil zmedo v indu- NA KANDIDATOMA Poslanec William P. Brunner je I>vajsetletno Helen Kaplan so gJVOril v5eraj ^ radio ^ ^ da privedli včeraj v Kingscounty bol- bi v slučaju preklica osemnajstega krvava borba na newy0rških ulicah V boju, ki se je vršil včeraj po newyorskih ulicah, so bili usmrčeni trije banditi in dva policista. Dvanajst oseb je bilo ranjenih, med njimi tudi triletni otrok. nišnico v Brocklynu. Dekle je hotelo po vsej sili v smrt. Najprej se je hotela zadušiti s plinom ter si je prereaaal žile v zapestju. Nato je skočila skozi okna. Težko poškodovano so odvedli v bolnišnico, in zdravniki upajo, da jo bodo ohranili pri življenju. Dekle je bilo zadnje dni precej zamišljeno. LONDON, Anglij-a, 20. avgusta. — Meseca novembra se bo po naročilu vlade vršila konferenca glede položaja v Birmi. Stavljenih je bilo namreč več tehtnih predlogov, naj se loči Birma od ostale .Indije. Na konferenci bodo sestavili zra Birmo posebno ustava. Tozadevno priporočilo je vsebovano tudi v Simonovem poročilu glede Indije. Deželi hi baje dosti bolje uspevali, če bi bili ločeni. BOMBAY, Indija, 20. avgusta. — BRUSELJ, Belgija, 21. av&usta. — Nocoj je rekel Maihatma Gandhi v Oton Hasburški, katerega hočejo anundmenta v rada profitirala na davkih najmanj eno milijardo dolarjev. Pa ne samo to. Tudi število nezaposelnih bi se znatno znižalo in zločinov bi ne bilo več toliko kot jih je sedaj. OTON HABSBURŠKI lindbergh je zadržan Ko ije stopil blagajnik Lloyd Fon-hose iz avtomobila na 135. cesti, so se mu približali trije banditi. Blagajnika je spremljal policist Walter G. Webb. Banditi so policista na mestu ustrel-li ter odvzeli blagajniku kovčeg, v katerem je imel $4619. 'Blagajniku niso storili ničesar." Nato skočili v avtomobil ter se odpeljali proti mostu na 155. ce- ' sti. Par blokov vstran so stopili iz avtomobila, vzeli taksi in se cdpe-, ljali. Policist Walker, Wardell in de- i tektiv Nugent so .jih začeli zasledovati. Banditi so neprestano streljali na zasledovalec, pa tudi policisti n:so štedili s kroglami. Pri mostu so opazili banditi prometnega policista Churchilla, oddali n:nj par strelov ter ga nevarno ranili. Tedaj je skočil iz nekega avtomobila mlad ognjegasec, planil k ranjenemu policistu in mu odvzel revolver. Banditi so tudi njega ranili. Isto tako neko žensko in njenega triletnega otroka. Divji lov je šel prako mostu do 164. ceste. Zasledovalcem se je pridružilo osem avtomobilov, v katerih je bilo dvajset policistov. Ko je dospel taksi na Dykman Street, mu je zastavil pot velik tovorni avtomobil. Tedaj se je š£«le imela pravcata borba. Ko so se policisti približali taksiju je bil eden banditov že mrtev, ostala dva sta pa kmalu nato umrla v bolnišnici. Tudi prometni policist Churchill je podlegel ranam. Kot rečeno, je bilo vsega skupaj ranjenih dvanajst oseb. p0v0denj na kitajskem Število utopljencev neprestano narašča. — Na tisoče oseb je še večino v smrtni nevarnosti. Ahmedaibbidu: — Zdi se mi, da ne bom odpotoval v London. Odpotoval bi le v slučaju, če bi angleška vlada izpreme-nlia svoje nazore in svoje srce. Prepričan sem pa, da se to ne ba še tako kmalu Ugodilo . Zastopnik Anglije ni odgovoril na to Gandhijevo izjavo. ODPOTOVAL IZ BELGIJE Pamik je moral odvleči njegovo letalo na severno obrežje Ketoi otoka. Motor je pokvarjen. postaviti monarhisti na madžarski prestol, je odpotoval iz dežele, kakor hitro se je izvedelo, da je madžarski ministrski Bethlenovim odstopom. ZAPORNA KAZEN ZA UMOR NAMERAVAN POLET _V AMERIKO BERLIN, Nemčija, 20. avgusta. — Letalca Willy Rody in Christian MEXICO CITY, Mehika, 20. av-Johannsen se pripravljata na po-' gusta. — Novi kaaeraski zakonik, ki let v Združene države. Letela bo-' je bil ravnokar uveljavljeni, dolo-sta preko Lizbone na Portugalskem.; ča za umor kot najvišjo kazen tri-Posluževala se bosta Junkerjevega deset let ječe. Kot znano, je bila aeropLana, kojega motor proizva-1 smrtma knzern v Mehiki odpravljena ja tristo konjskih sil. Ileta 1929. NEMURO, Japonsko, 21. avgusta, predsednik grof japonski vladni parnik "Shimushi- Bethlen s svojim kabinetom odsto- m m_utu" je sporočil radio postaji pil. V tukajšnjem gradu, kjer je v Oohiishi, da se je na letalu ame- Oton stanoval, sta ostala samo ne- riškega avijatdka Charlesa Lind- ki star naglušni učitelj in gover- bergha pokvaril motor. Letalec je nanta. Oba sta odločno zanikala, da r.ameraval cianes odleteti naprej bi bil prince v odhod v kaki zvezi z p^ti Tokio, pa je moral odlet od- goditi za nedoločen čas. Letalski pročnik Ta maka je spo rečil, d»a je motor precej poškodovan, polegtega pa vlada v okolici tudi zelo slabo vreme, vsled česar bosta morala Lindbergh in njegova ženia še par dnd os tinta na otoku Ke-tom. Vremenska cpaaovalnica napoveduje slaibo vrema. Kapitan parnika "Shimushiru" je nadalje še javil, da sta danes zjutraj ob šestih Lindbergh In njegovo žena še spala v aeropianu. Leta- WASHINGTON, D. C., 21. avgusta. - Pred-^^ * ^ ™ sednik Hoover je danes z velikim zadovoljstvom' Letak* je hvaležno sprejel po-objavil, da je pozval š^tdeset uglednih Ajnerikan-^ cev, naj se pridružijo komisiji za nezaposlene. | Aerop!an, ki je bil na poti i* pe- Izmed šestdesetih jih je dvainpetdeset ugodno ZZZ^JFJTZČ * ŠANOHAJ, Kitajska. 20. avgusta. V Hankcrvu, ki je srecfcšče zagonetne preplave, je voda reke Y*angtse nekoliko upadla, tolika vej škode pa povzroča pritok Luho. Pod vodstvom nacijonalistiine vlade se pripravlja pom-žna akcija za trideset milijonov Kitajcev, ki so brez strehe. Oblasti javljajo, da se vrše pogajanja z ameriško farmsko oblastjo glede nakupa petnajstih milijonzv bušljev pšenice za kitajske reveže. Vsi čolni in purniki. ki so na razpolago, so v službi rešilne akcije. Letalci so dognali, da je na višinah med Ankingom in Kiukiangom vse poln d beguncev, kateri so si pred povodni j o rešili edinole golo življenje. Reka Lu je preplavila mesto Fu-šun in Neikiang. Približno desetti-soč prebivalcev je utonilo. O na-draljnih žrtvah poročajo :z Čung-kinga. Nankinška vlada je sprejela ponudbo zdravstvenega oddelka Lige' narodov, in kmalu bo odšlo na Kitajsko veliko število zdravnikov in bolniških strežnic, kojih nalogi bo preprečiti širjenje raznih nalezljivih bolezni. denarna nakazila--- IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM odgovorilo. maral vsled goste megle spustiti na morje ob južni obali otoka Ketoi. V JUGOSLAVIJO Din 500 Din 1000 Din 2500 Din 3000 Din 5000 Din 10,000 % 9.35 % 18.50 S 45.75 $ 54.60 % 90.50 $180.00 Lir 1000 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbini znaša 60 centov za vsako posamezno žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45— 90 centov, za $50— $1—, za $100.— $2.—, za $200— $4.—, za $300— $5.25. Za Izplačilo večjih zneskov kot nora] navedeno, bodi«! t Urah ali dolarjih, dovoljujemo Se bolj Se pogoje. Pri velikih lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporasuatfr-to glede načina tfifrsslls Nujna nakasila izvršujemo po CABLE LETTER sa pristojbina 7Sa. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. y. Telephone BArclaj 7—TOO "GLAS NABOBS" NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 22, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. JL Owned and Published by ■LOVKNIC PUBLISHING COMPANI (A Corporation) m fftank Sakser, Pnddenl _ Race of buxlneai of the corporation and addresses of above officers: H| W. ltth Stmt, B«rw|h of Mmlatton, New York City, N. I. L. Bfnedlk, Treaa. M G L A B NARODA" (Voloe 92 the People) lasued Krery Day Except Bundaya and Holiday« B* celo leto velja Hat aa Ameriko In Kanado___46-00 Ba pol leta-----—$3.00 Ka četrt leta____________.$1.50 Za New York aa celo leto $7.00 Za pol leta_______________».60 Za inozemstvo aa celo leto .......47.00 Za pol leta-------------------»3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Narod*" izhaja vaald. dan tzvzemM nedelj In prasnlkov. Dopfcd brca podpisa In osebnosti ae ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli imMUfiH po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, .nosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 PREMOGARJI PRED SODIŠČEM Te ♦* za ustavo naše dežele. Mi živimo v državi, v kateri izvajajo prebivalci močan vpliv, ker so • znani kot svobodoljubeči in neodvisni ljudje. Namen sodnika je prozoren. Ve namreč, da ni na razpolago nobenih dokazov o krivdi obtožencev, zato je pa ✓ < vnaprej razpredel mreže siudikalistične postave, v katere naj bi se Obtožeilei zapletli. Obtoženci bi bili spoznani krivim k večjem zastran utoo-ja po tretjem redu, za kar določa zakon kazen enega do dveh let, dočim predvideva kršenje siudikalistične postave kazen do dvajsetih let. Oblasti delujejo s premogovnimi baroni roko v roki. Premogovni baroni prav dobro vedo, da bi laliko počeli, kar bi se jim sdjubilo, če bi spravili voditelje premoga rje v na varno. t sušeno, prodavajo za. rozine. Velik I del tega grozdja je do danes že o- . . . - ... , branega ter se suši na solne u. Tudi poročat. Ce pomislim, da sem predj..0 ... ... _ _ . , , . ' "SuMlanos ze susijo. Grordje za vin- vea kot letom pisal, da. so deiav- .. . . . ' . . . ... ._ ' I ski sok, kakor Zinfandel in Mission stoe razmere pod -ničlo, res ne vem, i . . ... .___,, _„ _ , , 'nI tolitoo trpelo zaradi vročine, ven- kaJco In se moral -danes pošteno iz- . . , . . dar pa se bo pridelek te vrste grozdja skrčil za trideset do 40 procentov. Poleg vročine, so imeli -vinogradniki velik boj za svoje n-a^ade z "Vine Hoppers" in "Red spiders", ki je uničeval trtno listje in okuževal sadje. Tisti, ki sd večkrat pravočasno s pripravljeno kemično tekočino škropili, so bili, 'kar se na pridelku dobro pozna, dobro plačani. Za pridelovanje sadja v Sin Joa.- Barberton, Ohio. Nimam ravno posebnih novic za raziti. Vsak dan je slabše, slabše še nam pa obetajo. Kljub vsem tem slabim razmeram je pa društvo "Triglav", št. 48 S. N. p. j. sklenilo, da proslavi 25-letnico svojega obstanka. Za glavnega •govornika na tej slavnosti je društvo povabilo Mr. Josenh Siskovichu, gl. uradnika S. N. P. J. Nastopil bo tudi pevski oktet "J&-vornik", ki bo po možnosti (razve- selil naša srca z milo slovensko pes- Quin dolini moraš biti preskrbljen z mi j o. Po končanem programu bo prosta zabava in ples. Pričetek programa točno ob 7.30 zvečer, vstopnina 25c vodo za za ma kanje, ker drugače ne pridelaš ničesar. Pomanjkanje vode trpimo letos kakor še nikdar poprej. Oni, ki je nravactao vsako le- za osebo, otroci v spremstvu stari- to zamakal svoje Sadeže z vodo na- šev prosti. Tem potom uljudno vabim vsa društva in posameznike, da se te naše slavnosti, ki se vrši v soboto dne 5. septembra v dvorani S. Sam. dr. "Domovina" na 15. cesti po možnosti udeleže. Na viden je! Pa še soseda pripeljite seboj. Pozdrav! Josph Hiti. Cicero, 111. Tudi jaz se oglašam in sporočam čitateljem Glas Naroda, kako se v Ciceru iz tovarn oziroma iz Himni, kov kadi. Prav malo dima je opaziti, če se človek naokoli ozira. Videti je le velike trume ljudi, ki hitijo od tovarne do tovarne za delom, pa vse Je zastonj. Delo se tudi danes kupiti ne more. Časi se nič ne izboljšajo. Prihodnjo zimo pričakujemo še slabšo, čeravno so nam že časopisi obetali boljše. To nam obetajo že dolgo. Ko sem bila tako izmučena in potrta, mi pride novica iz starega kraja, da je naš ljubljeni in neporabljeni oče Frančišek Ovca umrl na I dce<±a. da chstcjita tudi lce, ker jim ni- j kakor, ne gre v glavo, ko ne morejo . sedeti pri društvenih sejah, na urad j nizkih stolcih. Drugače je življenje tukaj pa kar j po starem. Samo priseljenci so se j zaoati polagoma vračati v stori kraj. > Ker sedaj se vsakemu nudi cenena 1 vožnja domov, canadska vlada pla- j ča vožnjo po morju, treba je samo plačati vožnjo po železnici, tukaj in1 na oni strani velike luže. Raikcr se sliši, se čez eno leto pa zopet lahko S vrnejo nazaj, kar pa je težko ver- I jetno, ker v enem letu še Cairadi ne ; bo primanjkovalo delavske pare. S spoštovanjem in pozdravom! Frank Povh. KADAR SE KUJA. , Prijatelj, aid si že opazoval žensko, kadar se kuj a? | I To je neka čudna, izvanredna lastnost, ki bi pravzaprav ne smela biti ženski prirojena, kajti ženska je menda zato ustvarjena, da j govori. Dta govori od jutra do večera in celo v spanju. Da govori, če je treba ali ne. Da govori o vseh mo- goših in nemogočih stvareh, in da posebno rada in vztrajno takrat govori, ko bi morala molčati, i Včasi se pa skuja. Iz kakšnega vzroka, nikdar ne veš in menda nikoli izvedel ne boš. j Kar skuja se, to je vse. sliš sam pri sebi: — No, hvala Bogu, bo že vsaj nekaj dni mir! Kar nekako vesel si, da ji je odpovedal sicer tako izborno razvit dar govora. PopoinamJi seveda ni odpovedal, kajti z vsemi drugimi ljudmi na. i svetu govori, o pa še kako prijazno, ! edirtole s teboj ne. j Napram tebi se obnaša ko da te :ni. Skoro bi že začel domnevati, da te ne vidi. Pogleda te res ne, pa te že mo-i»a videti, ker ti postavi jed na mizo in posodo pomije. In be se imata v ozkem stanova- nju kje srečati, se ti skrbno izogne, ! da ne butneš cb njo. Edinole sliši te ne, ali te pa noče slišati. Tega ne vem. J Če ji naprimer zjutraj razločno : in s povdarkom rečeš: — Marjan-ca, zvečer pa hočem imeti svinjska Ves dan govori, nagosto ti pripo- ^^ fcjslo Z€ije za ve*njo -veduje stvari, ki te .popolnoma nič ne zanimajo, odgovarjaš ji kot veš in znaš, smeji se, šali, kar naenkrat pa — kak:r da bi odrezal. Vprašaš jo, pa ne dobiš odgovora. Vprašaš še enkrat, misleč, da ni slišala. ^Pa nič. Stopiš k nja in jo narahlo za rame streseš ter ponoviš vprašanje. Ona se cbregne in ne odgovori. To je jasen dokaz, da se je sku-jala. Globoko se oddahneš in mi- torej najljubšo jed — stavim, da bo položila zvečer pred te svinjska je-ira s solato, torej jed, ki ti cbrac'a želodec, če samo pomisliš nanjo, i Vsi protesti, vsi ugovori, vsa prigovarjanja, — vse skupaj nič ne zaleže. Ko da bi govoril mrtvi skali j ali pa metal bob v steno. I Ti se sicer kmalu potolažiš, češ, I še bolje je, da molči, imam že vsaj : mir. To±i ce molk le predolgo traja, se začneš natihem jeziti in jo prijazno obgovarjati: — Zakaj si pa j huda, Mar j. am ca? — ji praviš po- , hlevno. — Jaz ti nisem nič naredil, USODA DELAVSKE STRANKE ve da ne Tak ^ wnlačno knjižico. — b. gfgmiltan Edison, Managing Director, International Patent Exposition, Merchandise Mart, Chicago. muzeje tudi kraljevske palače v Grana-di in v San Udefonsu, potem pa palače v Sevill in v Valenciji bodo izročili krajevnim oblastim v uporabo, ostanejo pa državna last. Palače v San Sebastianu in v San-tandru pa ostanejo bivšemu kralju, ker so njegova zasebna last. POZDRAV! Pred odhodom iz Amerike še enkrat pozdravil. 1 moje sinove in hčerko, neveste in zeta in mojega brata in njegovo družino ter vse prijatelje in sorodnike, kar se jih nahaja v širni Ameriki. Toraj z Bogom, vsi rojaki! Franc Baučer. godi, da globoko vzdihne in si obriše oko. Če je bila v očesu solza ali smet, ne veš, ker napravi to s tako naglo kretnjo, da komaj opuziš. Tako trma traja včasi tri do štiri dni, včasi celo cel teden. Kar naenkrat pa izpregovori, ti si pa zelo žalosten, ker si bil vsak dan bolj prepričan, da je zavladal v domu večen mir. Prve ljubeznjive besede, ki so po dolgih dneh molka namenjene tebi, se glase: — Packa, raziral bi se pi že lahko! — Ali pa: — Če misliš, da ti bom za deklo pri hiši, si se fr dam an o zmotil. Včasi tukaj kuj drugega reče, led je prebit, ti pa koprneče čakaš časa, ko se.bo zopet skujalu, da se boš že vsaj malo odpočil. To je ene vrste kujanje, toda kujanja je več vrst. Ojačajte oslabele organe V Nuga-Tone Čudovito zdravilo xa pridobitev nove moči in življenja. Nuga-Tone ojaOujf tudi oslabele živce, mišice, prežene glavobol in omotico, pomaga obistnim in mehurnim neredom, očisti život bolezenskih glivic in odpravi za-prtnioo, želodčne nerednosti in druge bolečine. Prav gotovo si nabavite steklenico Xuga-Tone. Je na prodaj v lekarnah. Ako ga lekarnar nima, recite mu. naj istega, nabavi za. vas od trgov- ca na debelo. —Advt. NAPRODAJ POSESTVO v 3B29DNJTVASX, štev. 6, Loški potok, hiša, hlev, skedenj, svinjaki, njive, lazi in good. Kdor se zanima, naj piše po pojasnila meni: Math Koiir. Bok 43, Hpgfrrgtmi. W, Va. (3x 22.24&2S) DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE oglašujte "GLA^ NARODA" n« Ste .»mo ni. p*č p* W Slovenci Y vtjtfokolicl; CENE ZA OGLASE $0 ZMERNE Zalo zanimiv slučaj mi je pripovedoval Joe, ki živi na Danube St. v Little Fails. Ko sva sedela pri čaši ikrečegM Ljudje, ks imajo oslabele organe dobe se newyoriana, mi je pravil Joe takole: — O ja, z mojo Katrico se pa prav dobro razumeva. Zelo dobra je z menoj, pa taidi jaz ji ničesar ne pri-zadenem. Samo neko čudno slabost ima — -včasi me noče slišati. Pride kdo v hišo in bi rad z gospodinjo govoril. Pogledam tu in tam, pa je ni nikjer. — I, hudič — si mislim — pred pol minute je bila še v kuhinji. Vso hišo prevrnem, pa je nikjer ne najdem. Včasi hi jaz rad kako stv&r, pa pravim: — Kati! Kati! Kje si, Ka-ti? Nobeneiga odziva, kot da hI gluhim stenam govoril. Nekaj sem bil celo z&klioal: — o, Kati, umrl bom! Ali misliš, da se je odzvala? Se malo ne! Postal sem bil že ves obupan, k»r je nisem mogel priklicati, slednjič sem jo pa reoadarle pogruntaL Po-gruntal sem sredstvo, ki se (absolutno obnese. Če je ne morem priklicati, oziroma, če se mi noče o-glasiti, stopim k onim-le vratom, ki vodijo v klet in jih previdno odprem. Vrata komaj slišno škripljejo. Tisto škripanje pa Katrica sUSl, ma-gari če je pol bloka daleč. Trenutek nato je $e za* menoj, me prime aa ramo in pravi: — Nak, Jožefe, ne boš ga več, al ga že dosti za danes. — . TTirvJOV "GLAS NARODA" NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 22, 1931 gs^^^g« i ■ ■ ■ THE LARGEST SLOVENE DA1L. N. LIDIN: SIN ČLOVEKOV Volodja Volčok je bil kuhar v sem že pri kraju, moja pot je kon-vojni bolnici. Ko je bilo že vse iz- j čana... Sin se mi smdli. Kako mu gubljeno in se je moralo mesto u-dati, so poslali bolne in raijjene z zadnjim transportom. Sklenjeno je bilo težko bolne in ranjene pustiti v mestni bolnici. Volodja Volčok j? bil marljiv mož. Vedno je imel polne roke dela vedno je bil vesel in postrežljiv. Zbudili so ga pcnoči — prišel je rdečih lic in s perjem v laseh, toda vesel. In zatrjeval je: — Menda sem že tako ustvarjen, da brez dela ne morem živeti. — Glavno je, da so vsi ljudje okrog mene veseli. Kaj za to, če me ponoči zbude — danes sem premalo spal, se pa jutri naspim. Primarij vojne bolnice, debelu-hasti, vedno nezadovoljni Veselovski mu je dejal ponoči: — Čuj, prijatelj. Ostati boš moral tu z našimi ranjenci. Ti si kuhar, tebi najbrž ne store nič hudega. Pustiti ranjence same pa ne kaže — saj so sami težko ranjeni Volčok je takoj pritrdil. — Seveda ne kaže. Strežniki i-majo svojih skrbi dovolj, a kdo bo skrbel za te reveže? Nekdo mora ostati tu. Veselovski se je ozrl na sive Vol-čkove lase, skuštrane v spanju, na njegova rdeča lica, na katerih se je še poznal odtis trde bolniške blazinice, in pripomnil je še: — Kaj pa če ti ne prizaneso? Po tebi bo, Volčok! — Po meni? — je odgovoril Volčok. — Ne, ne bo. Zakaj bi me pa ubili? Saj sem pri ranjencih, svojo dolžnost izpolnjujem. To bo pač vsak človek razumel.... I je? Zenice njegovih oči so se zaiskri-le; težko ranjeni mužik se je bridko zjokal. Volčok je brž odgovoril: — Koga pa misliš striček Mitja? Fjodora? Tamle tretji leži Fjodor, cigareto si je hotel napraviti, pa živega. Voičok ga je zakril v rju-sem mu prepovedal. Morda že proti, hQ pred drugimi, eno njegovo roko večeru, najbrž pa zjutraj bo na no-! je položil na prsa, drugo mu je pa gah. Primarij Veselovski ga pošlje' iztegnil ob stegnu, kakor se spo-v pisarno ali pa za pomočnika v le- dcbi mrliču, poravnal je njegove s strjeno krvoj, ni mogla segreti vedno mrzlej£h nog. Nekje med kitami njegove težke in robe roke se je še vila komaj slutena nit življenja, zdaj pa zdaj se je pretrgala, toda bila je nitka, tok krvi, a dokler je še krožila po žilah ta nepotrebna kri, je veljal človek za karno. No.... Volčok je majal z glavo, smehljal hladne noge in obstal za hip nad njim. Zrl je Fedji v obraz, v obraz se je in na obraz Dimitrija Svidri-j tovariša, ki ga je poznal veselega gajlova je legla nekakšna belina, j in živahnega, pogosto je trenil z — Fedja.... Fedjuška.... je dejal— očmi, ustnice so se mu začele pod ....ah, ti Fedja.... Fedjuška moj!.... Volčok je sedel pred njim na tleh, sivimi brki kriviti. Potem je glo bok o vzdihnil, se obrnil in odšel. prijel ga je za otrplo roko, začel Drugih pet je bilo iz drugih voja-je šteti utripe srca — domišljal si; ških edinic, bila je sama slabotna je, da razume to — vmes je pa mladež in Volčkov se je ustavil pri govoril: | fantiču s prestreljenimi prsi. Fant — No, doktor Veselovski pravi,1 ga je zrl, njegov pegasti obraz je da bo Fedja že sam videl, kaj bo z bil že mrtvako bled in pri vsakem njim, seveda če bo pazil nase.... in' dihu so mu silile pene iz ust. Vol-sploh skrbi za Fedjo, čeprav Fed-! čok je dejal: ka ni strankar, zato je pa zaveden, ( — No, kako se kaj počutiš, de-skratka... i čko? Te hudo boli? Naštel je stopetdeest strašnih utripov in dal je Svidrigajlovu piti. Svidrigajlov je pil slabo, voda mu je tekla po bradici in brkih. Napeti je moral vse sile, da je napravil nekaj požirkov. Potem je pa dejal: — Zdaj bom lažje umiral.... Dobro srce imaš, Volčok, pre--- Onesvestil se je in Volčok je odšel k drugemu, brigadnemu vojaku Struzikovu. Struzikova je vlekel konj in kolo sanitetne dvokoiice mu je zlomilo hrbtenico. Njegove — Dobro pa ostani! Hrano in roke so bile že davno otrpnile, ne- pristojbine za osem ljudi dobiš na roko. Bil je kirurg, žag&i je nogo človeku, težko sopeč kot bi žagal hlod in z ranjenci je ravnal grdo. Zadnji vlaki so odpeljali zgodaj zjutraj in Volčok je ostal s svojimi osmimi težko ranje -lmi v mestni bolnici. Iz bolnice so bili tudi zbežali vsi, kdor je le mogel, po širokih hodnikih je vladala grobna tišina in posebno močno je dišalo po jodoformu. Volčok si je zavihal rokave belega plašča in v zdravniški operacijski čepici je begal po hodnikih, cepil v kuhinji drva ter kuhal težko bolnim zdrobovo kašo in ovseno mezgo. Med delom je zdaj pa zdaj s topli v bolniško sobo. Tam je sedel k nosilnici kar na tla, prekrižal noge ter zrl na zelene trepalnice napol zatisnjenih o-či in na zaprašene razmršene bradice. — No, kako se pa počutiš, stri-ček Mitja? Ti je že odleglo? Le nikar se ne vdaj, to je glavno,, vdati se ne smeš. Nikar ne obupuj, bodi mož jeklen. Olavno je, da človek ne obupa. Dokler upaš, je tudi dihanje lahko. Dimitrij Svidrigajlov od tretje mitraljeske čete, ki mu je bil šrap-nel raztrgal trebuh, je gledal mimo Volčka z motnimi, steklenimi očmi. Star je bil štirideset let in videl je smrt — svojo vsakdanjo in glupo mužiško smrt. Slednjič je dejal Vol čku: — Sina mi reši.... Volčok. Jaz srečnež je ležal na trebuhu z o-brazom v blazini in potil je smrtni pot. Volčok mu je obrisal potno čelo, pogledal mu je v strašne žive človeške oči, ki niso več verovale v življenje, in dejal je Struzikovu: — Druga divizija je posegla v boj, razbila je polovico drozdovske-ga polka.... vse so pometali proč, beže in naša konjenica jih zasleduje. No, to so ti dečki, kar je res je res.... Šestintrideset topov so zaplenili, streliva pa nič koliko.... Sam Trocki je poslal brzojavko.... diviziji k rdečemu praporu zlat trak z m resami....godbi zlate trobentice, vsemu oddelku pa--vojna odlikovanja.... kar se pa nožic tiče se nikar ne razburjajte: glavno je malo od poč i ti se, narava samo poskrbi za vse drugo. Kar je Struzikov — ali bolje rečeno njegcwa globoka zarita postava zahropela: — Kaj je res, da jih naši pode? — Ne samo pode, naravnost pokonča vajo jih ... Štirje polki so se pridružili nam, častna beseda. Povedal je Struzikovu še marsikaj, dal mu je pit, hitel v kuhinjo pogledat, če se ni kaša prismo-dila, in vrnil se je zopet k Fjodo-ru, Svidrigaljovemu sinu. Fjodor je umiral že od prejšnje noči. — Umrl je, skoraj umrl je, toda ne docela; tenka nitka ga je še veza la z življenjem. Bil je že bel, z ostrim nosom mrličev, z zabuhlimi ustnicami in prehiteval je očeta v smrti; njegova suknja, prepojena Fantič je molče zatisnil oči. Vol čok je še pripomnil: — To ni nič hudega, to se rado pripeti. Imeli smo tu tri kakor si ti, in vsi trije so se izlizali. Dihaj ena komerno in ne obupuj.... trpiš za svojega brata delavca, a tvoj brat trpi v tovarni ob grenkem strupu ali pa obdelava zemljo. Tebi pa s tem ne bo nič pomagano, toda pomisliti moraš, da vsi okrog tebe trpe in tako ti bo v tvoji nesreči lažje. Jaz sem to temeljito poskusil, dragi moj. Pomenkoval se je z vsemi petimi, popravljal jim je odeje, dajal jm je piti, otipaval jim je žile in sploh je bil cel Volčok v beli čepici, z otožnimi, svetlomodrimi očmi in svetlimi brčicami na dobrem obrazu, ki je znal tako dobro skriti svoje trpljenje za vse — bil je sam za vse v tem zapučenem domu, od koder so bili zbežali vsi, ki so le mogle premikati noge, kjer se je tako strašno in mrtvaško širil bolniški duh po karbolu in jodoformu. Potem je prinesel iz kuhinje v lončku prosne kaše in pogretega belega kruha, ki ga je sam prejšnji dan iskal po Prirečju. Jesti je dal vsakemu, kdor je še mogel, onim, ki niso mogli požirati jedi, je pa nalii redke ovsene me /z Slovenije. Strašen konec reduciranega rudarja, pu kamenja pri poslopju, sicer pa tel pokrit' mrliča, pa ni mogei. Mladenič rdečih lic, zelo tih, s starimi kapitanskim epoletami ga je vprašal: — Kako se pišeš? Volčok ga je mirno pogledal in odgovoril: —> Vladimir Volčkov, po domače Volčok. — Kateremu polku pripadaš? — Kuhar pri vojni bolnici sem. Ko so pustili tu umirajoče težko ranjene, so me pustili pri njih.... da bi imeli kaj toplega jesti. Mladenič ga je ošinil z utrujenim, malomarnim pogledom in vpraša'.: — Komunist? Tedaj je odgovoril Volčok hitro, prepričevalno je položil reko na prsa, prepričevalno je stopil korak naprej.... in odgovoril žarečih oči, kolikor je le mogel, prepričevalno, kajti mladenič je bil zelo utrujen in nerad ga je poslušal. Volčok je dejal: — Ne, tovariš poveljnik, komunist pa že nisem, to se pravi v stranki nisem, ker je pa zdaj vsa oblast v rokah kmetov in delavcev, sem na strani vlade, namreč kmečke in delavske vlade, ker sem siromaien mužik brez zemlje in hiše, brez pridelka. Znam se pa prebijati skozi življenje, zato mi pravijo Volčok, in mislim, da sem si s poštenim delom zaslužil košček zemlje. To je povedal plamtečih oči, tiščeč lavec. Sreža je ^ je bU samec. O | moške noge. Ta sled je potem pe roko na prsa, povedal je to tako, da gy^ nanieri ni, kolikor je znano. jljala do Bukovčnika Celinšek. ki so ga ni mogel razumeti ta mirni fantič, mnogo mlajši od njega. Volčok se ne prav nič jezil, ko je ofi-cirček zarohnel: Dovolj! Potem so odvedli Volčka po hodnikih in po železnih stopnicah doli na dvorišče mestne bolnice. Rahlo je deževalo in na brezah je šeleste-lo orumenelo listje. Volčok je stopal zaupljivo za vojaki in zopet mu ni šl0 v glavo, zakaj ga vodijo iz bolnice od ranjencev. Na koncu parka za bolnico so ga potavili vojaki pri steni pod brezo in odstopili nazaj. Volčok je zrl za njimi in ni mu šlo v glavo, zakaj so ga, človeka, ki je bil ostal pri ranjencih, da bi lažje umirali, privedli ob jutranji zarji sem; zaman je razmišljal, če je storil tem svojim rojakom kaj hudega, da hočejo zdaj 9. avgustu, popoldne je hodil neki vajeneste po gozdu ob mestu med Mahovnikom in Corpus Chris ti pri Kočevju. Nakar se mu je za nekim drevesom med steljem nudil strašen prizor. Na nizki veji je viselo truplo, ki je bilo tako razjedeno, da ni bilo meči spozna-ti obraza. Na o-biazu ni bilo ne uses in ne nosa, r:i mestu oči pi sta bili dve globoki jami, iz katere so lezli črvi. Glava je bila. že skoro brez kože in čisto brez las. Truplo je povsem počrnelo. Šele po obleki so znanci spoznali, kdo je obešeni. Piše se Pavlic Ivan in je bil rojen 1. 1884 v Mengšu, kamor je tudi pristojen. Bil je delavec na Rudniku, toda ob zadnjih redukcijah je bil odpuščen in Je ostal brez sredstev. Ker ni dobil nikjer dela, se je odločil za obupni korak, kar je razvidno iz pisma oz. listka, ki ga je zapustil. V njem namreč pravi, da je dal za Rudnik ; p3. stakne. Med potomn je našla je bila vsaka' sled za tatom skrbno zabrisana. Sum pa je takoj padel na Sebastijana Celinska, znanega »Slana bivše zele garde, ki je po prevratu morila in plenila po šaleški dolini in ki je bil obsojen na 14 let težke ječe. V zadnjem času se je, dasi noma iz Št. Pavla pri Preboldu v Savinjski dolini, vzdržavalj pri raznih, kmetih v'Št. Florjanu pri < Šcštunju ter ni bilo o njem nič zle- i i g'j čuti. Ta Cilinšek je namreč pD- t slal okrožnemu sodišču v Celju do-' pis, v katerem na dclgo in široko utemeljuje, da so prvega vloma v; Rajšterjevo podružnico osumljeni ' in aretirani fantje po nedolžnem . . . „ _____,______ se je z njega usula nenavadna vse- zaprti in da kot tate vi ne morejo :. . , ._ ■ bma, razno blago za moške in zen-priti v pošte v, ker jih pozna kot: , ... , , „ . _ . ske, sladkor. kolmska cikoria, po^.enjake. j FraacJc ^ 3inovjt po p-du pa se je Orožniška patrulja se je takoj po- zakotalila množina kovanega de-daki od podružnice v T;polšici proti r>arja. Pod silo teh poraznih doka-Št. Florjanu, kjer stanuje sedaj Ce- zov je Celinšek priznal vlov v po-lišek pri posest. Než: Bukovčnik, SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez Izjeme te stare in stanovitne domače banke. družnico Rajštsrjeve trgovine v To-pcliici. sveje zdravje in svoje moči in da mu seciraj daje še sveje življenje. potrulja. košček posre"oren?3a papirja, v kakršnega se zavija čoka- lovstvom: pred msseaem se je u-strelil mladi strugar Sheridu. preteklo soboto je prišla vest o tragediji 24-letnega Žagarja Ivana Hri- ga dne so našli mrtvega brezposelnega Paivliča. Mcž je celo življenje delal, dolga leta garal pri TPD, do- trgevino naj bi dokazal, da so prvotni vlom izvršili drugi, ne pa areta-ranci. Ukradenega blaga ni hotel porab:.ti zjse. temveč ga po izpustu dalo povod, da se je izvršila preiska- FOra2delili med tovafri!e kot neka- Ta vlom — tako se Celinšek zagovarja — pa je izvršil iz nesebičnih Pokojni je bil miren in priden de-i lada. zraven pa sled stopala velike razl(^ov, iz ljubezni in s:lu:ja do svojih po nedolžnem zaprtih tovarišev. Pri teh besed: h so Celinška nikomur nič pravil. Obesil se je na ga n*šli na skednju posestnice Neže cek) me ^^ Pon-ven vlom v jermen, ki ga je podaljšal z kratko I Bukovčnik, je prvotna seveda vsa-šibko vrvico. Pokopali so ga v ne- i ko udeležbo pri vlomu zanikal, pri deljo popoldne. j nadaljnem zasliševanju pa se je V zadnjih štirih .tednih je to že začed zapletali v protislovja. To je tretji samomor med kočevskim de- i va ko nagrado, ker so bili po nedolž- Najprej se je naši- na skednju v n:m zaprti. Splošno mnenje pa je, slami par nizkih moških čevljev, na da je Celinšek duhovni vodja vlo- Vaterem je bilo še sveže cestno bla- milske tolpe, da je bil prvi vlom pri barja in takojnaslednjegadneso ^ ^ ^ so ^ Celin§kovi in sQ Rr jšt€rju ^^ p3 njegav€m se stopala ujemala s sledjo. Pri na- 'rutku in da je h:tel s penovnim daljni preiskavi se je našel v slami vlomor v isto trgovino svoje tova- .pcpolncma zabit sod. V sodu ni bi- riše razbremeniti. Dosegel bi bil ta- kler ga niso vrgli na cesto in se je ... . . . ... . „ . . „ ■ la pijača, pa tudi prazen ni bil. ker ko dvojen namen, ce oi njegova moral na strara leta sam usmrtiti' , ., . . , _ . , , . . , , „ .. ' je bil precej težak. Pn odpretju tatvina ne postala odkrita, ker ni imel vsakdanjega kruha. Tragedija reduciranega TPD. Požarna katastrofa v Jclenji vasi na Kočevskem. po svoje obračunati z njim. Zopet je pritisnil obe roki na prsa in jim 7. avgusta so se zgrnili nad Do-dejal prepričevalno, kolikor je le-lenjsko silni oblaki, ki niso, na po- rn ogel: — Tovariši, rojaki moji dragi.... mi vsi smo kmetje — kaj res ne moremo pravično razdeliti koščka zemlje, da imamo nerešeno vprašanje.... Kar je zagledal obraze vojakov, stoječh blizu, zagledal je nekaj, kar mu je razširilo oči v nepopisni grozi, pritisnil je roke na prsa, hotel je povedati še zadnje besede tem ljudem, ki so mu bili rojaki in bratje, toda naenkrat.... Fjodor Svidrigajiov je šel mimo njega ta- zge in jim dajal za piti z vodo. Ko! k° blizu, da mu je srce zatrepeta-je pa ranjence že objemal spanec,! lo od radosti in groze; ne misleč je hitel opravljati nešteta nujna1 nase 56 3e Volčok °Prijei hladne dela; pomival je v kuhinji posodo, Fedjine roke grel vodo in pral rjuhe, da bi jih mogel zamenjati za okrvavljene. Obesil je peri'.o, po mil posodo in hitel nazaj v bolniško sobo. Ranjenci so bili utihnili, zunaj je jesenski dan počasi prehajal v večer. Električna luč je še gorela, Dimitrij Svidrigaljov je spal — njegovo trpljenje je zakril spanec, težko hropeč v njegovem grlu. Zvečer je pregledal ranjence stopil je k Fjo-doru Svidrigajlovu in ga prijel za roko. Roka je bila težka in topla, toda tenka nit življenja ni več tekla med mišicami. Njegov podol-gasti tenki nos je bil prekrasno izrezljan. Volčak je sedel k njemu, položil rokna vlažno Fed j in o roko in ozke špranj ice motnih oči so ga mirno gledale. Volčok je vzdihnil zadrhtel je, zakašljal in pogladil ranjencu, rekoč: — No, kaj hočemo, Fedja.... je že konec.... ah, Fedka, Fedka. Jesenska, noč z razjedenim ciganskim meescem za oknom se je Uho vdala. Prve sovražne čete so prikorakale skozi zapadna vrata ob šestih zvečer in zasedle mesto. Nihče se jim ni postavil v bran, mesto je bilo mrtvo. Ranjenci so prišli na vrsto šele ob sedmih zjutraj. Ponoči je umrl še en fantič. Umrl je ob jutranji zarji v strašnih mukah kakor vsi s prestreljenimi pCju-či. Samo Dimitrij Svidrigajlov je bil še živ, živ je bil uporno, strašno: njegov razparani trebuh je že smrdel in se naglo napenjal. Trije vojaki so odvedli Volčka po hodnikih mimo operacijske sobe v primarijev kabinet. Stopal je med vojaki bodro, čeprav vso noč ni spal; čudil me je samo, kam in zakaj ga vodijo od ranjencev, v roki je pa te držal rjuho, s katero je ho- POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava **G. N." s \ CENA DR. KEBHOTEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-sloveDsko Berilo irauuia BLOVKNB IUM) KNJKAfUU'GLAS NAROM vedali nič dobrega. Bližala se je huda ura z gromom in strelo. Ob 21. uri je nenadoma udarilo v Jelenji vasi v skedenj Mavrinove Marije. Presušen les se je naglo vnel. Nastal je močan peža-r, ki se je v hipu širil na vse strani. Plameni so zajeli še sosednje štiri hiše in 2 gospodarski poslopji. Pogcrele so hiše Mavrinove Marije, Ane Mavrinove in Jožefa Pešlja ter njihova gospodarska poslopja. S hišami vred je pogorela vsa oprava, v skednjih seno in orodje, v hlevih dva prašiča, zajci, perutnina. Ljudje so si komaj pomagali samim sebi. Mfeltem je divjal vihar, vlil se je dež ki je zabranil ognju, da se ni razširil še na ostale stavbe in da ni uničil vse nesrečne vasi. Gasit so prihiteli gasilci iz Pred-grada, Starega trga, Mozlja, Koprivnica, Nemške Loke in Riajndola. Spočetka so imeli silno težko delo, ker je radi suše primanjkovalo vode. Vendar pa so še pred dežjem o-hranili dve hiši pred plameni. Škoda je silno velika, vendar se še ne da oceniti. Posestniki so bili zavarovani za 16,000 do 50,000 Din. Nesrečni ipogcrelci so našli zasilen dom pri sosedih. Požar je trajal vso noč. Ogenj je bilo opaziti iz Kočevja, ki je okrog 26 km odaljen od Jele-nje vasi. Poglavar roparske "zelene garde" iz Šaleške doline kot zločinec iz sočutja. Ivanka Mravljak, pod. Rajšter, trgovka v Šoštanju, ima v hiši obč. tajnika Josipa Mazeja v Topolšici podružnico svoje tUgovine. V to podružnico, ki je bila šele pred kratkim otvorjena, so neznani storilci prvič vlomili v noči od 18. na 19. julija t. 1. ter odnesli raznega štacun-skega blaga za več tisoč dinarjev. Vloma osumljeno je bilo vea oseb v Topolšici, večina mladih fantov, 3d se Se sedaj nahajajo v preiskovalnem zaporu pri okrožnem sodišču v Celju in ki vsi tajijo udeležbo pri tatvini. V noči od 7. na 8. avgusta je bilo vnovič vlomljeno v to trgovino. Vlomilec je s capinom odtrga na vra-*ih dvojno kjučavnico, obešanko in verfcha jmavko ter pobral iz trgovine aopet za par tisoč dinamjev raznega blaga. Obešanka se je našla na ku- Ta GLOBUS \ kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih | j razkritij. Ta globus bo odgovoril na všako zemlje-; j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se I mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet I vzgoje in zabave. I KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA 75 M "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, K Y. "GLAS NARODA* NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 22, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. MILAN PUOELJ: I. kaj zahtevajo od nemčije? Besedo "politične garancije", ki se i In tak je brez dvoma slučaj se- tako često rabi, odkar se je poia-vil Hooverjev načrt in ves kompffks vprašanj, ki so v zvezi s sedanjo daj glede zadržanja uradne in neuradne Nemčije v vprašanju političnih garancij. Kaj se pravzaprav Neko Jestnsko popoldne, ko ni imel želesničar Mirtič slučajno služ- nemško kriZ0) ima raZjčen pomen, J zahteva od Nemčije? Dva bistvena be je potrtcal nekdo na njegova sobna vrata in še pre dno se je t>ilo mo-gože ozreti izza mize po njem tudi vstopil. — Gospod še-f prosi, da bi se potrudili k njemu dol v pisarno! Bil je staii Torr.v.±, pisarniški sluga z dolgo siva brado, z modro kapo v roki in z večno istimi besedami in istimi začetki na jeziku: gospod šef prosi, gcspcd šef žseli, gospod šef me pošilja. Mladi aspirant je dczdaj čital, a na poziv se je nagloma dvignil, zaprl knjigo, jo odložil in odšel za slugo, ne du bi se bil oglasil. — Blagovolite prt citati in podpisati! — je izpregovoril šef, položil predenj s pisanimi ih tiskanimi črkami napclnjen list papirja in se naslonil na stolu nazaj. Aspirant je najprej zardel, pozneje je pojedel Jn vidno poeabil, zakaj ga je njegov pisarniški vodja naprosil. — Izvoiite podp sati! — se je og>as:i šef v druga in aspirant se je <>klonil čisto -avtomatiJno, oprijel s prsti debelušen peresnik, ga omočil v črnilo in začrtal ž njim na odločenem mestu svoje ime. Zdele se mu je, da sedi pri sosednji mizi asistent, tam dalje adjunkt in podli rad ni k, ali ozrl se ni nikamor in videl nikogar. Sključen in s poveše-uo glavo je cdšel iz pisarne, stopal po stopnicah kvišku v nadstropje, ravil v hodniku proti svoji sobi, odprl in zaprl vrata, sedel za mizo na prejinje mesto in se pričel poglabljati sam vase. Začel je izgovarjati posamezne besede strmel v strop nad sab:> ali v sklacinico leposlovnih knjig na mizi, pritisnil obe dlani na obraz in se oglasil razsekano in raztrgano: — Torej, torej! — In zopet vse tiho. In čez trenotje vnovič: — Tako Je! Tako je! Spodaj ped ckni so žvižgali in puhali vlaki. Zdajle, ob štirih in trinajst minut je prii:pc-tal esebni vwk iz Ljubljane in takoj zopet odide. Od druge strani, od Trsta sem in po levem tiru prihaja tovorni vlak. Že bi moral biti tukaj, aii najbrž ima zamudo. Gospod aspirant se izgubi v čudno živahnih mislih, pogleda mehanično na uro, pomaje z glava in se nenadoma domisli nečesa grenkega, težkega, neverjetnega. Direkcija mu je odpovedala službo. Potrebne skušnje je že napravil vse tri, spomladi meseca maja bi moral postati definitive«, poleti j danJe neraske vlade- temveč tudl obstoj vsega sedanjega socialnega reda v Nemčiji. Če bi bila Nemci-! ja proti gotovim garancijam rešena v finančnem in gospodarskem po- kakršna so že U5ta. iz katerih prihaja. Za desničarske stranke v Nem-čji ne pomeni ta beseda nič drugega nego političen in nacionalen samomor nemškega naroda, k kateremu da hoče Francija Nemce naravnost na sadističen način prisiliti s svojimi pogoji za sodelovanje pri finančni pomožni akciji v prid Nemčiji. Katoliški centrum in socialni demokratje so manj zagrizeni v tem pogledu. Vendar pa so se prvi tako spretno zabarikadi-rali za "obzire do nacionalnega ponosa", ki bi bil s temi garancijami — pravijo — neozdravljivo u-žaljen, da je že težko razločiti, kaj predstavlja močnejšo trdnjavo odpora: ali zagrizenost raznih Hitlerjev ali pa omenjena previdnost kancelarja Brueninga in njegove vlade. Nemška vlada se zagovarja pri svojem dosedanjem odklonilnem stališču tudi s potrebo previdnosti, ki jo ji narekuje razdraženost med desničarskimi elementi. Če bi pristala na zahteve glede politčnih garancij, bi nastalo med temi krogi tako ogorčenje in vrenje, da bi prišel v nevarnost ne samo obstoj se- bi se oženil in ustanovil nekje v prijetnih zračnih in domačh sobah, ali' zdaj naenkrat, kakor blisk iz obl&ka, pride direkcija in ga zapodi iz pisarne na ulico, od kruha med -kamenje, izmed dostojnih znancev in prijateljev med brezuslužbene pct6puhe, lene in brezdelne postopače in klativiteze. — Zakaj? — se je vprašal, dvakat, trikrat je hotel izevdeti pravi povod od sebe samega in je ponavljal vprašanje: — Zakaj? Zakaj? 3?kal je vsepovsed po spominih, preglecaval lastno življenje, ki je ležalo za njim, pretehtaval vsak kerak, ki se mu je zdel važnejši, vse svoje izgovorjene besede je poslušal še enkrat, a nikjer ni našel vzroka. Ko je bil sprejet k železnici, se je mudil najprej nekaj mesecev v Ti-stu, od tam so g*a prestavili na pcsta'jo, kjer biva do danes. Ob svojem prihodu — kaj se je dogodilo tedaj? — pozneje o'o nadaljnem bivanju in poslovanju — kaj se je pripetilo? Išče med tisočerimi mislimi in ničesar ne najde. Nekaj njegovih kolegov je bilo Nemcev, nekaj Slovencev, šef je bil tudi Ncmcc. ali cn. aspirant, je bil do vseh enako u-služen, €n-_iko priljuden. Govorili so v pisarni, kadar je čas dopuščal,-šalili so se in smejali, a vsi enako, on ne več nego drugi. In v gostilno £C šli včasih, tuint~m so se peljali na skok v bližnje mesto, obiskali tam gledišče, kak koncert, kaka plesno zabavo, ali vedno vsi skupaj, on istotv.ko kakor drugi. Nekoč je govorila ž njim zadaj za postajo na vrtu najstarejša izmed šefovih hčera, gospodična Kristina, in se mu na ves glas smejala. — Vi ste taki. — je rekla. — kakor kaka devica. Nimate brk, ne moških oči — sploh: pokvarjeno pleme. Odkod pravite, da ste d;ma? Aspirant ji je odgovoril: — z Dren:vega; to je trg na Dolenjskem! — Ni mogoče, ni mogoče! — se je čudila ošabna in domišljava gospodična. — Ali če ste že v navadnem človeškem kraju doma, vi vendar ne spadate v pisarno, v železniško pisarno! Ta nosljajoča govorica je bila nekaj neznosnega, a aspirant je vse pretrpel in prenesel. Gvcorila je vendar šefova hči, njegovega gospodarja hči. Večerilo se je, mrak se je gostil med sobnimi stenami, skezi okna je prihajala le še nekakšna meglena in gosta svetloba. Zdaj jeseni, ko se krajšalo dnevi, je dozorelo v njegovem domačem kraju grozdje, no-vino poskušajo veseli kmetje in prepojo v vinskih gorah vse dolge jesenske večere. Najlepši čes je to, človek spoznava njegovo lepoto £ele takrat, k»adar misli nanj in se ga spominja v daljnjem kraju. — Kam te zmedene misli? — se je hotel nenadoma zavedati aspirant, vstal je. potegnil uro iz žepa in pogledal nanjo. — Sedem bo. siuž-oo je treba nastopiti! — in pok til se *gu je nemir kakor včeraj, ali predvčerajšnjim, ali pred tednom in mesecem, ko je nastopil večerno službo. Kje je uniforma, bluza, rdeča kapa? ObsfcaJ je sredi sobe. zagledal se v tla, si oprijel s palcem in kazalcem levico golo brada in mislil nek2j svinčenega, težkega, morečega, kar je vleklo in tiščalo k tlom, k zemlji in dalje vanjo in v grob še globlje. Posegel je po klobuku, ki je vsiel na obešalniku, tik vrat, ga posadi na glavo in odšel iz sobe. Zunaj v veži ga je srečal od daleč po-Htajniški čuvaj in se ni ustavil in salurtiral. Ali so mu že povedali, kaj te je dogodilo, *ali je že zvedel vse v pisarni? Na drugem tiru puha in miruje osobni vlak iz Trsta in tik postne-pa voza stopi nj&gov kolega asistent Malic. Nobenega posla nima več, vse je ie odpravljeno, vlak še to minuto odide, Malič sklepa roke zadaj na hrbrt,ut ozira se okreg in Mirtič pozdravi. Ali ga ni videl? Gleda v to stran proti njemu, aspirant poadravi, asistent ne vidi. Ali je to reanica. ali je storejno namenoma, ali se ga že sramuje in ga ne m-;ra veti poznati za svojega znanca, nekdanjega kolego? Šef premenira nekoliko niže od postaje in se okrene v tistem trenutku, ko hoče aspirant pozdraviti, in mu pokaže hrbet. Zadaj za poslopjem leži šefov vrt in od tam zveni iz lope zaničljiv in skoro sirov ženski smeh. To je Kristina s pena rej enimi zobmi; samo ona se smeje tako odurno! Mirtič pride v gostilno, kamor je vedno zahajal na hrano, in sede na svoje vsakdanje mesto. Krčmar pride, a ne pozdravi. — Tja stopi! — veli natakarici Lenki, ki se je prej vse dni vsem postom smejala, samo danes je vsa resna. — Kaj želite? — vpraša, molči in čaka odgovora. Ona, ki je prej neprenehoma žgolela samo gospod in gospod in izvolite in blagovolite m ae venomer znancem najprij-azneje smehljala, stopi zdaj resno in molčeča tik mitze in čaka odgovora. Ob omari tik vrat sloni gospodar in tudi on gleda bi kaže z očrni, kakor bi pričakoval nekakšnega go.«ta. — Večerjal bi! — pravi Mirtič skoro prestrašeno. Bled je v obraz, v roke ga zebe dasi ni še mraza, in konci prstov mu trepeče kakor v mcalici. Naenkrat ga objame čustvo, kakor bi sedel med kdove kakšni mi zlobnimi neznanci in moral zaupati nad vse mere sumljivemu čio ▼eu »roje dragoceno in mJa«k> življenje. In isti hip in poleg tega čustva K* je aram, globoko, brezkončno aram, da vedo vsi ti ljudje, ki f& petna jo in ki ga gledajo in srečujejo, o njegovem ponižujočem in bUortnem dogodu. (Dalje prihodnjič.) gledu, bi pa skoro gotovo sledil kak političen polom, ki bi imel za po-i sledico ali ustanovitev Hitlerjeve fašistovske diktature ali pa bolj-ševiški režim po zgledu sovjetske diktature proletarijata. Notranje-po'.itiine težkoče so bile od nekdaj pripravno strašilo pri diplomatskih pogajanjih, a v tem slučaju se ne more reči, da ga nemška vlada ne bi vihtela z naravnost dovršeno spretnostjo. Diplomatska vljudnost na drugi strani rada trpi to izsiljevalno sredstvo tudi kot nekako dovoljeno mednarodno hinav-ščino, dokler ni povsem očitno, da so vse podobne operacije le grobe pretveze, katerih ne priznavamo ladi. pogoja bi morala izpolniti: na eni strani podati dejanski dokaz, da njena zunanja politika ni politika vojne, a na drugi strani podati isto-tako nedvoumen dokaz, da je za iskreno sodelovanje med evropskimi državami. Kar se tiče prve točke, se Nemčiji upravičeno očita, da je njena dosedanja politika — politika pripravljanj a-nove vojne. Pri tem prihajajo v poštev njene priprave predvsem proti Poljski in to ne toliko na suhem, temveč v prvi vrsti na morju. Nemški pomorski program je tako prirejen, da zasleduje njegovo izvajanje dosego absolutno dominantnega položaja Nemčije na Baltiškem morju. Ko bo ta program izvršen, se bo nahajala Poljska v tako podrejenem položaju na tem morju, da bo njeno stališče skrajno nevarno omajano. Na drugi strani pa je nemški pomorski program sila draga stvar. A čemu bi prenašala država, ki se nahaja v stanju finančnega in gospodarskega poloma, tako velike izdatke za gradnjo novih križark. če bi ne bil v sistemu njene zunanje politike tudi načrt, da se napade Poljska z morja, čim se ponudi ugodna prilika? Če se pomisli, da ne zahteva Poljska od Nemčije ni-kakih novih teritorijev, je povsem jasno, da je ta očitek na naslov Nemčija popolnoma upravičen. Ena izmed političnih garancij, ki se zahteva od Nemčije, se nanaša v skladu z vsem tem na omejitev nemškega pomorskega programa. Nemčija naj se odreče gradnji druge moderne križarke, ki je že sklenjena kajti ta križarka je Nemčiji potrebna le za napad, nikar pa tudi za obrambo. Če s torej odreče gradnji nove križarke, bo podala s tem nedvoumen dokaz, da nima napadalnih namenov, da se je odločila za politiko miru. pokazala, da je njena zunanja politika v tem pogledu diametralno nasprotna Briandovi politiki organiziranega sodelovanja v obliki Evropske unije. Načrt nemško-av-strijske unije ni namreč v svojem bistvu nič drugega nego poteza, ki je naperjena proti bistvu samemu Briandove Panevrope z namenom, da jo sploh onemogoča in prepreči. Če hoče Nemčija dokazati, da ni nasprotna splošnemu sodelovanju vseh evropskih držav, more storiti to le s tem. da se odpove svojemu načrtu za carinsko unijo z Avstrijo. In to je ravno drugi bistveni pogoj Francije med takoimenova-nimi političnimi garancijami. Ni videti, zakaj bi bili ti pogoji poniževalni za Nemčijo, ko si vendar dajejo slične garancije vse o stale pomorske države, kot priča londonski pomorski pakt! POLITIČEN AGENT IN TAT Nedavno sta prišla pravici v roke bivši mornar Lazar Sinkava, ru-munski državljan in turški podanik David Izakovič Brodski, po poklicu čevljar. Stražniki so ju zasačili pri žepnih tatvinah, v neki banki. Pri obravnavi so ugotovili, da je bil Sinkava pod režimom Bele Kuna na Madžarskem političen priganjač za komunizem, kar mu tedaj toliko neslo, da ni bilo treba treba krasti. Druga garancija se tiče vprašanja politike iskrenega sodelovanja z drugimi državami, predvsem s Francijo. S protokolom o carinski uniji z Avstrijo je Nemčija očitno knjigarna glas naroda 216 West 18th Street New York, N. Y RAZNE POVE8TI in ROMANI: (Nadaljevanje.) .80 Tri rože ..................................... Hsoč in ena not t Kape; vez. mala izdaja............SI.— V krempljih inkvizicije ................1.30 V robstvu (Matlčičj .............1.25 V gorskem zakotju ............ .35 V okiopnjaku okrog sveta. 1. del JH) 2. del ...................... JO Večerna pisma. Marija Kmetova . .75 Veliki inkvizitor ................L— Tisoč in ena noi L zvezek..................1.30 II..........................1.40 III..........................1.51 KNJIGE SKUPAJ ........$3.73 Vara (Waldova), broA ........ .35 Vojska na Bsiduau, ■ slikami .. .25 Vrtnar, (Rabindraaath Tagore), trdo vezano ................ .75 bro&lrano .................. M Volk spokornik in drnre povesti L— Trdo vezano ...................1.25 VUnjega repatlea. roman. 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstva. L sv... .35 V pusti v je Sla. III. xv ...... .35 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. .30 Vodnik svojemu narodu ........ .25 Vodnikova pratlka L 1927...... JO Vodnikova pratika L 1928 ...... .50 Vodniki in preporoki ...........60 Zmisel smrti .................. .f»0 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Za kruhom, povest ............ .35 Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda .............................70 Zgodovina • nevidnem Človeka .. J5 Zmaj Is sssssssosssssoss »70 Življenje slov. trpina, lsbranl spisi Alefiovee, 8. zr. skupaj ........L50 Zvesti sin, povem .............. iS Zlatokopl ........................ M Ženini nafte Koprnele ...........45 Zmote In konec gdft. Pavle...... .45 Zlata vas ....................... M Zbirka L del......................... M M Zbirka narednik II. dol ............... Znamenje itirih (Doyle) Zgodovinske anekdote .. Z ognjem ln moUm..............S.— Zločin in kasen, 1. in II. zvezek L— Zgodbe Napoleonovega hnzarja .. .60 Zgodbe zdravnika Musnika.......7H Zlati pantar ................... JM Zvestoba do groba __________________1JI ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1 s«. Vojnomir ali poganstvo .... J5 2. sv. Hudo brezdno ....................-35 3. sv. Vesele poveva .........................35 4. vi. Povesti ln slike .....................35 5. sv. Student naj bo. Nsl vsakdanji kruh............................................J« SPISI ZA MLADINO: "3ANGL) sv trdo tesano. Pripovedke in pesmi ........................ JO 3- ov. trdo realno. Vsebuje 12 povesti ........................ M i sv. trdo rezano. Vsebuje 8. povesti ........................ JO 5. sv. trdo vesanc. Vinski brat .. JO 0. sr. trdo rezano. Vsebuje 10 povesti ........................ J« IGRE: Benetk! trgovec. Igroku v S. dejanj J* Cyran de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve- •ano ..........................L.70 Edela. drama v 4. dej........... JO Gospa z morja, 5. dej....................75 Lokalna železnica, 3 dej..............JO Marta, Semenj v Richmond o. 4 dejanja .......................S* Ob vojski Iffrokas ▼ OtJrib slikah Ji Tončkove sajue na Miklav&ev večer .Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .................. JO R- U .R. drama v 3 dejanjih s predigro, (Čapek), vem. ...........4» Revizor. B. dejanj, trda vesana .. .7? Veronika Deseniika, trda ves____1J0 Za križ In svobode, Igrokal v 5. dejanjih ..................... J5 ljudski oder: 4. sv. Tihotapec, 5. dejanj .... M 5. sv. Po 12 letih. 4 dejanja .. .60 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zeadje. Sv. . .Neža, Sanje .................. 13. Rnopič. Vestaika, Smrt Marije devlee. Marijin otrok ........ 14. mopič. Sv. Bofttjan. Junafea deklica. Materin blagoslov____ 15. snopič. Turki pred Dunajesa, Fabjola In Neia ............ 20. snopič. Sv. Jnst: Ljubezen Marijinega pozor, rojaki Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov 24. avgusta: Reliance. Cherbourg, Hamburg 25. avgusta: Europu, Cherbourg. Bremen 26. avgusta: lie de France. Havre New York, Cherbourg, Hamburg Berengarta. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: Her.in, Boulogne sur Mer, Bremen 28. avgusta: Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 31. avgusta: Republic. Cherbourg, Hamburg 2. septembra: Paris, ilavre Albert Bailin. Cherbourg, Hamburg Mauretaiiia, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg 3. septembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 4. septembra: Hotna. Na poli, Genova Homeric. Cherbourg 5. septembra: St. Louis, Cherliourg, Hamburag l-tp'and. Cherbourg, Ar.twerpen Leviathan. Cherbourg Volendam, Boulogne i?ur Mer, Rotterdam 6. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 7. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 8. «eotemb-a:* France. Ilavre 9. septembra: Vulcania. Trst Hamburg, Cherbourg, Hamburg A<|uit.-ir»ia. Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg .on JO Knjig $ poKLjamo poHnirns prosi• "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu.ig, A. Safti* Salida, Louis Costeilo Walienburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew SpiUar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouie, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe H^ Cleveland. Anton Bobek. Chas Karlinger, Jacob Resnlk, Math Slapn.k, Frank Zadnik Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuirše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon.City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakSe Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math iCflw'p Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koro&hetz Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprlvSek Midway, John 2ust Moon Run. Frank PodmiUek 10. septembra: G»rrif-ral von Steuben, Boulogne Mt-r. Bremen Columbus, Cherbourg, Bremen Sut 11. septembra: He de France, Havre Majestic, Cherbourg I'ennland. Cherbourg, Antwerpen Statt-iulam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 12. septembra: Kuropa, Cherbourg, Bremen 14. septembra: Sierra Cordoba, Bremen 15. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 16. septemb-a: Deutschiand, Cherbourg, Hamburg Her»-ngJiria. Cherbourg President Harding, Cheibourg, Hamburg 17. septembra: Dresden, Cherbourg, Bremen 18. septembra: «>Iympi<\ Cherbourg Belgenland. Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoli, Genova 19. septembra- Paris, Havre Milwaukee, Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam 21. septembra: Reliance, Chert ourg. Hamburg 22. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York. Cherbourg. Hamburg Mauretania, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin, Boulogne Sur M<-r. Bremen 25. septembra: Suturnia. Trst lioniern , Cherbourg Rotterdam. Boulogne Stir Mer, Il-.t-tc rdain 26. septembra: Krun<-e. Havre Leviathan. Cherbourg 28. septembra: Kuropa, Cht-rbourg, Bremen 30. septembra: Albert Bailin. Cherbourg, Hamburg Aquitana. Cherbourg l*re.si