CENA 60 SLT SLOVENIJA, SREDA, 8. APRIL 1992 ST. 14, LETO XXVI PUČNIK: OŽENIL SE BOM S HUDIČEM KOSTI V TEHARSKI PREGRADI HALOŽANI NOČEJO ATOMSKE BOMBE KO POSILSTVO POSTANE ŠPORT KAKO DO VOJAŠKE INVALIDNINE KDO KRADE JAJCA VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAROČNIKE stran 27 N0Vfi90BA mk____ ALI SLOVENIJA POTREBUJE TAJNO OBVEŠČEVALNO SLUŽBO? VIS BI BABA POSTALA CIA Kdo si kdaj ne privošči branja kakšne cenene kriminalno vohunske knjižice ali ogleda filma tipa James Bond? Ob čitanju ali gledanju stereotipne vsebine nas opisani in odigrani svet, dogodki in akterji privlačijo najbrž zaradi avreole skrivnostnosti, ki jih obdaja. Človeku je usojeno, da razkriva skrivnosti, le redkim pa je dano, da skrivnosti umetno producirajo v tajnosti. Eni takšnih so nedvomno pripadniki različnih tajnih obveščevalnih služb. Za razumevanje metod dela takšnih organizacij je potrebno razumeti pojem tajnosti. Tajno je vse tisto, kar ni javno, ni dostopno široki javnosti. Na tem principu so zasnovane obveščevalne službe, katerim lahko pridamo kakovostni pridevnik »tajne«, saj s tajnimi metodami dela zbirajo tajne informacije (če informacije po svoji naravi niso tajne, postanejo takšne takrat, ko se za njih zanima ali jih poseduje takšna služba). Obveščevalne službe pogosto poudarjajo atribut tajnosti tudi zaradi tega, da bi fiktivno izglodale še bolj važne in nenadomestljive. Ob gledanju Žarišča na TV Sloveniji, v katerem je novinarka Ljerka Bizilj gostila direktorja Varnostne informativne službe (VIS) dr. Miha Brejca, smo se lahko preprečali, kakšno magično moč ima pojem tajnosti. Novinarka namreč ni od gosta, ki se je korektno posluževal osnovne lasnosti svoje službe, izvedela ničesar, kar že doslej ni bilo objavljenega v časopisih. Zakaj je včasih potrebno čitati tudi med vrsticami? Dr. Brejc je povedal, da se njegova služba, ki jo usmerja vlada in je pod nadzorom skupščinske komisije, ne vključuje v politične igrice. Potrdil je tudi, da VIS, ki se želi odcepiti od policije, še vedno prisluškuje nekaterim telefonom. Zakaj to počne in kdo so prislu-škovanci, je seveda skrivnost ali bolje: tajnost. Dejstvo je, da je VIS nekakšna kvazi policijska organizacija, ki pokriva področje obveščevalnega in protiobveščevalnega dela. Je naslednica zloglasne službe državne varnosti (SDV), od katere je podedovala materialno osnovo, kadre in način dela, odvrgla pa je staro ideološko navlako. Če abstrahirano vzroke za njen obstoj, se lahko spotaknemo vsaj ob njeno velikost, saj v takšni mini državici, kot je Slovenija, ne potrebujemo bataljonov vohunov in špicljev, ki jih mora nekdo plačevati. Zakaj je bilo potrebno posnemati bogate države in njihove obveščevalne službe? Izgleda, da obstaja nekakšen resnični ali umetni notranji sovražnik. Recimo, da se VIS v politične igrice resnično direktno ne vključuje, njene koristne tajne in informacijske pa lahko vedno izkorišča nekdo iz političnega življenja. Drži, da VIS usmerja vlada, bolje rečeno: za zdaj še. Kdo pa jo bo usmerjal'potem, ko se bo uresničila njena želja, da se odtrga od policije? V tem primeru najbrž ne bo imel nad njo kontrole nihče izven nje same, niti predsednik države, lahko pa trdimo, daje že doslej ni imela skupščinska komisija za nadzor VIS. Le kako naj nadzorujeo delegati, ki so amaterji na področju obveščevalne dejavnosti, početje profesionalcev, laganja, prevare, skrivanja in ostale aktivnosti na meji zakona. To, koliko telefonom VIS trenutno prislušuje, ni najbolj važno, je pa važno, da to počenja. Za možno tretje uho na svojem telefonu pa se slovenski volilci lahko zahvalimo izključno skupščinskim poslancem, ki požegnajo vse, kar jim pomolijo pred nos. Franc Furland Vse o nagradni igri in nagradah vsak ponedeljek v dnevniku Večer! i ¥EČ¥EČ VEČER mm POMOČ ZA VSAKEGA OTROKA ^ ^ SKRB ZA NARAŠČAJ Kaže, da sta padanje slovenske natalitete In staranje slovenskega naroda le otreznila nekatere slovenske ministe. Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo je poleg dosedanje pomoči otrokom predlagalo uvedbo nekakšnega univerzalnega otroškega dodatka. Kot je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal namestnik ministra za zdravstvo Franc Imperl, predlaga ministrstvo tudi subvencije za brezplačno prehrano otrok, dijakov in študentov, dodatek za varstvo otrok do treh let, dodatek za materialno ogrožene družine ter dodatek za duševno in težje telesno prizadete otroke, ki ne bivajo v ustanovah. Znesek naj bi bil v višini zajamčenega osebnega dohodka. Predlagani univerzalni do- datek naj bi pokril dvajset odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, dobili pa bi ga vsi otroci do petnajstega leta, študenti pa do 26. leta starosti. Slovenski minister za zdravstvo, družino in socialno varstvo dr. Božidar Voljč je dejal, da si skupaj s sindikati prizadevajo dvigniti osebne dohodke zaposlenih v zdravstvu in izhodiščno plačo so s 12.800 tolarjev dvignili na 14.441 slovenskih tolarjev, trenutne razmere pa jim kaj več ne omogočajo. Po besedah v. d. direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franca Koširja je ta inštitucija že zaživela. Z marcem so prevzeli vse obveznosti, začeli izplačevati nadomestila za nego družinskih članov, pogrebnine, posmrtnine ter potne stroške kot tudi vsa nadomestila, ki so šla prej v breme delodajalcev v družbenem sektorju. Za ta nadomestila je po prvih ocenah potrebnih Kar OKoli osemsto milijonov tolarjev na mesec. Zataknilo se je pri občinah, ki bi morale zavarovati osebe brez prejemkov. Občine so temu nasprotovale, ker v proračunih nimajo denarja, ljudi brez prejemkov v Slove- niji pa naj bi bilo že kar petdeset tisoč. Prispevki vseh občin v Sloveniji bi po grobem izračunu mesečno znašali 45 milijonov tolarjev. Do konca meseca maja te obveznosti še prevzema nase Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavod je vladi tudi predlagal sklep o oprostitvah plačevanja participacije za vse tiste kategorije zavarovancev, ki sami tega stroška ne bi zmogli, denimo, za upokojence, brezposelne, vojaške in civilne invalide, ter tiste, ki sicer za 50 odstotkov presegajo dohodkovni pogoj za pridobitev socialnovarstvene pomoči, pa so v tem letu že plačali 2500 tolarjev. SLOVENCI IN HRVATI SE KONČNO DOGOVARJAJO KOLIKO RIB Slovenski in hrvaški pogajalci se skušajo domeniti o ribolovu v Severnem Jadranu in najti za oboje najbolj sprejemljivo rešitev, ki bo omogočala sodobno ekonomsko izkoriščanje morskega bogastva in znanstveno sodelovanje v raziskovalnih postajah vzdolž Jadrana. *odja biološke raziskoval- povedal, da želijo Hrvati koline postaje pri ljubljanski uni- čino ulova čim bolj zmanjša-verzi mag. Andrej Avčin je ti. Doslej smo letno ulovili skupaj okrog sedem tisoč ton rib, od tega šest tisoč modrih in tisoč ton belih rib. Nekatere vrste belih rib so ogrožene in Hrvati se zavzemajo za to, da morskega dna ne bi neomejeno izkoriščali. Slovenski ribiči zagotavljajo, da so dobro pripravljeni za sodobno izkoriščanje morskih bogastev in niso zanje vzgajanje vodnih kultur ali ribje farme nikakršna posebna novost. Na pogajanjih v Zagrebu se dogovarjajo o skupnih vlaganjih in o ustanavljanju skupnih podjetij, eno od pomembnih izhodišč pa je tudi želja, da bi raziskovalne postaje vzdolž Jadrana sodelovale v enaki meri, kot so pod okriljem nekdanjih zveznih inštitucij in da ga meje med državami ne bi ovirele. DUŠAN ŠIFTAR ČISTI ČREVA SOBOŠKI MESNI INDUSTRIJI BERTALANIČ SE JE OPEKEL Sindikalisti Mesne industrije, ki so s podporo od zunaj vrgli s stolčka direktorja Dragana Salavca, kihajo od popra, katerega Jim je nasul njihov up In nada Dušan Šiftar. Dragan Slavec je s svojimi dvanajstimi apostoli, vsi so dobili brco od mesarjev, ustanovil podjetje. V Soboti imajo končno kost, ki jo zdaj gloda že pol Pomurja. Mesno industrijo in peripetije v njej. Medtem ko veliki strankarski čistilci častijo metode Dušana Šiftarja, vršilca dolžnosti direktorja Mesne industrije, so živinorejci na tej in oni strani Mure bojijo, da bodo ceho plačali spet - oni. Dušan Šiftar je svoje poslanstvo vzel sila resno in v nekaj dneh Mesno industrijo počistil vsega, kar po njegovem mnenju in po nasvetih od zunaj v to mesarsko združbo ne sodi. Takoj za tem, ko so sindikalisti zamenjali tudi Jožeta Bertalaniča, ki bi naj po prvi varianti uspešno zamenjal Draga Salavca in njegovih dvanajst pribočnikov, se je ta skesan vrnil v Pomurske mlekarne. Vendar ne več kot komercialni direktor, kot je odšel, temveč le kot referent prodaje. Vsaka šola namreč nekaj stane. On jo je, naiven ali pa tudi ne, plačal z dvema direktorskima stolčkoma. Gospod Dušan Šiftar na okleščeno vodstveno deblo zdaj cepi svoj vrh. Pri tem mu ne gre najbolje, čeprav grdi jeziki trdijo, da preti tudi s pretepanjem. Tako vsaj pravi Darko Pejnovič, direktor ABC Pomurka-Zunanja trgovina, oziroma njegovi sodelavci, ko razlagajo zakaj Pejnovič vedno hodi v družbo s Šnurelom. Gospod Darko je poslal s tem v zvezi celo pisno poročilo Ivanu Obalu, NOVPjOOBA Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Erika Vidali (podružnica Koper) Prodaja: Renato Vedečnik Izdala PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredrnštva- Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702 Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. premieru soboške vlade. Pismo, iz katerega veje ledeni strah, je naslovil tudi upnikom Mesne industrije in ostalim vodilnim: Hoduščku, Drvariču, Sapaču, Roškarju, Osojnikui, Sočiču in Vrečiču, predsednici delavsekga sveta in sindikatu. Poleg že omenjenega strahu pred batinami tudi piše, da novi gospod direktor Šiftar grdo govori o njem in Zunanji trgovini, ki je ustvarjala več kot polovico prometa prav z Mesno industrijo, enostansko prekinja že sklenjene posle in povzroča dodatno poslovno in finančno škodo. Poznavalci političnih razmer v Prekmurju menijo, da so pripravljale! »velikega udara« v soboško Mesno industrijo prenesli delno popravljen scenarij, ki je bil v resnici izdelan za - Muro. Kot je znano, v Muri delavci niso nasedli, dasiravno bi jim naj prvo pot osvetlili SDK in policija, ki je več kot pol leta »odkrivala kriminalna dejanja, katerih glavni protagonisti so rdeči...«. Jani Sova Ljubečna Celje tel./063/ 33-421 ♦ GRADITE Z NAMI ZA GOTOVINSKO PLAČILO VAM NUDIMO 30% POPUSTA ZA -OPEČNE IZDELKE P0R0-LIT 6/40, 8/40, 12/30 IN POLNILA 7,5% POPUSTA ZA NAKUP NOSILCEV STOPITE NA TRDNA TLA NOVf i90BA . .tf-. CELJE IMA DVA ENAJSTA APRILA PRAZNIK IN ANTIPRAZNIK Zgodovine ni mogoče zatajiti ali pozabiti. Ne tiste, ki so jo, denimo, krojili celjski knezi, ne one, ki so se vanjo krvavo vmešali nemški okupatorji. To dokazujeta v Celju dva datuma istega dne, ki pa je med njima nekaj stoletij: enajsti april kot dan, ko je Celje dobilo mestne pravice, in *'najsti april kot dan, ko so 1941. približno kakih petsto let kasneje, v mesto vkorakale nemške čete. In »novi« Celjani ne bi bili novi, če ne bi obeh datumov združili in iz njega naredili enega samega - praznik celjske občine. Če hočejo ali nočejo, če zgodovinskih dejstev, ki ni-priznajo ali ne, je v tem datu- kakor ne gresta skupaj, ker si mu vendarle združeno dvoje celo že na pogled močno na- AVTO KARTA DEŽEL ALPE-JADRAN SAMOSTOJNA SLOVENIJA Konec minulega tedna se je na Madžarskem sestala delovna skupnost za turizem držav Alpe Jadrana. Na sestanku so naši predstavniki videli novo avto karto dežel Alpe Jadrana, na kateri je Slovenija že vrisana kot samostojna država. Na delovnem srečanju so med drugim predstavili tudi nov magazin, namenjen zdraviliškemu turizmu v krogu omenjenih dežel in tudi v njem je že slovenska zdraviliška ponudba. Predstavniki so na sestanku podprli avstrijsko pobudo o ustanovitvi verige gostinskih objektov Alpe Jadran s specializirano domačo ponudbo in reklamnimi materiali v jezikih vseh dežel Alpe Jadrana. »Namen srečanja na Madžarskem je bil pripraviti in razvijati promocijo vseh članic Alpe Jadralca, sprva na evropskem trgu in kasneje tudi na bolj oddaljenih, kot sta ameriški in azijski trg,« je po vrnitvi s sestanka povedal pomočnik direktorja Centra za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Jelačin. sprotujeta. To, kar so Celjanom knezi podelili s priznanjem mestnih pravic, to jim je v resnici nemški okupator vzel, če seveda pod pravicami pojmujemo tudi ali v prvi vrsti svobodo. Pa kontradikcije ne gre pogrevati, saj bi jemali ali kalili veselje vsem, ki niso hoteli ali znali poiskati za dan občinskega praznika pomenljivejšega ali izvirnejšega datu- ma od priznanja mestnih pravic (in vkorakanja Nemcev, žal, kot antipraznik), saj te pravice pravzaprav niso nič posebnega, ker so jih dobila vsa naša mesta. Da ne bomo krivični do drugega 11. aprila, je tu fotografija neznanega avtorja - v spomin na prihod nemške soldateske v Celje. Slika kaže »slovesnost« (in takih »slovesnosti« so si po svetu toliko privoščili nemški »kul-turtregerji«) na današnjem Šlandrovem trgu, ko je neidentificiran govornik maloštevilnim gledalcem in poslušalcem najbrž tudi povedal, česa se bo zdaj lotil delavec s krampom nad njim, na portalu. Lotil pa se je pravoslavne cerkve kot kulturnega spomenika. Cerkev so hitro porušili, kmalu zatem pa z zi- darskimi kelami oskrunili tudi Narodni dom kot simbol slovenske narodnostne identitete. Tudi to in veliko vsega drugega (trpljenja in gorja) je Celjanom prinesel enajsti april 1941. In predvsem zato se ga bodo vedno spominjali, celo dosti bolj kot podeljenih mestnih pravic. Morebitna polarizacija nikakor ne bo mogla zmanjšati teže zgodovinskega spomina. I CELJSKI KINEMATOGRAFI predstavljajo festival DNEVI SLOVENSKEGA FILMA v kinu UNION od 9. do 11. aprila 1992 ČETRTEK, 9. 4. SRČNA DAMA pokrovitelj ERA VINO PETEK, 10. 4. TRIANGEL pokrovitelj LJUBLJANSKA BANKA SOBOTA, 11. 4. BABICA GRE NA JUG pokrovitelj i ADRIATIC trije razgibani filmi, narejeni v samostojni Sloveniji Glavni pokrovitelj Izvršni svet Skupščine občine Celje. Prireditev so podprli tudi Ministrstvo za kulturo RS, Novi tednik in Radio Celje, Nova doba, Skupščina občine Šentjur, Štajerska banka obrti in podjetništva Celje, STC - Skladiščno transportni center Celje, Merx Blagovni center Celje, Steklarstvo Leskošek Celje, Zlatarna Celje, Cetis Celje, Radio Slovenija, Televizija Slovenija NOVf iDOBA _________ BEDA CELJSKEGA PARLAMENTARIZMA KDO BO KOGA? Vodstvo SO Celje Je kar z nejevoljo pristalo na zahtevo poslancev SDP, da je sklicalo okroglo mizo o delovanju občinskega parlamenta In njenega Izvršnega sveta. Okrogla miza, katere naj bi se novinarji ne udeležili, saj jih predsednik ni povabil, marveč, zadnji hip, SDO, se je začela tako, da sta celjski župan Anton Rojec in predsednik IS Mirko Kranjc že vnaprej zavrnila vse očitke. Anton Rojec je ugotovil, da so zadovoljivo delali, zagotovo boljše kot RS ali mnoge druge občinske skupščine. Vprašal se je, kako naj SO programira napad JA. Bentil je nad republiškim centralizmom, ki ga je omogočila tudi SDP, ki ima precej poslancev v RS. Pri tem je pozabil, da je tudi on poslanec, poslanec Demosa, ki ima skupščinsko večino. Pritoževal se je, da SO razpolaga le s četrtino denarja, ki ga zberejo v občini. Spet je pozabil, da so poslanci tako odločili, tudi on. Kritiziral je, da je država nacionalizirala bolnišnico, srednje šole... (Tudi pri tej odločitvi v RS je sodeloval.) Pohvalil se je s tem, da v Celju ni stečajev in pozabil, da jih ni zaradi moratorija. Če bi moratorija ne bilo, bi šlo v stečaj vsaj ducat podjetij. Tiste, ki so v skupščini občine glasovali proti proračunu, ker niso uspeli s svojimi amandmani, je proglasil za nezrele demokrate. Pozneje so mu na okrogli mizi povedali, da je nezrel izvršni svet, ki je kljub zahtevam na treh sejah, še vedno vztraja! pri svojem predlogu. Udeleženci so zatem poskušali usmeriti razpravo v iskanje poti za dobrobit Celjanov, brez strankarskih prepirov. Slišali pa smo očitek, da se SO celje in njen izvršni svet ne ukvarjata z bistvenimi vprašanji. (Menda se tudi ne moreta, ker je vse poglavitno v rokah republike.) Zakaj je izvršni svet zavrnil pobudo, da bi v proračunu imeli denar za izdelavo razvojnega načrta Celja ? Spremenimo, zlahka, ime šole, ne briga pa nas, če so v njej otroci lačni. Slišali smo možnost, naj bi 7. aprila, ko je bil spet na vrsti poskus sprejeti občinski proračun, glasovali o nezaupnici izvršnemu svetu. Okrogla miza seveda ni minila brez omenjanja »rdečih 45 let« in da je Celje značilen rezultat realsoci-alizma. Maribor se koplje iz njega, Celje še ne. Predsednik IS Mirko Kranjc je menil, da SDP le razdira, da se postavlja v vlogo vzvišenega razsodnika. Podpira škodljive generalne štrajke, si skuša nabirati volilne točke. Potem je odšel na razgovor s francoskimi finančniki, ki se zanimajo za avtocesto med Celjem in Ljubljano. Predsednik sicer sploh ne bi prišel na okroglo mizo, če bi jo sklicala le SDP. SDP so očitali, da uporablja stisko ljudi za svoje cilje. Na čelu podjetij so še stari direktorji, v občinski upravi prejšnji uradniki. Demos sploh ni prevzel dejanske oblasti, na oblasti so prejšnji, ki imajo denar, tudi v tujini. Kot odgovor smo slišali, da je Demos sam kriv, če ni prevzel oblasti. Okrogla miza je prinesla tudi vprašanje, kaj dela podpredsednik SO Celje Maks Bastl, prejšnji minister. Z njim naj bi imeli vsako soboto za Celje izredno koristne sestanke. Zahteva je bila jasna: o delu podpredsednika naj razpravlja SO. Če smo prav razumeli, so se dogovorili le, da naj stranke predfagajo, kaj naj dela skupščina do volitev. Seje predsedstva SO, razširjene, na katerih pripravljajo dnevne rede, naj bi bile javne. Tisto, kar se dogovorijo na teh sejah, naj bi tudi spoštovali. Blomo videli, če se bo kaj spremenilo. Upanja je malo. Je pa pričakovati, da bodo »nekaj reda« naredili volilci. Ti naj bi »prečitali« tiste, ki jim ne gre zaupati... Z. Kochanovvski ČRNE GRADNJE ZA STARO FRANCOSKO TEHNOLOGIJO POLAKIRANI NOVOMEŠČANI Razpredanje okrog razprodaje IMV v Novem mestu nikakor ne Izginejo z dnevnega reda. Kot so nekateri hvalili dobro poslovno potezo z odprodajo dela zavožene avtomobilske tovarne Francozom, večina v to dvomi in obsoja star način gospodarjenja in obnašanja vodstva tega nekdanjega socialističnega vsemogočnega velikana. To tembolj, ker Revoz zaradi neznanja ali omalovaževanja ni poskrbel za potrebno in z zakoni predpisano dokumentacijo pri novogradnji. Najprej se je zapletlo z gradnjo nove lakirnice. Kot je znano, je stara lakirnica poleg avtomobilov dodobra barvala tudi okolico. Poleg dveh najbližjih sosedov, kmetov, so bili prizadeti tudi okoliški stanovalci, avtomobilski laki pa so z vetrom potovali križem kražem po širši okolici. Občinski inšpektor je že v februarju ugotovil, da vodstvo Revoza, oziroma za to odgovorni v Revozu, ki zakonodajo poznajo, niso poskrbeli za zahtevno dokumentacijo in ustrezna delovanja. Zato je izdal prepoved nadaljnje gradnje nove lakirnice. Z enakim ukrepom je pre- povedal tudi gradnjo nove pralnice. Zadeva je prišla v odborniške klopi občinske skupščine, vendar to prizadetih ni spravilo v jok. Z gradnjo so nadaljevali. Zdaj so ustreznim nadzornim službam gospodje že blagovolili predložiti ustrezno dokumentacijo in prošnje, kaj želijo, te so zvečine že tudi odobrene, zapletlo pa se je spet okrog lakirnice. Nekateri poznavalci tovrstnih naprav se ne strinjajo, da je vodstvo novomeške tovarne sprejelo ponudbo Francozov in njihovo tehnologijo. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da je francoska tehnologija in oprema vsaj za generacijo za nemško, ki jo v te namene vgrajuje mercedes, BMW ali VW. Nemci so se odločili za Eisemanovo najnovejšo opremo, s katero reciklirajo ali vračajo več kot tri četrtine tudi termične energije. Zeleni v Novem mestu namreč opozarjajo na morebitno nevarnost sprememb klime, do katere bi znalo priti, če bi iz nove lakirnice spuščali v zrak tolikšne količine vročega zraka, ki bi bil morebiti celo še, kot doslej - obarvan. Strah pred ponovnim onesnaževanjem Novega mesta in njegove okolice je upravičen, kajti vsa dosedanja zagotovila, ki jih je občanom posredovala IMV, niso bila vredna piškavega oreha. Občani so lahko na sebi, svojih vrtovih in predmetih ugotavljali, da so bili takšne barve, kakršna je bila tisti čas v IMV proizvedena serija avtomobilov. Ob tem poudarjajo, da ne gre za dvom v spo- sobnosti francoskih strokovnjakov, temveč za pomembno razliko v podnebju, ki se vsekakor razlikuje od francoskega, kateremu je prilagojena tamkajšnja tehnologija. Verjetno pa gre tudi za dejstvo, da je nemška tehnologija bližja, saj je, denimo, njihov in v svetu priznan ter uveljavljen proizvajalec tovrstnih naprav Eisman, pri nas še kako prisoten. Najverjetno pa zdrah okrog nekdanjega IMV v Novem mestu sploh ne bi bilo, če bi sedanje vodstvo iz Revoz pravočasno predložila vso potrebno dokumentacijo in merodajne organe seznanila z namerami. No, zdaj so ustrezne občinske inšpekcijske službe že izdale del zahtevanih dovoljenj, ostaja le še vprašanje, če bodo s tem zadovoljili poslance v občinski skupščini in prizadete občane. M. B. CELJE: NEVSAKDANJI SPOR MED DELAVCI CINKARNE IN INGRADA KDO KRADE RACAM JAJCA Neznani storilci so delavce Cinkarne Celje prizadeli na najobčutljivejšem mestu: ekologiji. Ugotovili so namreč, da jim neznanci rušijo večletne napore pri dokazovanju, kako oni ustvarjajo zdravo okolje. Za dokaze so jim služile tudi race ob Voglajni in Hudinji. Zdaj pa racam nekdo krade jajca. Delavce policije in vodstvo lovske družine so iz Cinkarne obvestili, da neznanci nič hudega slutečim racam, ki ta čas gnezdijo na obrežjih Voglajne in Hudinje, krade jajca. Po trudapolnem iskanju morebitnih storilcev je sum padel na delavce gradbenega podjetja Ingrad. Okradene race sodijo v četrto ali peto, če ne že deseto generacijo »legendarne svinčene race«, race, s katero so celjski zeleni dokazali, kako zelo je v Celju onesnaženo okolje. Šlo je namreč za raco, »ki je imela v sebi toliko svinca, da je bil pravi čudež, kako je lahko sploh še plavala«. Na omenjenem območju ustreljena raca je po raztele-šenju in strokovni analizi po- služila za dokaz, koliko težkih kovin in drugih škodljivih elementov ostane v organizmu živih bitij, ki se prehranjujejo z rastlinstvom na ogroženem območju. Da bi delavci Cinkarne Celje odbili nenehne napade na njih kot največje onesnaževalce, so si omislili del zelenega programa, v katerega so sodile tudi race. Za svoje živali in okolje so pridno skrbeli, prizadete race so si v tamkajšnjem prijetnem azilu ustvarile številne družine, dokler ni zdaj posegla vmes človeška požrešnost. Resnici na ljubo je treba podvomiti v vrednost ukradenih račjih jajc, saj gre za upravičen sum, da so ta jajca navzlic omenjeni skrbi še vedno - osvinčena. Delavci Cinkarna Celje od policije zahtevajo strogo preiskavo in izlivajo gnev na lov- ce, ki na njihovo opozorilo niso reagirali, češ da ni zakona, ki bi prepovedal krast racam jajca. Spor se nadaljuje. P. K. DRAVOGRAD: KER OBČINA NE VE, KAJ Z GRADOM, BO V NJEM VOJAŠNICA »NIKOLI VEČ VOJAKOV« Dravograjski grad Bukovlje leži na prelepem kraju. Dravograd je na levi strani Drave, Bukovlje na desnem bregu. Sam samcat, s čudovitim razgledom na mesto in reko pod sabo, s travniki in gozdom za sabo. Idealen kraj za turizem visoke kategorije A. V njem bo vojašnica. Vojašnica je v gradu Bukovlje obstajala že v času Jugoslavije. V njem so bili vojaki Jugoslovanske armade. Kakšnih 60 mladeničev od vsepovsod je vsako leto na vprašanje, »Kje si služil vojsko«, odgovarjalo: »E, pa u Dravogradu«. Takrat je tudi bilo vse lepo, vsako leto so občinski funkcionarji odhajali za dan JLA v vojašnico na proslavo in prigrizek. Vse do lani, do vojne. Takrat je vojašnica posta- la vse kaj drugega, takrat je grozila, da bo Dravograd zravnala z zemljo. Tiste dni je pomenilo približati se Bu-kovlju smrt. Gledali smo jo le od daleč, preko puškine cevi, in na videoposnetkih, ki so jih posneli opazovalci službe za obveščanje, da so lahko analizirali, kaj se dogaja v njej. Od tem je morilec, ki se je hvalil, da je moril že na Kosovem, ubil slovenskega vojaka. Iz zasede iz ostro-' strelskega gnezda in to ta- krat, ko ni bilo bitke, temveč ko so se pogajali. Ta morilec iz Beograda se je čez dva dni predal našim, ko je bilo jasno, da nas ne morejo premagati. Toda nihče takrat ni vedel, kaj je storil. Na policijski postaji so mu celo dovolili, da je telefoniral v Srbijo in govoril z ženo. Kot vse ujetnike so tudi njega izpustili. Ko so iz vojašnice prebegnili novi vojaki in povedali, kdo je bil, je bilo že prepozno. Takšne drame je doživljal Dravograd lani v začetku julija. Dravograjčanom je to dalo misliti in srčno so takrat sklenili: »V vojašnico Bukovlje nikdar več vojakov«. Od tistih dogodkov in skle- pa je minilo devet mesecev. Vojaki sovražne JLA so odšli, Bukovlje je ostalo. Kaj se danes dogaja v tem gradu? Že prvi stik z njim je povsem drugačen kot v prejšnjih časih. Železna rešetkasta vrata so na stežaj odprta, lahko vstopiš, ne da bi te kdo s puško v roki ustavljal. Na vhodnih vratih pa se mi nasproti prismeji slovenski vojak - teritorialec in me po predstavitvi povabi v stavbo. Te dni sta v nekdanji vojašnici le dva naša vojaka, njuna naloga je paziti na stavbo. Vsaki dve uri naredita obhod, sicer pa gledata televizijo in poslušata radio. Od šte- vilnihsob v1688m* velikistav-bi sta le dve opremljeni: spalnica z osmimi posteljami in manjša delovna soba s pisalno mizo, telefonom in posteljo. Vse je še zapuščina JLA. Nasploh je grad pred dvema letoma prenovljen danes kljub vojni v dobrem stanju. Sicer pa čisto nedolžni tudi slovenski vojaki niso. V dveh sobah stoji stojalo in na njem puške, zraven pa zaboj bojne municije. »Seveda. To moramo imeti«, pravita vojaka, »kako pa naj se branimo, če nas kdo napade?« In brž dodata: »Streljamo lahko v samoobrambi, če je ogroženo naše življenje. Pa še takrat najprej v noge.« Kakorkoli že, čeprav si oba vojaka želita predvsem dober TV program: v Bukovlju so zopet vojaki. Kaj pravijo na to Dravograjčani? Lahko bi rekli, da so si mnenja povsem nasprotna. Medtem ko nekateri pravijo, da se nam slovenskih vojakov ni treba bati in da je dobro, da služijo vojsko tu doma, so drugi odločno proti. Take stavbe je škoda za vojaške namene. Slavko Sušeč SLOVENIJA PO DENACIONALIZACIJI DRŽAVA REVEŽEV IN BOGATAŠEV ga premoženja, bolje rečeno: dela naših očetov. Zakon o denacionalizaciji, ki je bil rezultat trenutnega stanja v slovenski vladi in skupščini, kjer imajo stranke nekdanjega DEMOS-a večino, katerih volilci so seveda v veliki meri zainteresirani za kaj dobiti, bo kaj hitro ustvaril v slovenski družbi dve skrajni polarizaciji: bogato manjšino in revno večino. Srednji, sedaj še večinski razred, se bo hitro izgubil, saj bodo njegovi predstavniki padli v spodnjo skupino ni-maničev. Kolikšno bo njih število pa si lahko približno predočimo, če vzamemo, da bo vso smetano polizalo nekaj nad sedemnajst tisoč raz-našalcev, ki so pristavili pi-skerček do uveljavitve zakona. Predstoječi težki časi bodo plodna njiva tudi za nastanek novega anarhizma, ki se bo najbrž napajal na izkušnjah starega, katerega ideolog Prudhon je nekoč zapisal: »Lastnina je tatvina«. Mogoče se bomo z njim strinjali. Franc Furland foto: Sašo Že dobre tri mesece se takšnim in drugačnim povojnim razlaščencem ter njihovim dedičem cedijo sline za nečim, kar jim je bilo z zakonom o nacionalizaciji odvzeto, s sprejetjem zakona o denacionalizaciji pa jim bo padlo z neba. Zakon o denacionalizaciji naj bi baje »popravljal stare krivice, in ne bo povzročal r Temeljna postavka vsake kapitalistične družbe, (kar hoče biti Slovenija po vsaki ceni), je zasebna lastnina, na kateri se poraja osnovni kapitalistični princip - izkoriščanje. Socialistična ideja, ki je hotela, (vsaj na papirju), ta grdi odnos odpraviti, se je na žalost izrodila. Družbena lastnina kot idealna oblika prilaščanja ni dejansko, kljub priseganju nanjo, nikoli obstajala. Poleg privatne lastnine je kraljevala le še državna, ki je v manjši meri bila dostopna prav vsem pripadnikom družbe. S strogo uvedbo »svete« privatne lastnine so nimaniči izgubili ves maneverski prostor. Z zakonom o nacionalizaciji so bili v Sloveniji (in drugih socialističnih državah) prizadeti predvsem lastniki obdelovalnih in pogozdenih zemljišč ter industrijskih in stanovanjskih objektov. Dejstvo je, da je bila z nacionalizacijo zemljišč, predvsem pa industrijskih objektov, ustvarjena materialna osnova za življenje in delo nekakšnega srednjega delavskega razreda, ki je imel lep čas zavidljiv standard. Tega, da je pred leti življenjska raven v Sloveniji padla, pa ni v največji meri kriv socialistični samoupravni sistem, , temveč splošen pojav krize in gospodarske recesije v svetu. Danes dežurni politiki mislijo, da bodo s spremembo lastninskega principa rešili »pridne Slovence«. Zakaj jim ne bo uspelo? Struktura razlaščencev v Sloveniji je pisana, v njej pa najdemo tudi dva specifična razlaščenca: Cerkev in tujce. Cerkev kot inštitucija, ki si je ves čas svojega obstoja prizadevala, in ji je uspelo, narediti raj že na zemlji, kar je v popolnem nasprotju s tem, kar sama uči na podlagi Nove Zaveze Svetega pisma, ki zavrača zemeljsko materialnost in poveličuje nadzemeljski idealizem, je z zakonom o nacionalizaciji izgubila velika, predvsem pogozdena zemljišča ter bogat stanovanjski fond. Z denacionalizacijo bo prišlo do vračanja nečesa nekomu, ki že s čisto etičnega in moralnega stališča nima pravice do velikih premoženj, pridobljenih s silo že v obdobju fevdalizma. Bati se je, da se bo sčasoma izgubila tudi ena najboljših pridobitev socialistične Slovenije - ločitev države in Cerkve, saj je vsaka državna oblast zasnovana na moči, izvirajoči iz lastnine. Cerkev pa jo bo imela. Zakon o denacionalizaciji se je pokazal kot dvorezen meč v primeru razlaščenih tujcev, saj bo prišlo do velikega izgubljanja slovenske- SEDANJA PREKMURSKA REGIJA SE BO ZMANJŠALA PREKMURCI IN PRLEKI Prekmursko regijo danes sestavljajo štiri občine: Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer. Kaže pa, da prekmurske regije v takšnem obsegu ne bo več, saj v Ljutomeru in Gornji Radgoni razmišljajo o svoji regiji, ki bi jo razen teh dveh občin sestavljale še občine Ormož, Lenart in Pesnica. »Prekmurje mora imeti svojo regijo,« pravi Andrej Gerenčer, župan Murske Sobote. Že sedaj na tem področju dobro sodelujemo, imamo veliko skupnih sej, na katerih se srečujemo župani iz vseh štirih občin. Po mojem mnenju je regija potrebna kot nujni vmesni člen med republiko in občinami. Seveda pa morajo regijo povezovati skupni interesi, kot so infrastruktura, zdravstvo, šolstvo in še cela vrsta drugih stvari. Ravno tako bi regija, da bi bila učinkovita, morala imeti tudi nekatere pristojnosti države, vendar je glede teh pristojnosti težko karkoli več povedati, saj bi morali najprej dobiti v roke osnutke, ki jih na to temo pripravljajo v Ljubljani. Vsekakor pa je utemeljena bojazen, da bo sedanja centralizacija privedla do povečanja Števila zaposlenih v re- publiških organih v Ljubljani, pri nas, ki smo že tako v nezavidljivem položaju, pa se bo s prenosom pristojnosti v Ljubljano še zmanjšalo število zaposlenih. Vsaj nekaj od teh pristojnosti, ki jih sedaj prenašajo v prestolnico, bi moralo ostati v bodoči pokrajini ali regiji,« smatra župan Murske Sobote. Župan Ljutomera, Mirko Prelog pravi, da je sedanja prekmurska regija umetni pojem, saj jo sestavljata Prekmurje in Prlekija. Kot pravi, v ljutomerski občini zaznavajo želje, po katerih bi bila njihova občina skupaj z občinami Slovenskih goric manjša samostojna regija - Prlekija. Poudaril je sicer, da o tem ni še nič odločeno, saj takšna razmišljanja temeljijo zgolj na neformalnih pogovorih. Ljutomer je že bil središče okraja, zato so takšne želje po župa- novem mnenju utemeljene, s tem pa se strinja tudi občinska skupščina. Ker pa bo nova občina nekaj povsem drugega, kot je sedanja, torej ne bo več država v državi, si v Ljutomeru želijo, da bi bile izpostave državne uprave vsaj v večini primerov v sedanjih občinskih centrih. Vse je odvisno od pristojnosti bodočih pokrajin »Kolikor poznam delo skupščinske komisije za lokalno samoupravo in s tem povezan regionalizem, bi lahko Prekmurje predstavljalo določeno celoto, zato ima tudi nekakšen skupni imenovalec, ki bi lahko bil dobra osnova za celovitost regije«, smatra Ciril Pucko, lendavski župan. »Vendar je na tem področju še vse odvisno od pristojnosti, ki jih država namerava prenesti navzdol, in ki so sedaj še popolna neznanka. Kljub temu sem osebno proti vsakršnim zakonodajnim pristojnostim novih pokrajin ali regij,« pravi Ciril Pucko. Seznanjen je, kot pravi, tudi s težnjami prleških politikov in njihovo željo, da Ljutomer ponovno postane središče Prlekije, ker pa je tudi tu še vse odprto, o tem ni želel dajati kakšnih izjav. Lendavska občinska skupščina je sprejela sklep, da se včlani v stalno konferenco lokalnih skupnosti MziM Slovenije takoj, ko bodo zna- diščem v Murski Soboti ureditev države oziroma za ne finančne posledice član- umetna tvorba in v bodoče tri stopnje državne uprave-stva v tej organizaciji. verjetno ne bo ostala v seda- rejsubliko, okraj in občino. »S strani organizatorja je nji obliki. »Že v tej obliki regij, kot jo bilo malo neresno, da niso Gornja Radgona, Lenart, imamo danes, so bila regijsa-razložili osnovnega kriterija Ljutomer, Ormož in Pesnica ka središča priviligirana in so oziroma finančnih posledic so občine, ki nekako sodijo imela prvo besedo v ustano-članstva v tej organizaciji. Če v prleško regijo. Naša občina vah in dejavnostih, ki so bile bi na posvetu to storili, bi bil se že sedaj povezuje s Prleki- pomembne za celotno ob-odziv občin popolnoma dru- j0 na številnih področjih. Do- močje in jih je celotna regija gačen«, ob koncu dodaja ber primer tega sodelovanja ^u^i financirala. Ce bo po-lendavski župan. je ustanovitev sklada Antona novno prišlo do takšne regij- Župan Gornje Radgone si Trstenjaka, pri katerem smo ske delitve, se bodo sredstva bodočo pokrajinsko ureditev tudi mi sodelovali,« pravi ^0,pieJ.zb'ra',a v.reH')xklh SLe" sedanje prekmurske regije radgonski župan Alojz Vo- diščih m tud'v bodoče ne bo predstavlja podobno kot lju- grlnčič. dosti.bolje«, 1« zaključ.l Alojz tomerski župan. Regijam ni naklonjen, saj Vo9rmčič. »Gornja Radgona gravitira se boji, da bi njihova ustano- . ^ na prleško stran, saj je seda- vitev razbijala državo, zato se J. V. nja prekmurska regija s sre- zavzema za centralistično Foto LllCaS ZA SLOVENSKE ŠTUDENTE NAMESTO CUKRARNE KASARNE Spremembe v družbi, splošna ekonomska In socialna stiska, ki potekajo v naši državi, so potisnile študente in njihovo organizacijo na beraško palico, študente zato danes obravnavajo predvsem kot socialno kategorijo, kar pa le delno drži. Uspešen študent bo povrnil vanj vloženo naložbo s svojim znanjem, pa tudi kot davkoplačevalec. Zato je vsak tolar, ki ga slovenska država vloži v študentsko populacijo, hvaležna naložba ali vsaj dobro obrestovano posojilo. Prav zaradi tega je treba študentom omogočiti osnovne življenjske in študijske pogoje. Študentska vlada je za rešitev teh problemov predlagala voditeljem poslanskih klubov, da podprejo prizadevanja študentov v naslednjih točkah: 1. Kapacitete v domovih so izrazito premajhne, enako pa je tudi z učnimi prostori na fakultetah. Zato bi bilo nujno, da se del vojaških objektov nameni za potrebe študentov in univerze. Problematika objektov JLA je kompleksna zaradi množičnega zanimanja. Zato študentska organizacija meni, da dodeljevanje teh objektov ne more biti samo v pristojnosti enega ministrstva, temveč morajo sestaviti organ, ki bo enakovredno in nepristransko obravnaval vse prošnje za dodelitev teh objektov. Pobudo za dodelitev vojaških objektov za potrebe univerz je sprožil tudi poslanec Daniel Starman v skupščini R Slovenije. To pobudo je s podpisi podprlo 80 poslancev, z njo pa se je strinjal tudi izvršni svet R Slovenije. 2. V subvencioniranje študentskih domov mora biti vključena 100 odstotna amortizacija, saj je to edini način, da sredstva, ki so že vložena v domove, ne bodo propadla, ker so nekatere stavbe prav zaradi slabega vzdrževanja (kronično pomanjkanje sredstev zaradi prenizkega odstotka denarja za amortizacijo) že sedaj na robu uporabnosti. Višina celotne subvencije mora biti vsaj 50 odstotkov večja, kot je bila pred letom 1989 (46%). 3. Potrebno je dvigniti cenzus za štipendije, saj trenutno ne zadošča več za pokritje vseh ogroženih slojev študentske populacije, zaradi česar mora vse več študentov kljub nadarjenosti prekinjati študij. Ustanoviti je treba sklad za kreditno štipendiranje, ki bi omogočil da do štipendije pride vsakdo, ki jo potrebuje. Sredstva za zagon in za obresti mora zagotoviti država. Vračanje tega kredita bi bilo odvisno od višine ocen, kar bi študente dodatno stimuliralo k študiju. Taka oblika štipendiranja bi stimulirala tudi državo, da bi bolje skrbela za zaposlovanje mladih diplomantov. 4. Davčne olajšave: - za družine, ki vzdržujejo študente. Pri davčni olajšavi za vzdrževane družinske člape se ne smejo odštevati dohodki, ki jih študentje prejemajo za opravljanje občasnih in začasnih del ter iz naslova štipendij, ali pa vsaj izdelati lestvico za določanje stopnje davka, pri čemer je potrebno razmisliti o najnižji vrednosti, od katere bodo plačevali dohodnino. Najnižja vrednost naj predstavlja minimalne letne stroške, potrebne - za življenje študenta. 5. Urediti je treba tudi subvencioniranje študentske prehrane. To je možno z uvedbo posebnih študentskih bonov za prehrano, katerih vrednost bi delno subvencionirala država, ali z uvedbo posebnih prehra-njevalnic za študente, ki bi jih vodila in subvencionirala država. Za primer smo se pozanimali, kako imajo urejeno študentsko prehrano v Zagrebu. V centru Zagreba sta dve študentski restavraciji, ostale pa so locirane v okolici študentskih domov. Cene v teh restavracijah subvencionirajo iz posebnega sklada, ki ga ima država in sicer v višini 2/ 3 vrednosti obrokov. Študent lahko mesečno v bone zamenja 1300 dinarjev, kar zadošča za ves mesec za kosilo in večerjo. V teh restavracijah so poleg prehrane subvencionirani tudi vsi ostali artikli in storitve (sokovi, ...) 6. Študentje se v času svojega dodiplomskega oz. podiplomskega študija zelo redko odločajo za ustvarjanje družine, saj postaja že sam študij iz dneva v dan dražji. Zato naj država poskrbi, da bodo imeli študentje, ki so se poleg študija odločili tudi za družinsko življenje, bistvene popuste in olajšave. Recimo, pri plačevanju stanarin (tako v domovih, kot v privatnih sobah), saj bi lahko ta strošek subvencionirali. Za matere študentke je urediti čas porodniške in ji hkrati s tem zagotoviti tudi status študentke (obveznosti do družine so velike, zato težko opravljajo tudi vse študijske dolžnosti). Vse to lahko velja tudi za moško populacijo, če si pač partnerja drugače porazdelita družinske obveznosti. Tudi pri štipendijski politiki so možnosti za olajšanje študija zelo velike. Tu opozarjamo na prilogo Informacija o štipendijski politiki evropskih držav, kjer omenjajo, da so v vseh državah študentje z družinskimi obveznostmi deležni posebnih dodatkov. 7. Z meddržavnimi pogodbami je treba v najkrajšem možnem času urediti status študentov iz vseh delov bivše Jugoslavije, saj so le ti sedaj v nezavidljivem položaju. 8. In nenazadnje, povečati je treba višini proračunskih sredstev namenjenih za izobraževanje in potrebe študentov. V okviru proračuna bi morale obstajati postavke za subvencioniranje študentske prehrane, višje postavke za subvencioniranje bivanja v študentskih domovih in subvencioniranje študentske agencije, ki bi urejala bivanja študentov, ki stanujejo pri zasebnih stanodajalcih. Socialno stanje študentov Študentom smo zastavili še nekaj vprašanj s področja sociale. Če si za izhodišče vzamemo odgovore na vprašanje: »Ali so vaši mesečni dohodki oz. denar, ki ga dobite, dovolj za preživetje?«, bomo izhajali iz ugotovitve, da je socialni status študentov slab, če ne celo katastrofalen: 12,7% je odgovorilo z - da -, 39,2% je odgovorilo - gre, vendar skromno 17,4% je odgovorilo - z denarjem, ki ga imam, komaj preživim 30,7% je odgovorilo - in ta denar sploh ne zadošča. Glede na podatke posebna obrazložitev ni potrebna. Ne smem pozabiti povedati, da je 40% študentov iz delavskih družin. Še vedno starši predstavljajo največji vir do- hodka študentov, njim pa sledijo štipendije. Ostali viri dohodka so bolj poredki in nestalni. Glede na to, da je tudi življenjski standard zelo nizek in je še v upadanju, je torej jasno, zakaj imajo študentje probleme s preživetjem. Nekateri med njimi rešujejo ta problem z dodatno zaposlitvijo, saj je skoraj polovica vprašanih študentov tako ali drugače zaposlena, govorimo seveda o honorarnih zaposlitvah. Verjetno je odveč pripominjati, da dodatno delo precej ovira študij. Koliko je še tistih, ki bi radi bili dodatno zaposleni, pa ne najdejo dela. Kdo so tisti študentje, ki nimajo dovolj denarja za preživetje? Resne probleme imajo predvem tisti, ki stanujejo v zasebnih sobah ali v lastnem stanovanju oz. gospodinjstvu. Skromno, a vendarle preživijo tisti, ki živijo v študentskih domovih. Še najbolj pa so zadovoljni tisti, ki živijo pri starših. Probleme imajo torej predvsem tisti, ki niso doma iz Ljubljane. Kot kaže, so se v največji godlji znašli tisti, katerim je cenzus onemogočil dostop do postelj v študentskih domovih, vendar jim dohodki še zdaleč ne zadostujejo za bivanje v zasebnih sobah, kjer je na mesec treba odšteti od 150 do 300 DEM. Če torej v domovih ni dovolj prostora, bi bilo treba poskrbeti za cenejše oblike bivanja pri zasebnikih, bodisi s subvencioniranjem tega bivanja, bodisi z drugimi olajšavami teh študentov. Njihovi problemi so v tem trenutku najresnejši. To se izkaže tudi po tem, ko pogledamo, kje se študentje največ prehranjujejo^ in ko to delimo glede na dohodke in mesto bivanja v času študija. Tisti, ki stanujejo zasebno, imajo precej večji delež nerednega prehranjevanja. Starši so seveda najpogostejši »prehranjevalni center«, kar je, kot kaže, eden od načinov cenejšega preživetja. Vendar to velja le za tiste, ki so iz Ljubljane. Socialno stanje je na meji katastrofalnega, je pa v upadanju. Največji socialni problem predstavljajo študentje, ki niso iz Ljubljane, med njimi pa imajo poseben problem tisti, ki živijo v zasebnih sobah ali v lastnem gospodinjstvu. Cenejša prehrana in pa cenejše bivanje izven študentskih domov, to so cilji, za katere bi si morala v prihodnje prizadevati študentska vlada. Kruta realnost študentov V procentualnem delu je 55,2% tistih, ki nimajo štipendije, in 44,8% tistih, ki jo imajo. Največji vir odhodka, in sicer za 44,8% študentov je tisti, ki jih ga dajo starši, ostali se nekako znajdejo po svoje. Večina študentov meni, da bi mesečno potrebovali za dostojno življenje od 10.000 do 12.000 SLT. Veliko spremembo opažamo glede bivanja v študentskih domovih, saj je v letu 1977 tam dobilo stanovanje le 12,6% študentov prvih letnikov in 18,4% študentov zadnjih letnikov in je 40,8% študentov prvih letnikov ter 33,3% študentov zadnjih letnikov iskalo stanovanje privatno. Do leta 1987 so se povečale kapacitete študent- POSLANSK-T KLUBI 9KUPBCINE REPUBLIKE SLOVENIJE Datum: 21.2.1992 VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE ODBORU BK.UPBCINE REPUBLIKE SLOVENIJE 7A VISOKO SOL8TVO ODBORU SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PRORAČUN IN JAVNE FINANCE ODBORU SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA. DELO, ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNO POLITIKO Prodmtavniki kluftov p*r-la«®ntarnih »trank uo imali razgovorov • predstavniki *tudentov o Studanskl problematiki. Soglasni so s pobudo, ki jo prilagamo ;Ln telimo , da Itf Vlada Republike Slovenije ter pristojni skupičinski odbori čimprej obravnavajo in prispevajo k razreševanju perečih študentskih vprašanj in problemov. , ^ _• ^ • lo streho nad glavo v domu 28,3% študentov prvih letnikov in 34,3% študentov zadnjih letnikov, kar pomeni, da so se kapacitete študentskih domov tako rekoč podvojile. Zato pa je polovico manj študentov iskalo stanovanje privatno, kot podnajemniki. Od leta 1987 do danes v tem pogledu ni bistvenih sprememb, ker niso več gradili novih domov ali kako drugače pridobivali novih zmogljivosti. Od leta 1977 dalje se je v študentskih menzah prehranjevalo okoli 20% študentov. Ta odstotek je postopoma naraščal do leta 1987, ker so uvajali na večini fakutlet študentske prehranjevalnice. Ko pa so bile le te leta 1988 ukinjene, je delež tistih, ki se prehranjujejo v menzi, padel skoraj na polovico (od 27,7% na 14,1%). Vedno več študentov se hrani doma in sicer bistveno več, kot jih doma stanuje, iz česar lahko sklepamo, da si hrano pripravljajo sami in da taka prehrana zanesljivo ni pestra in zdrava. Za prehrano študentov je bilo iz republiškega proračuna namenjenih 260 starih milijonov tolarjev, za kar ima zasluge ljubljanska študentska organizacija, ki si je zelo prizadevala, da bi dosegla pri hrani subvencijo. Tako so sedaj ljubljanski študentje BREZ DLAKE NA JEZIKU IUI I IVS I^VSI IV/ IWV»I IV«, ki jih lahko kupijo na blagajni v Kersnikovi ulici 4 vsak dan od 8 do 14.30. Cene kosil so, s popustom firm in subvencijo vred, od 60 do 90 SLT. Zaenkrat je možno kupiti 15 kosil mesečno saj so sredstva omejena. Ko bo subvencijo prevzela država, bo mesečno možno kupiti toliko bonov kot je študijskih dni. Trenutno najbolj vroča zadeva v Ljubljani, vsaj za študentsko socialo je 40% podražitev stanarin v študentskih domovih. Razlog je poleg običajnih podražitev (elektrika,...) predvsem visok zemljiški prispevek, ki ga morajo študentski domovi plačevati mestu Ljubljani (»unvierzitetnem mestu«), ki je lastnik tega zemljišča. Poleg vsega pa ima še ministrstvo za šolstvo popoln finančni kaos in študentski domovi v Ljuljani niso od meseca januarja letos od ministrstva dobivali nobenega denarja (razen za plače). Dobivati bi morali namreč dvanajstine za redno vzdrževanje. Ta finančni kaos je bil tudi razlog, da so študentje oz. študentska vlada vložili proračunski amandma za prehrano k ministrstvu za delo, saj si ne želijo, da bi se ta denar kam izgubil. Božena Balaš “Ge Mmmhm Iam* 4wmm 959mh NOVCiOOBA ____w^r ^abo/* qHCOR/>/xj GRIMSCE w mr spoštovani kupci in obiskovalci orimsc, RADI BI VAS OBVESTILI, DA STA GRAD IN PRODAJALNA V GRADU GRIMŠČE VEDNO ODPRTA. POLEG DOSEDANJE BOGATE IZBIRE PLETENIN VAM NUDIMO TUDI NEKAJ NOVOSTI. V GRMIŠČAH IMAMO BOGATO IZBIRO UVOŽENE ŠKOTSKE VOLNE ZA ROČNO PLETENJE (MOHER, SUPERWASH, ALPACA, ANGORA). HKRATI PA VAM NUDIMO V NAKUP ČUDOVITE PLETENINE, KI SO JIH ROČNO NAPLETLE NAŠE GRAJSKE PLETILJE. TO SO UNIKATI IZ SHETLANDA, MOHERJA IN BOMBAŽA, KI JIH LAHKO KUPITE V NAŠI TRGOVINI PO IZREDNO UGODNIH CENAH. VABIMO VSE PLETILJE, KI BI ŽELELE SVOJE ZNANJE VNOVČITI. DA SE NAM PRIDRUŽIJO PRI PLETENJU ROČNIH PLETENIN ZA TUJE TRGE. VSE INFORMACIJE NA TEL. 064 77 009. HKRATI VAS ŽELIMO OPOZORITI NA NAJUGODNEJŠI NAKUP ALMIRINIH MODELOV POMAD - POLETJE, KI SO NA VOLJO LE V GRAJSKI TRGOVINI NA GRIMŠČAH. NAJ NAVEDEMO LE ZA PRIMER; - MOŠKI PULOVERJI IZ BOMBAŽA ŽE OD 2352 SLT DO 2869 SLT. NAJNOVEJŠI IZDELKI IN LINE (KRILA, JOPICE, PULOVERJI,) OD 2340 SLT DO 4440 SLT. - ŽENSKE TUNIKE Z MODNIMi VZORCI OD 2352 SLT DO 3473 SLT. - ŽENSKE HLAČE ŽE OD 2310 DO 2417 SLT. v VABIMO VAS, DA SE SAMI PREPRIČATE O NAŠI BOGATI IZBIRI VSAK DAN RAZEN NEDELJE OD 9 h DO 19 h, V SOBOTO PA OD 9 h DO 13 h, KJER VAM OB NAKUPU Z BONOM NUDIMO ŠE DODATEN POPUST 10% OBIŠČITE NAS, KAJTI NAŠE GESLO JE: PRIJAZEN PRODAJALEC, ZADOVOLJNI KUPEC! NASVIDENJE V GRIMŠČAH! m r J ,i.r 'i J MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLA VIJI - (4) NEJASNOSTI SE NAPREJ Število modrih baretk In tudi čelad na Hrvaškem in v Bosni se veča. Poveljstvo v Sarajevu je popolno, poveljnik Satish Nambiar, indijski general, potuje po bivši Jugoslaviji. Spoznava, da je še precej nejasnosti. Ne ve, kateri zakoni bodo veljali na Hrvaškem, kjer bodo mirovne sile. Meni, da sedanja oblast ostane, pri tem pa mu ni jasno, če je to res današnja ali pomeni »sedanja« tista ob začetku spopadov. Optimist je, ko napoveduje razoroženje tistih, ki ne bodo sami oddali orožja. Tudi ni še jasno, kje bodo meje območja, kjer bodo delovale sile OZN. Ugotavlja tudi, da so finance še vedno lahko velika ovira. General tudi ne more povedati, kdaj se bo začel umik enot JA i oFmoSij, kjer ne bo modrih čelad, na primer iz isnvube uuorovnika. Njegove enote imajo možnost zgolj za nadzor umika. Dogovori bodo torej še težavni. Čeprav so prvi OZN policisti že tudi v Kninu, so nemočni, da bi preprečili izseljevanje Hrvatov. Kot pravi njihov šef Cedric Thorneberry, za takšno početje vedo iz časopisov in TV, lastnih informacij še nimajo. Je pa general Nambiar tudi ugotovil, da razmere v BiH lahko močno zapletejo poslanstvo mirovnih sil. Dobra stran prihajanja sil OZN je odpiranje zračnega prometa nad Hrvaško. Se pa modre čelade, tisti, ki so prišli v bivšo YU preko Belgrada, doživeli že balkansko goljufijo. V Belgradu so morali zamenjati po 200 dolarjev v jugodinarje. Na Hrvaškem zdaj lahko le ugotavljajo, da gre za ničvreden papir. Zelo živahen je bil prihod med 3. in 7. aprilom. V Zagreb so prišli Nizozemci, preko Reke pa 1.200 Francozov, med njimi tudi pripadniki tujske legije. Gre ze zaledne enote (logistika), ki bodo nameščene v Beogradu, Zagrebu in Banja Luki, torej tudi v kraju, kjer je prevzela oblast Srbska republika BiH. Francozi potujejo z ladjami »Corse« in »Estere!« in s tovrstnimi ladjami »Unilifilter«, »Cap Afrigue« in »Orage«. Do 10. aprila bo v bivši Jugoslaviji že vseh 2.000 Francozov. To je sicer država, ki pošilja največ vojakov na Balkan. Naj tokrat naštejemo še najpomembnejše šefe sil UNPROFOR in osnovno razdelitev. Kot rečeno, je poveljnik Satish Nambiar, indijski general, njegov namestnik je francoski general Philip Morrillon, načelnik štaba je kanadski brigadni general Louis McKenzie, direktor civilnega sektorja Cedric Thorn-berry iz Irske, šef vojaških opazovalcev je že znani avstralski polkovnik John VVilson, za stike z javnostjo je imenovan Frederick Eckhardt, pomočnik glavnega poveljnika za administrativne posle pa je Dimitros Suros iz Grčije. Glavno poveljstvo bo v Sarajevu (nizozemski In švedski pripadniki), logistični center (zaledje) v Banja Luki (Velika Britanija, Norveška, Nizozemska), poveljstvo vzhodnega sektorja je v Beogradu, zahodnega v Zagrebu. V sektorju vzhodna Slavonija bodo predvsem Rusi, Belgijci in Luksemburžani, v zahodni Slavoniji Jordanci, Argentinci, Kanadčani in Nepalci, v Krajini pa Francozi, Poljaki, Danci, Čehi in Slovaki, Kenijci in Nepalci. Z. Kochanovvski BREZ DLAKE NA JEZIKU UiMMHMI IaBM inNMTUKVstereo 95,9MHz . SLOVENKA V MEDNARODNEM SVETU ZDRUŽENIH NARODOV NI POTREBNO, DA SMO VEDNO PONIŽNI Pred časom je dr. Ana Krajnc v Ljubljani prejela pretresljivo pismo iz Malezije. V njem jo zapornik, brez imena, samo z zaporniško številko, prosi pomoči in vzpodbudnih besed. Pred leti si je s krajo obetal, da bo nekaj denarja dobil. Danes zaprt dvajsetletnik sedi v negotovosti. Kako dolgo bo sedel, deset, morda dvajset let, morda bo imel srečo in ga bo kdo odkupil, toda kdo? Ob njem sedijo podobni grešniki, tudi že štirideset let. »Ali bom tudi jaz z vsem življenjem plačal svoj mladostniški greh,« sprašuje doktorico Ano Krajnc. In kdo je ta ženska, ki jo pomoči prosijo ljudje vseh celin sveta? Korenine na Primorskem V Ljubljano je prišla iz Primorske. Rodila se je na vasi v bližini Ajdovščine. Kot mladenka je diplomirala iz psihologije in pedagogike. Tudi prvo službo psihologinje na Zavodu za zaposlovanje je opravljala na Primorskem, kjer je spoznala, da ljudje niso imeli dovolj znanja za mnoga prosta delovna mesta. Custila je, da bi lahko več naredila na področju izobraževanja. Predvsem pa je želela pomagati odraslim, ki so že zaključili redne oblike šolanja, a njihovo znanje in izobrazba nista ustrezala potrebam in sposobnostim. V Ljubljano je odšla na študij in na delo v Inštitut za sociologijo. Tukaj je lahko raziskovalno spremljala izobraževanje odraslih. Želja po znanju in razvoju jo je že leta 1967 prvič vključila v mednarodne raziskovalne projekte. Po doktoratu, ki je pomenil nov mejnik v znanstvenem življenju, je leta 1971 odšla na specializacijo izobraževanja odraslih v Toronto. Leta 1972 je postala članica izvršilnega odbora Mednarodnega sveta za izobraževanje odraslih. Po tretjem mandatnem obdobju v tem odboru je bila že veteranka na vseh svetovnih kongresih, vsakič na drugem kontinentu. Pomladi leta 1990 so jo imenovali za predstavnico Mednarodnega sveta Združenih narodov s sedežem na Dunaju. Prav tako je še vedno svetovna koordinatorka za vse področje izobraževanja odraslih. Že dolgo let pa jo lahko študentje Filozofske fakultete v Ljubljani srečujejo na oddelku pedagogike, kjer je redna profesorica. Slovenka v svetu V Združenih narodih niste zgolj funkcionarka, ampak predvsem znanstvenica. Katero področje raziskujete? »Leta 1989 sem sprejela nalogo razvoj projekta Izobraževanje zapornikov. Na Dunaju sem na tem področju intenzivno delala. Za Združene narode smo pripravili štiri temeljne dokumente za izobraževanje, usposabljanje, prevzgojo in vzgojo zapornikov. Ti dokumenti so danes uzakonjeni v Združenih narodih. Obravnavajo specifično problematiko zmanjševanja kriminala s pomočjo izobraževanja.« Katere osnovne smernice so vas vodile pri raziskovalnem delu? »Pri kazni se postavlja osnovno vprašanje - zakaj kaznovati človeka? Ali je kazen revanš družbe, njeno maščevanje ali zaščita družbe pred prestopnikom? Gotovo je cilj družbe zaščititi se pred tem človekom. Toda postavlja se najpomembnejše vprašanje - kako ga kaznovati, da bo cilj dosežen po najkrajši poti? Lahko se mu maščujete, lahko ga izločite iz družbe, lahko ga kaznujete. Če ga nekdo hoče razčlovečiti s tem, da reče - naj trpi, naj bo brez elektrike, naj bo lačen, naj ga zebe, naj živi v grdih, starih stavbah, s tem v njem samo potenciramo kriminaliteto in vzgojimo še hujšega kriminalca. Tako smo družbo samo navidezno ali začasno zaščitili. Gotovo je skrajni revanši-zem (misel na maščevanje) smrtna kazen ali dosmrtni zapor. Vedno več držav odpravlja smrtno kazen. Mar-sikjer v svetu so spoznali ne-logiko revanšističnih kazni in so na široko odprli vrata Združenim narodom in kriminal obravnavajo z vidika vzgojnih in izobraževalnih problemov.« S katerimi mednarodnimi inštitucijami sodelujete? »Odbor za preprečevanje kriminala v Združenih narodih vodi Slovenec Branko Cotič. Z njimi se redno sestajamo enkrat letno. Sodelujemo tudi z UNESCO-vim inštitutom za izobraževanje v Hamburgu, ki nam je močna opora pri delu. V Kanadi imamo dobre sodelavce pri Mednarodnem inštitutu za razvoj izobraževanja zapornikov. Med posamezniki pa z VViliemom Cosmanom iz Montreala, mednarodnim ekspertom za izobraževanje zapornikov, in Luisom More-nom iz Guebecka ter mnogimi drugimi uglednimi znanstveniki. Sama neposredno planiram delo sveta, ki je sestavljen iz predstavnikov regionalnih izpostav za Pacifik, Afriko, Južno Ameriko, Avstralijo in drugimi.« Kje so najbolj represivni zapori na svetu, kjer najbolj zatirajo, kaznujejo zapornike? »Najbolj represivni zapori so na Tajskem, sama sem si jih ogledala. Vendar tam ni stigme (sramotilno znamenje), negativnega identifikacijskega predznaka. V zaporih rastejo rožice, vse je v zelenju, vendar je represija drugačna. Na Tajskem namreč ljudi zapirajo zaradi čisto majhnih prekrškov. Tako recimo lahko zaprejo človeka, ki ga policija dobi brez osebne izkaznice, oziroma njihovega identifikacijskega dokumenta. Pogosto se dogaja tudi, da zapirajo ljudi zaradi mamil, v resnici pa z njimi prekupčuje neka policijska elita. Da dejanje prikri- jejo, policisti s ceste poberejo nekaj ljudi, jim podtaknejo mamila in potem so ti obsojeni tudi do 100 let ječe. Na Tajskem se namreč po gramih podtaknjenega morfija višajo leta zaporne kazni. V teh dejanjih sem videla groteskna odstopanja od nekega pravnega reda in nemoč zapornikov. Vendar, ko uspe zaporniku na Tajskem priti iz zapora, nima stigme. Prav tako nima negativnega identifikacijskega predznaka zapornik v manj razvitih delih Afrike. Ko neki afriški domorodec pride iz zapora, mu ugled celo poraste, saj je po njihovem mnenju uspel, na nek način, na primer, leto dni preživeti v glavnem mestu dežele, vrne se kot človek s posebnimi izkušnjami. Vendar smatram, da obstaja represija v zaporih tudi takrat, kadar se v zaporu zapornik nič ne spremeni. Kajti, če človeku ne pomagaš, da shodi, da se spremeni, se iz zapora vrača enak, kot je vanj šel.« V katerih družbenih kulturah je največ povratnikov? »V vzhodno - azijski kulturi je komaj štiri odstotke povratnikov. V zahodnih kulturah jih je 70 odstotkov in to ravno zato, ker je stigma na zahodu močnejša. Pri nas se približno ena tretjina zapornikov nikoli več ne vrne v zapor.« Kakšno moč in vpliv imate pri izvajanju resolucij, pri katerih ste sami sodelovali? »V izvajanje naših projektov smo od leta 1987 vložili ogromno dela. Naša skupina sama ne more neposredno vplivati na nekega ministra ali predsednika vlade ali na lokalne oblasti, vendar, ker so naše resolucije uzakonjene, lahko vplivamo preko Združenih narodov. Te naše zahteve lahko vežemo z razvojnimi projekti nekega naroda, recimo, za razvoj industrije dobite toliko in toliko, hkrati pa imamo tudi mi svoje želje. Tako na primer kot se dogaja sedaj v nekate- rih nekdanjih jugoslovanskih narodih - ekonomska pomoč da, vendar zahtevamo to in to... Sama sem osebno zadolžena za fazo aplikacije, dokumente moramo v posameznih državah pripeljati v življenje.« S katerimi državami bi se lahko Slovenija primerjala po stopnji represije v zaporih? »Pri nas ni pretirane represije, humanizacijski procesi prestajanja kazni so že stekli. Manj pa je poskrbljeno za razvoj osebnosti in prevzgojo zapornika v konstruktivno osebnost, prav tako ni sistematičnega pristopa k izobraževanju zapornikov. Primerjamo se lahko s Holandijo, Švedsko in Avstrijo. Glede na število prebivalcev nimamo veliko zapornikov.« Kakšne izkušnje prinašate s seboj v naše okolje? »Sama imam en velik problem in veliko slabo vest. Včasih se mi zdi, da bi lahko doma na tem področju več naredila. Vendar ob rednih predavanjih na fakulteti in delu v mednarodnih inštitucijah mi ostaja le še toliko časa, da animiram druge strokovnjake, da bi več naredila na tem socialnem nivoju.« Znanost, ne politika V zadnjih nekaj letih, ko ste vi intenzivneje delali v mednarodnih inštitucijah, se je veliko visokošolskih profesorjev odločilo za politiko. Ali ni tudi vas zamikalo, da bi se vključili v novo slovensko politično dogajanje? »To je moja stara razvada, nikoli se nisem marala iti politiko. Sem Slovenka in to vedno poudarjam povsod po svetu, vendar nisem nacionalistka, meni so ljudje dragi. Če dobim pismo iz Malezije, čutim ravno tako soodgovornost, kot če bi mi potožil sosed iz Slovenije,« pravi dr. Ana Krajnc. Jana Strlekar Foto Lucas Grafična priprava & grafični markating & oblikovanj« Simona Vovk i Ctsta na Ostrožno 113, 63000 Cdj«, trnovšek!? Daj sam gosP°d BOG, da gospodu predsedniku ne bi bilo treba dokazovati, »kako lahko vsak hip pet tisoč mož zgrabi kaiašnikova« ali da bo njegovih 800 včlanjenih sodrugov končno »spravilo dol za Kolpo preostale Cigane in Jubose,« ker je predsedniku verjeti, da njegovo stranko podpira 42 odstotkov Slovencev. Če je namreč gosp0? dobrotnik z Negove na zadnjih volitvah dobil več k°t 30 odstotkov glasov odraslih Slovencev, potem je enkrat enai da jjh bo toliko dobil gospod Zmago Jelini'6’ ki je zagotovo edini kavboj v Sloveniji, ki zadene pti®0 v letu in ko spi gol, razpasa svoj koit. Hvala vsemog°*nemu, da ostane kamen na — kamnu. Janez Sever HUMORESKA BI LAHKO DOBIL MIŠKA? Telefon je res fina stvar. Po telefonu, kot znano, lahko pokličite kogarkoli, ki ima seveda telefon. In ne samo to. Telefon vam moškega spremeni v žensko. Za enega moškega dobite celo kar štiri ženske. Če ne verjamete, prisluhnite pogovoru z neko občinsko centralo. »Halo. Bi lahko dobil gospoda Miška?« Prvi ženski glas: »Takoj bom vezala.« Drugi ženski glas: »Koga želite?« »Gospoda Miška.« Moment, takoj vas zvežem.« Tretji ženski glas: »Koga bi radi?« »Gospoda Miška.« »Samo trenutek, pogledam, če je v svoji pisarni.« Četrti ženski glas: »Vi bi radi gospoda Miška? Takoj vam ga bom dala.« »Halo! Kaj še vedno iščete gospoda Miška ?« se glasi prvi ženski glas. »Še kar. Koliko tajnic pa ima ?« Samo eno. Trenutek, vas bom vezala.« Kaj še niste dobili Miška?« vpraša drugi ženski glas. »Ne še.« Kako? Ni se še oglasil?« vpraša tretji ženski glas. »Ne. Zdaj pa res ne vem, če se ne šalite, če ne mislite, da igrate z mano ping pong?« »To pa ne. A vi čakate Miška?« reče četrti ženski glas. »Samo malo, da ga poiščem.« »Halo, koga želite? Aha, še kar Miška ?« vpraša tretjič prvi ženski glas. »Ja, saj vi ste ga že prej klicali? Kaj se ni oglasil?« '»Ne, kaj ga ni?« »Ja, kako pa to, da niste povedali, da ga čakate? Trenutek, ga bomo takoj poiskali.« »Če ga pa ni.« »Saj je, ampak na telefon ga ni.« Halo, kaj ste govorili z gospodom Miškom?« se oglasi drugič drugi ženski glas. »Ga ni.« »Kako pa vi veste, da ga ni? Ga poiščemo?« Hvala, ni treba«. Ja, kako pa to ? Zakaj ste ga klicali?« »Zato, da bi govoril z njim.« »Če pa nočete govoriti?!« »Če ga pa ni.« »Saj ga bomo poiskali!« »Ne, ne, bognedaj. Bojim se, da še enega iskanja res ne bi preživel.« KVIK ZA MARIBOR ČANE FOTOREPORTAŽA PUČNIK OŽENIL SE BOM S HUDIČEM NI RES... - da minister Dimitrij Rupel nikoli ne sleče svojega rumenega puloverja. Nazadnje ga je moral v Mariboru pred občinstvom v hotelu Slavija, ko je jezen starejši Mariborčan vanj zagnal sveže jajce. Pa ravno njemu, ki je obljubljal, da bo v Mariboru imel ministrsko rezidenco. - da imajo Mariborčani ministre radi. Tudi Janeza Janšo in Igorja Bavčarja niso lepo sprejeli. Pred mariborskim gledališčem sta ju prav po štajersko sprejela dva Mariborčana. Varnostniki so bili v stanju najvišje pripravljenosti. Bavčarju in Janši se ni nič zgodilo, kako pa je s korajžnima Mariborčanoma, se ne ve. - da Jože Pučnik ne misli resno. »Samo za postopno demilitarizacijo. Vsekakor pa moramo težiti k minimalnim izdatkom za obrambo,« je rekel in sprejel Janeza Janšo v svojo stranko. Ali je pri tem držal fige v žepu ali ne, ve le on. - da bo slovensko gospodarstvo doživelo vesoljni potop. Kranjska Sava je že pričela izdelovati gumijaste čolne. - da premier Peterle nima vpliva na ministre. Svojemu nasprotniku Dimitriju Ruplu daje najnižjo plačo izmed vseh ministrov. Po Peterletovem mnenju si Rupel zasluži pri plači negativno stimulacijo. Gotovo se je Peterletu povečala pozitivna stimulacija, ko ga je na glasovanju skoraj premagal neznan novi mandatarski kandidat. - da hočemo priti v Evropo. Z vladno idejo, ki predvideva uvoz rabljenih avtomobilov, starih največ trideset mesecev in ki morajo ustrezati pogojem Evropske skupnosti, so brcnili v prazno. Pri nas še novi avtomobili nimajo pogojev, ki bi ustrezali evropskim pogojem. - da je v Sloveniji dovolj poskrbljeno za varnost tujih političnih osebnosti. Po drugi prometni nesreči tujih državnikov v tem letu imamo gotovo na dolžino cest v Sloveniji svetovni rekord. Ko bi imeli od tega kaj koristi, bi dovolili še Miloševiču, da se vozi po njih. - da Slovenci po ulicah prosjačijo za hrano, kot so poučili poveljnika londonske pristaniške policije Davida Sebireja njegovi rojaki. Res pa je, da se bo to kmalu zgodilo. Tedaj bo ugledni gost lahko razdelil nekaj takšne instant hrane, ki jo je prinesel s sabo. - da je na Hrvaškem ljudi bolj škoda kot rib. Je namreč obratno, saj hrvaška vlada ne privošči prijateljskim Slovencem piškavih 4000 ton rib na leto, medtem ko je več mesecev pustila jugo vojski neomejeno ribarjenje v Vukovarju in na drugih bojiščih. - da bo ostalo društvo za zaščito živali osamljeno v svojih humanitarnih prizadevanjih, saj Srečko Krese dal pobudo za ustanovitev društva prijateljev slovenske vojske. - da v Južni Afriki vlada apartheid. JAR je pred kratkim priznala Slovenijo in Hrvaško. Ko bodo imeli črnci v tej burski državi iste pravice kot belci, pa pride na vrsto tudi Kosovo. - da je teritorialna obramba Slovenije zaposlila vse častnike bivše JLA. V Mariboru so našteli več kot ducat častnikov, ki trenutno poveljujejo vremenu pri Sončni upravi. - da je manjše zlo boljše od večjega. Kmalu se bo namreč podražila elektrika, le da bo namesto za 57 odstotkov poskočila »samo« za 12, kar je tudi preveč. - da slovenski kmetje nimajo političnih ambicij. Potem ko že imajo svojega človeka v predsedstvu države, hočejo imeti prvega moža tudi v vladi. Pomlad je za kmete bila zmeraj čas sejanja. JODIE POSTER IV PROGRAM je letošnja dobitnica Oskarja za glavno žensko vlogo v filmu Ko jagenjčki obmolknejo. Fosterjeva igra v tem odličnem psihološkem thrillerju mlado agentko FBI, ki v lovu na množičnega morilca po premišljenem scenariju nadrejenih spozna ljudožerskega psihiatra dr. Hannibala. Psihiater je nevaren psihopat, zaprt zaradi zverinskih umorov, vendar predstavlja edino sled za morilcem. Med mlado agentko in sprijenim psihiatrom se splete čudna prijateljska vez, ki končno pripelje do razpleta. Odlična igra Fosterjeve in Anthonya Hopkinsa, ki je igral doktorja Hannibala jima je prinesla Oskarja, film pa se bo v zgodovino zapisal kot dobitnik petih Oskarjev. LESTVICE PRIREDITVE PO SLOVENIJI NAGRADNA KRIŽANKA HOROSKOP STOPITE BLIŽE SLOVENSKI VOJAKI TA TEDEN NA TV Petek, 10. 4. 20.30 TVS 1 BERTINIJEVI Leto 1943: Zračni napadi. Štiri plava pisma dramatično spremenijo življenje Bertinije-vih: Ludvvig mora zapustiti šolo, Alf ukažejo, da se loči od Lee: ker to odkloni, ga odstavijo kot varnostnika in izključijo iz društva glasbenikov. Po uničujočem bombardiranju Hamburga so Bertinijevi med mnogimi, ki so ostali brez strehe nad glavo. Sobota, 11.4.___ SOVA TVS 1 KANIBALSKA USODA francoski barvni film, (UN DE-STIN CANNIBALE), scenarij: Josianne Maisse, Roger Guil-lot, režija: Roger Guillot, fotografija: Emmanuel Macherel, glasba: Angeligue in Jean-Cla-ude Nacher, igrajo: Thierry Fortineau, Consuelo de Havi-land, Catherine Hosmalin. Francoski film KANIBALSKA USODA je kruta ljubezenska drama, v kateri so usode junakov prepletene ena z drugo. Povod za to dramo, v kateri le dva junaka najdeta izhod, medtem ko so drugi poraženi, so neizživeta čustva, ki jih ni moč več krotiti. Navidez nedolžen flirt se sprevrže v nevarno igro fn končno v odkrito soočanje med posameznimi protagonisti. Zgodba filma je postavljena v meščansko okolje nekje na jugu Francije, v okolje, ki je dovolj bogato, da si protagonisti lahko zamislijo življenje, ki jim ugaja. Pravzparav jih prav ta vsakdanja brezskrbnost vodi v željo po izživetju, a se v lahkomiselnosti bleščečih zabav in prireditev ne utegnejo zavedati posledic. Marie je slikarka, žena zobozdravnika iz bogate družine, ki se bolj kot zasebni praksi posveča novemu izumu. V mladosti je ljubila Leoja, ki živi površno, tudi zato, ker tako čustveno kot s svojo izzivalnostjo Marie še vedno privlači. Ob tridesetletnici Leo v razkošni vili Maričinega moža priredi zabavo. Tedaj Leo in Marie prekoračita pravila igre in poti nazaj ni. Začne se kruta komedija, ki jo kroji ljubosumje. V to igro stopi nova junakinja: Amandine, mlada ženska s trdno voljo, ki pa prispeva nove zaplete, saj je soproga mnogo starejšega brata Marie-inega moža... 20.30 TVS 1 KRIŽ-KRAŽ Tema aprilskega Križ-kraža bodo lutke in vse kar je povezano z njimi. Lutke pomenijo začetek sproščanja človeške domišljije. Ni naključje, da smo ustvarjalci oddaje izbrali to temo, saj tudi ljudem vpleteni policaji z oddelka za v odraščajoči dobi lutke niso narkotike. Mali Samuel je kot odtujene. Videli bomo tudi ne- edina priča v življenjski nevar-kaj lutkarskih prizorov v stu- nosti, saj hočejo krivci, ki ni diu, s tem pa so povezana tudi majo nobenih pomislekov, so gesla križanke. Tudi skriti gost delovanje v goljufiji, vredni 22 bo iz sveta lutk, rešitev zanj pa milijonov dolarjev, za vsako bodo svojim staršem lahko pri- ceno prikriti. John Book se te' šepnili njihovi otroci. ga zaveda, zato malega Samu- ela in njegovo mamo skrije, 17.10 TVS 1 najprej pri sestri, potem pa pri . _________ Samuelovih domačih, med LAHIFARI amiši. Tu si tudi zdravi rane, ki jih je dobil na begu pred zlo-ZAtlCcK. 'činskimi kolegi. Med amiši spoznava novo življenje, dru-ameriški (Bugs Bunny s Srd gačno od ameriških navad, pe Movie: 1001 Rabit Tales), reži- hania za uspehom in material ja: David Detiege, Art Davi Bill nimi dobrinami, ki včasih za Perez. nemarjajo osnovne etične Zajček Dolgouhec je eden vrednote. Ves čas se zaveda, najbolj priljubljenih risanih ju- da zločinci ne bodo mirovaji in nakov. Predstavil se je že v nič- da bodo našli pot do priče, koliko kratkih risankah, ki jih Treba je biti pripravljen na končni obračun... Film je bil velika uspešnica v kinematografih, tudi pri nas Bil je tudi v najožjem krogu kandidatov za številne Oscar-je; dobil ga je za scenarij. Peter Weir je svoj prvi ameriški film posnel izredno skrbno, producenti pa so mu zaupali, saj so njegovi avstralski filmi Zadnji val, Gallipoli in Leta nevarna življenja (na TV pa smo videli tudi zanimiva prva We-televizije po vsem svetu pogo- irova filma Avtomobili, ki so sto in redno predvajajo. Bugs požrli Pariz ter Piknik pri Han Bunny Superstar ali po naše ging Rocku), dokazali avtorje-Zajček Dolgouhec Superzvez- vo zrelost. Na osnovi zgodbe da je bil prvi celovečerni film, bi lahko film opredelili kot kompilacijski skorajda doku- thriller, toda Weir še zdaleč ni mentarističen pregled prvih ri- pristal na žanrske konvencije sank, ki jih je družba Warner (tudi pri avstralskih filmih ne). Bros začela izdelovati že 1940 Tako kot Wylerjev film Prija-leta. teljsko prepričevanje ni we- Lani je TV Slovenija predva- stern (kljub zgodbi iz prejšnje-jala film Zajček Dolgouhec ga stoletja v času vojne med - Veliki lov, kompilacijo novej- Severom in Jugom), tako tudi ših »Zajčkov«, (1979) zdaj pa VVeirova Priča ni kriminalka, vam bodo predstavili še tretjega. Nedelja, 12. 4. 11.30 TVS 1 OBZORJA DUHA Oba pa imata skupno temo - soočenje nasilja z nenasiljem (Pri Weiru ga predstavljajo amiši, pri Wylerju kvekerji). Ko gledamo PRIČO nas impre-sionira verska skupnost ami-šev, ki živi v pravi izolaciji, skrbno varovana pred zunanjimi vplivi. Prihod ameriškega policaja, simbola nasilja in grešne po-Za velikonočne praznike tu- trošne družbe, predstavlja za di Obzorja duha pripravljajo ljudi te skupnosti izziv, v kate-nekatere času primerne pri- feni bodo morali preizkusiti spevke. Tako bo v velikem ted- svoja verska in moralna na-nu v sodelovanju z drugimi re- čela-dakcijami TV Slovenija na spo- O amiših doslej nismo vedeli redu nekaj oddaj, ki bodo po- dosti. Podobno kot kvekerji ali skušale dati smisel krščanske- jehovci so strogi, mirovniki, ki mu in tudi siceršnjemu praz- zaradi verskega prepričanja ne novanju. smejo prijeti za orožje. Živijo Za cvetno nedeljo bodo na- v strogo izolirani podeželski mesto običajne duhovne misli enklavi, daleč od nemira so-objavili prispevek, ki je nastal dobnosti in njenih izzivov, v Izraelu, govori pa o tistih do- V Ameriko so se preselili iz Švi-godkih, ki se jih že skoraj 2000 ce (takrat so bili anabaptisti) let spominjamo prav na cvetno že daljnega leta 1700. Zavrača-nedeljo. Vsekakor bo vreden jo vse pridobitve tehnike. Vozi-pozornosti tudi zapis o molitvi jo se le v kočijah, in živijo v hi-križevega pota na prostem, šah iz lesa, ki pa so lahko zgra-Gradišče pri Vipavi ima staro- jene le pp njihovem starem davne kapelice križevega pota, izročilu. Čeprav so bili prav ki vodijo k cerkvi na hribu. Ko v tem filmu najbolj natančno, so obnovili vse kapelice,- so že kar znanstveno etnološko oživili tudi tradicionalno moli- precizno predstavljeni (zato so tev križevega pota v postnem tudi bili takšno »odkritje«) jih je ameriški film že predstavil na primer v Violent Saturday, 1955, vendar niti približno tako natančno in s tako naklonjenostjo. Sreda, 15. 4. času. % 14.05 TVS 1 PONOVITEV USPEŠNEJŠIH FILMOV 22.25 TVS 1 PRIČA KRONIKA ameriški barvni film, 1985, kanadska poljudnoznanstvena (The VVitness), režija: Peter serija, 1. del. Weir, scenarij: Earl W. Walla- Dokumentarna nadaljevan-ce, VVilliam Kelley, Pamela ka prikazuje vse pomembnejše VVallace, glasba: Maurice Jar- trenutke v zgodovini 20. stolet-re, igrajo: Harrison Ford, Kelly ja na področjih kulture, zdrav-McGillis, Josef Sommer, Jan ja, športa, politike, tehnologije Rubes, FEST 1988, Oskar za in odkrivanja vesolja s pomoč-režijo. jo ekskluzivnih fotografij, od- Osemletni Samuel s svojo le- lične grafike in izvirne glasbe, po mamo čaka na železniški Prva oddaja vsebuje prispev-postaji na vlak, ki bi ju popeljal ke o revoluciji v Iranu, o ameri-iz Philadelphije v Baltimore, ško-sovjetski vesoljski tekmi in Vlak ima zamudo, čakanje pa prvih korakih človeka na Meje za otroka priložnost, da se seču, o gradnji panamazonske razgleda po postaji. Na straniš- avtoceste, o tajni britanski vo-ču je priča umoru. John Book jaški operaciji med drugo sve-(H. Ford), kapetan philadelp- lovno vojno, o zapletih pri iz-hijske policije s Sammuelovo gradnji široke telekomunika-pomočjo odkrije, da so v umor cijske mreže in o Churchillu. ČETRTEK, 9. APRIL SLOVENIJA 1 9.45 Video strani 9.55 Program za otroke, denjžep 10.55 Šolska tv, ponovitev, Boj za obstanek: Lopatorka 10.55 Šolska tv, ponovitev, Boj za obstanek: Lopatorka 11.20 Angleščina - Follovv me, 45. lekcija 11.40 Kemija: korozija 12.00 Video strani 12.05 Video strani 14.45 Napovednik 14.50 Športna sreda, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Super-babica, 13.-zadnja epizoda angleške nanizanke 17.35 Živžav 18.25 Ep video strani 18.30 Že veste... svetovno-izobra-ževalna oddaja 19.05 Risanka 19.12 Epp 19.17 Napovednik 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.24 Epp 20.30 Košnikova gostilna, ponovitev 21.30 Epp 21.35 Tednik 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Poslovna borza 23.00 Mali koncert, Milan Potočnik - klavir 23.05 Napovednik 23.10 Ep video strani 23.15 Sova, Razrednik, ameriška nanizanka, 20/22, Piorot Agathe Christie, angleška nanizanka, 8/10, Šingen, japonska nadaljevanka, 4/12 Razrednik, ameriška nanizanka Na šolo prihaja inšpekcija. Ravnatelju se tresejo hlače in ko ugotovi, da so z inšpektori-ata poslali inšpektorico, skuša nagovoriti profesorja Moora, naj jo zamoti, da ne bo preveč strogo ocenjevala posebnega ar razreda. Toda profesor je odločno proti. Potem pa sreča inšpektorico... Izkaže se, da jo dobro pozna. Pred petimi leti... Kaj se je zgodilo pred petimi leti, zanima dijake, ko izvedo, da se profesor in inšpektorica poznata. Šingen, japonska nadaljevanka Domače težave. Nevarno je življenje na Japonskem sredi 16. stoletja, kjer divja krvava državljanska vojna. Šingen to še kako občuti. Ves čas mora biti previden, saj na vsakem koraku preži so- if 5 : vražnik in zahrbtni izdajalci. Ob tem ima težave tudi s svojimi ženskami. S peščico zvestih samurajev reši ugrabljeno Ki-oko. 1.25 Video strani SLOVENIJA 2 15.40 Video strani 15.55 Sova, ponovitev, Krila, ameriška nanizanka, 10/15, Poi-rot Agathe Christie, angleška nanizanka, 7/10, Ves svet je oder, angleška dokumentarna oddaja, 6/13 18.00 Regionalni programi - Koper, slovenska kronika 10' 19.00 Videolestvica 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Serijski film 20.30 Po sledeh napredka 21.30 Obisk v igralskem študiju, 2. in 3. del (čb) 23.30 Vutel, ekperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Z avtubosum na počitnice - angleška barvna komedija, 1975, igrajo: Reg Varney, Stephen Sevvis, režija: Bryan Izzard 15.25 Nenavadni policaj - serijski film 16.00 Oresedici - tv novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S. O. S. posebna enota - serijski film 17.00 Koncert ob rojstnem dnevu G. Tartinija, orkester Slovenske filharmonije - dirigent : Paolo Paroni 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera 20.30 Meridiani - aktualna tema 21.10 Juke box - glasbena oddaja v živo (prvi del), vodi: Alex Bini 22.10 Juke box glasbena oddaja v živo (drugi del) 23.20 Blues Brothers shovvs - 2. del m Mmk' kanal KANAL-A 09.45 A-shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda, dnevno informativni program 10.30 Male živali 10.45 Dr. Jackill in g. Hide, Ponovitev ameriške srhljivke 12.30 A-shop 19.00 A-shop 19.15 Rolanje s hobotnico 19.45 A-shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kanalizator show, oddaja avtorja Bojana Kranjca spet izbira med politiki v naslovnicah 20.50 Oddaja o filmu na velikih platnih in video kasetah 21.10 Ciklus: Najboljši komedijantski par, Prijatelja na pohodu 22.35 A-shop, lahko noč Glasba: 8.55 Horoskop, ponovitev: 9.00 Arktična Odiseja, dokumentarni film, ponovitev: 9.50 GLasba, Risanka; 10.00 Poročila; 10.05 TV šo-la-predmetni pouk: Naravoslovje; 11.05 Smogovci, serija za otroke, ponovitev (3/23); 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (3/ 4); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste-poglejte; 15.30 TV gledališče - M. Krleža: Pot v raj; 16.00 Poročila; 16.15 Risani film; 16.20 Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00R Poročila; 18.10 Znanost in mi, EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (59); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 3-2-1 - kviz (10/21); 21.05 Spekter, EPP; 22.05 Dnevnik II; 22.30 Jazz time; 22.55 EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa. HTV 2 16.20 Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija: Smogovci, serija za otroke, ponovitev (3/ 23), Alf, humoristična serija, ponovitev (17), Risanke; 19.20 Male skrivnosti velikih mojstrov kuhinje; 19.25 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik, EPP; 20.00 Košarka - finale Pokala Hrvaške, 1. polčas; 20.40 EPP, Glasba; 20.50 Košarka, 2. polčas; 21.30 EPP; 21.35 Zgodba z naslovne strani (8); 22.05 EPP; 22.10 Zarota molka, serijski film (4/ 4); 23.00 EPP; 23.05 His and Hers, humoristična serija (1/13), EPP; 23.30 Metal - mania; 0.30 Odpoved programa, Video strani. HTV 1 8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki; 9.05 Inšpektor Ho-operman; 9.30 Ljudje in zemlja; 10.00 Šolska TV; 10.30 Argumenti; 11.45 Črno na belem; 12.15 Klub seniorjev; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Me žene; 13.35 Čudovita leta; 14.00 Z dušo in telesom; 14.45 Mrzle cone; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Otroci iz Bulerbiija; 16.30 Hiti; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Skrivnosti Sahare; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Shovv mix; 21.05 Pogledi s strani; 21.15 Zgodba o Camareni; 22.45 Vagabund v tisoč notdh; 0.15 Čas v sliki AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 17.10 Umetniški leksikon; 17.15 Ekspedicija v magične svetove; 18.00 Inšpektor Hooper-man; 18.30 Povej resnico; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Volitve zveznega predsedstva; 21.45 Kultura; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Šport; 23.00 Vasemin (film); 0.30 Čas v sliki MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.30 Medigra; 8.35 Lajna, madžarska lahka glasba dandanes; 9.05 Walta Disney vam predstavlja, ponovitev; 10.50 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Sloviti dnevi, nastop komornega plesnega ansambla Kodšly; 16.55 Vaterpolo, finale drž. prvenstva; 18.00 Magazin za menedžerje; 18.45 Svet denarja; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Twin Pe-aks, ameriška nadaljevanka za odrasle; 21.30 Aktualno; 23.25 Dnevnik; 23.30 Dnevnik BBC. MADŽARSKA 2 6.00 Sončni tv, za Budimpešto; 15.55 Popoldne; poročila, vreme; 16.00 Družinski popoldan, vmes telefonska igra: 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Za otroke: 18.35 Telešport; 19.00 Z dušo in telesom, nemška serija; 20.00 Regionalni program iz studiev Budimpešta, P6cs in Szeged; 21.00 Debatni forum; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Filmski klub TV 2 - Režija Jšnos Herskč: Srečanja, madžarsko-švedski film o reševanju madžarskih Židov proti koncu vojne. PETEK, 10. APRIL SLOVENIJA 1 9.50 Video strani 10.00 Program za otroke, Legende sveta, 12. epizoda kanadske nanizanke 10.30 Jelenček, serija HTV (7/13) 11.00 Po sledeh napredka, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.05 Video strani 14.14 Napovednik 14.20 Umetniški večer, ponovitev, obisk v igralskem študiju, 2. in 3. del 16.20 Made in Slovenija, ponovitev 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za otroke 19.05 Ep video strani 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, forum 20.24 Epp 20.30 R. Giordano- E. Monk: Ber-tinijevi, nemška nadaljevanka (6/10) 21.15 Epp 21.20 Oči kritike 22.10 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.35 Napovednik 22.40 Ep video strani 22.45 Sova, Pri Huxtablovih, 37. epizoda ameriške nanizanke, Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka, 9/10, Drugačna ljubezenska zgodba, argentinski film argentinski barvni film, (OTRA HISTORIA DE AMOR), scenarij: Americo Ortiz de Zarate, Juan Carlos BroW, režija: Americo Ortiz de Zarate, fotografija: Hector Morin, glasba: Angel Mahler, Marti Bianchedi, igrajo: Arturo Bonin, Mario Passik, Nelly Prono, Daniel Ge-larza, Alicia Aller, Carlos Mu-noz, Roxana Berco, Maria Jose Demare, Hector Bidonde, Susana Cart. Ob argentinskih filmih, ki smo jih predstavili na malih zaslonih, smo že povedali marsikaj zanimivega in pohvalnega. V tej »filmsko« prebujeni deželi je vsekakor res, da so še tako različne teme praviloma obarvane s čustvi latinskoameriških prebivalcev. Film DRUGAČNA LJUBEZENSKA ZGODBA dokazuje to lastnost argentinskega filma, a gre še veliko dlje. Ljubezen, ki jo doživljata dva moška: mladi uslužbenec in njegov šef, zgleden mož in oče, namreč ni le homoseksualno razmerje, marveč nakazuje možnost svobodne izbire čustvovanja in življenja. Taka možnost je močno povezana z okoljem, zato je navezana na mestni utrip velikega Buenos Airesa, junaka pa imata tipične meščanske lastnosti. Mladenič, ki se zaposli v podjetju, ima bogate ljubezenske izkušnje in prav njega sprva navdaja svobodnjaški duh, ki ga vodi onstran predsodkov v svobodno izbiro partnerja. Njegov šef je uglajen družinski mož, ki je sprva zaprepaščen nad iskreno izraženo simpatijo s strani mladeniča. V novo izkustvo ga pravzaprav pripelje spoznanje, da v življenju obstajajo tudi privlačnosti, ki so prikrite, zato so tudi poseben izziv. Šef je moški srednjih let, ki se kdaj pa kdaj oddalji od domače postelje in zaide k prostitutkam, ki jih kar mrgoli na ulicah Buenos Airesa. Da živi preveč utečeno pravzaprav spoznava počasi. Prvo srečanje z mladeničem je polno njegove bojazni in negotovosti. A to prvo srečanje se prelevi v stalnico, dokler se med moškima ne splete trdna vez, polna prijateljstva, skupnih početij in - resnične zaljubljenosti... 1.30 Video strani SLOVENIJA 2 15.45 Video strani 15.55 Sova, ponovitev, Razrednik, ameriška nanizanka, 209/22, Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka, 8/10, Šin-gen, japonska nadaljevanka, 4/12 18.00 Regionalni program - Maribor slovenska kronika 10' 19.00 Jazz in blues 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Koncert simfonikov RTV, prenos 1. dela 20.40 Intervju 21.30 Dobrodošli 22.00 Umetniški eksperimentalni program, Studio City 23.00 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Ognjena past - italijanska drama, 1953; igrajo: Helene Remy, Vittorio Sanipoli, režija: Gaetano Petrosemolo 15.25 Nenavadni policaj - serijski film 16.00 Oresedici - tv novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, Don Kohot - risanke 16.30 Juke box - glasbena oddaja - vodi: Alex Bini 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 Vse danes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera 20.30 Bella tv - razvedrilni program v živo 22.00 Vsedanes - tv dnevnik 22.10 Globus 23.10 Ognjena past - italijanska drama, 1953, igrajo: Helene Remy, Vittorio Sanipoli, režija: Gaetano Petrosemolo kanal KANAL A 09.45 A-shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda, dnevno informativni program 10.30. Ponovitev oddaje o filmu 10.50 prijatelja na pohodu, ponovitev komedije s Stanom in Olijem 12.15 A-shop 19.00 A-shop 19.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe, B. B. King 19.45 A-shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kam, Turistična oddaja v sodelovanju s Kompas holida-ys, ponovitev oddaje smučarski klub v Val Thorensu 21.00 Modra strela, ameriški akcijsko pustolovski film 22.40 A-shop Lahko noč SOBOTA, 11. APRIL HTV 1 8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Holi, dokumentarni film, ponovitev; 9.55 Glasba; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - predmetni pouk: družbeno področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (30/f56); 12.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Veni, vidi..., Opeka; 16.20 Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Dnevnik I; 19.55 EPP; 20.00 V velikem planu; 21.30 Kulturna oddaja, EPP; 22.40 Dnevnik II, EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini;' 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa. HTV 2 16.20 Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV Koledar; 17.00 Malavizija: Skrivnosti mesteca U,serija za otroke (6/6), Risanke; 19.15 Meteor-izložba; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 19.55 EPP; 20.10 Izsiljevanje, ameriški film; 21.35 EPP; 21.40 Roseanne, humoristična serija (7/8), EPP; 22.10 Velikani rocka; 22.40 EPP; 22.45 Fashion Tape; 23.25 Gardijada; 4.00 Odpoved programa. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Inšpektor Ho-operman; 9.30 Ruščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Reka (film); 12.15 Teleskop; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Čudovita leta; 14.00 Z dušo in telesom; 14.45 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Nekoč je bila Amerika; 16.05 Otroci iz Bullerbiija; 16.30 Mini kviz; 17.10 Wurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Skrivnosti Sahare; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Akti XY nerešeni; 21.25 Pogledi s strani; 21.35 Zgodba o Camareni; 23.10 Šport; 23.30 Akti XY nerešeni; 23.40 Gospod z milijoni; 1.15 Čas v sliki AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 15.55 Umetniški leksikon; 17.30 Podjetje Arche Noah; 18.00 Simpsonovi; 18.30 Kolo sreče; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Divje živali in mi; 21.00 Znanost; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Moč (slov. film); 22.35 Čuvarji neba; 0.15 Koshmar (dokumentarni film); 1.35 Poročila MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sotrpini, rehabilitacijski magazin; 8.50 Naravno zdravilstvo: 9.00 Dallas, ameriška serija, 68. del: Naj bo revolucija; 9.50 Žrebanje lota; 9.55 Zdravilo - koristi - škodi? Pon.; 10.10 Serijski film, pon.; 10.35 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Mozart: Sonata v d-duru; 16.35 Madžari v Ameriki, 1. del 17.05 Potovalni kviz,pon.; 17.45 Svet denarja; 18.00 Okno, program uslug; 18.55 Vprašanja kristjanov; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Dallas, ponovitev; 21.30 Panorama, svetovna politika; 22.40 Pevsko tekmovanje v Merlinu; 23.20 Intimni trenutki, erotični film za odrasle; 0.55 Dnevnik. 1.00 Dnevnik ANTENNE 2. MADŽARSKA 2 6.00 Regionalni program za Budimpešto in ob 12.00 za Szeged; 14.50 Popoldne; poročila, vreme; 14.55 Filmska ponudba: Panoptikum mesta Prage, češka serija; 16.00 Družinski popoldan, vmes telefonska igra; 16.55 Mislec, galerija portretov; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00' Dnevnik, vreme; 18.19 Za otroke; 18.30 Pet barvnih krogov, olimpizem. 19.00 Potopljeni svetovi, film D. Attenborougha; 19.45 Večer poezije; 20.35 Ž. odbojka, jubilejni turnir Savaria; 21.25 Mislec, znanstvena tv-revija; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Vlom, nemški (DDR) film. SLOVENIJA 1 8.20 Video strani 8.30 Izbor: Angleščina - follovv me, 44. lekcija 8.50 Radovedni taček: struna 9.05 Klub klobuk 11. Zgodbe iz školjke, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Tok, tok, ponovitev 14.00 Intervju, ponovitev 14.50 Video strani 15.55 Napovednik 16.00 Tednik, ponovitev 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Larifari zajček, ameriška barvna risanka 18.25 Alf, ponovitev 69. epizoda ameriške nanizanke 18.50 Ep video strani 18.55 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, utrip 20.24 Križkraž 21.30 Epp 21.35 L. LA Plante: Glavni osumljenec, angleška nadaljevanka (1/4) 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Napovednik 22.55 Ep video strani 23.00 SOVA, Murph Brovvn, 19. epizoda ameriške nanizanke, Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka, 10/10, Une destine cannibale, francoski film, Nočne ure, 4. epizoda ameriškega variatej-skega programa 2.10 Video strani SLOVENIJA 2 16.05 Video strani 16.15 Sova, ponovitev, Pri Huxta-blovih, 37. epizoda ameriške nanizanke, Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka, 9/10 17.30 Prisluhnimo tišini, angleščina v poslovnih stikih, 13.20’ 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Domači ansambli, ansambel Braneta Klavčarja 19.00 Kremenčkovi, 6. epizoda ameriške risane serije 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik RTV Srbija 20.15 Klasika 20.30 Zbogom, moja ljuba, ameriški barvni film, 1975, (Fa-revvell, My Lovely) režija: Dick Richard, v gl. vi.: Robert Mitc-hum, Charlotte Rampling, John Ireland, Sylviy Miles, Jack 0’Hallozan. Raymond Chandler je pisatelj kriminalk, v katerih detektiv Philip Marlovv razpleta primere - navadno v visoki družbi, tesno povezani s podzemljem, mafijo in gangsterji. Pisati je začel pozno, nekaj njegovih romanov pa je hitro našlo pot v filmske studie, saj so producenti in režiserji začutili, da Raymond Chandler s svojimi deli prerašča okvire zvrsti. Njegov P. Marlovv ni nikakršen junak. Je samo navaden človek, ki po službeni dolžnosti oziroma po naročilu, preiskuje in odkriva stvari, ki naj bi ostale skrite. S svojim delom je seveda marsikomu nadležen, zato je večkrat v hudih, tudi življenjsko nevarnih preizkušnjah. V nasprotju z vrsto drugih literarnih junakov je Mar- lovv nesrečen, razočaran in osamljen mož, ki ga življenje vedno znova tepe in mu dokazuje svojo kruto, neusmiljeno realnost, kjer ni prostora za mehke ljudi. V vsem njegovem početju prevladuje analitično, počasno, včasih intuitivno razkrivanje, pot k cilju, ki je posuta z zaprekami, nikakor ni lahka, preprosta. Tudi sam šele tik pred ciljem odkrije pravo resnico. Chandlerjevi romani in seveda tudi filmi zato niso akcijske kriminalke, ampak družbenokritične analize družbe poznih štiridesetih let. Vse to velja tudi za film ZBOGOM, LEPOTICA MOJA. To je že tretja filmska priredba znane Chandlerjeve zgodbe, v kateri Marlovv išle sled za Velmo - ljubico kriminalca, ki so ga po prestani sedemletni kazni ravno izpustili. Sled ga vodi v najrazličnejše kroge v sumljive nočne lokale, razkošne vile starega bogataša, mimo surove lastnice javne hiše - do jahte neznanega lastnika.. . Robert Mitchum je impresiven kot ranljiv, nesrečen in neuničljiv P. Marlovv. Kot zanimivost le to, da se v »mini« epizodi pojavi tudi zdaj slavni Silvester Stallone kot eden od nepomembnih gangsterjev, »goril«, velikega gospodarja. 22.05 Umetniški eksperimentalni program 23.05 Yutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Afriška zgodba - italijanska barvna kriminalka, igrajo: Stephen Boyd, Sylva Kosci-na, režija:a Fred VVilson 15.25 Dove il si'souna, skupna tedenska informativna oddaja italofonske skupnosti 15.55 Čarobna svetilka - otroški program, Dedkove pripovedke - animirani serijski film, S.O.S. posebna enota - serijski film 16.55 Nepremagljivi meč - japonski barvni pustolovski film, 1956, igrajo: Icicavva Uta-emon, Takaciro Izuro, režija: Atsuda Sadagi 18.00 Globus 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.35 Ryan - soap opera 20.35 Amandoti - soap opera 20.35 Agora’ - razmišljanja o našem vsakdanjiku 22.10 Vsedanes - tv dnevnik 22.20 Afriška zgodba - italijanska barvna kriminalka, igrajo: Srephen Boyd, Sylva Kosci-na, režija: Fred Wilson Glasba, Risanka; 9.30 Domovina, dokumentarna serija, ponovitev (1/ 3); 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Educon; 11.05 Šibenik’91: Zgodba iz Kitajske, posnetek predstave za otroke; 12.00 Poročila; 12.05 Oddaja resne glasbe; 13.05 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Glasba; 16.25 Pregled programa; 16.30 Poročila v angleščini; 16.35 Denver-zadnji dinozaver, risana serija, ponovitev (4/21); 17.00 Istrske teme, dokumentarna serija (5/7; 17.30 Usode; 18.00 Poročila; 18.10 Dopolnitev; 18.20 V registraturi, dramska serija, ponovitev (9/7; 19.15 V začetku je bila Beseda; 19.25 EPP; Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Ali me je kdo iskal?; EPP; 21.30 Dnevnik II; 21.55 EPP; 22.00 Nogometno prvenstvo Hrvaške, RPP; 23.00 TV Tednik; 23.30 Glasba; 23.40 Poročila v nemščini; 23.45 Poročila v angleščini; 23.50 Horoskop; 23.55 Poročila; 0.00 Odpoved programa. HTV 2 15.45 Test; 16.00 Napoved programa; 16.05 Video strani; 16.15 TV koledar; 16.25 Nonni in Manni, serijski film (6/7); 17.15 Zlatko in detektivi; 18.00 Turbo limach show; 19.10 Risanka; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.10 Klasiki oblikovanja, dokumentarna serija (5/6); 20.35 Šansoni; 21.05 EPP; 21.10 Cosby show (7); 21.35 EPP; 21.40 Elvis, ameriški film; 0.10 Klic ob polnoči, serijski film (8); 1.00 HIT-DEPO; 3.30 Odpoved programa. f KANALA 9.45 A-SHOP 10.00 Ponovitev večernega sporeda, Dnevno informativni program 12.20 A-SHOP 19.00 A-SHOP 19.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe, ponovitev 19.45 A-SHOP 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kam, turistična oddaja-po-letne počitnice 22.30 Paramix 23.10 A-SHOP in lahko noč. T,ln^',,"lll.........;......... HTV 1 8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 6.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Ameriške kronike (6/13!); 9.25 AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki; 9.05 Simpsonovi; 9.30 Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Grad v Flandriji; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Robin Hood; 15.20 Leto in dan; 15.30 Jaz in ti; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.10 Lassie; 17.35 Nadaljevanja ne bo; 18.00 Čas vs liki; 18.30 Skrivnosti Sahare; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Zabava; 21.00 Euro Disneyland; 23.10 Policijska zgodba; 0.40 Prekletstvo črnega rubina; 2.15 Poročila AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 12.50 Umetniški leksikon; 12.55 VValkura; 14.05 Novo od včeraj; 14.50 Glasbeni program; 16.00 Visoka hiša; 17.00 Draga družina; 17.45 Kdo me hoče,; 18.00 Inšpektor Hooperman; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Nasvidenje otroci; 21.55 Čas v sliki; 22.05 Šport; 23.10 Svetovno prvenstvo v standardnih plesih; 0.10 Poročila, Šport MADŽARSKA 1 6.15 Vaška tv, magazin, vmes za otroke: Pravljica in reformatski verouk; 8.40 Za otroke, in ne le za njih - pravljice, risanke, za najstnike; 11.00 Tv-magister; 12.30 Panorama, svetovna politika; 13.30 Sezamova ulica, zabavni program za otroke; 14.30 Videoklipi; 15.00 Barometer, politični show; 16.05 Tekmovanje koreografov, 1. del; 17.55 Za otroke, pravljica; 17.05 Dan poezije; 18.25 Moja hiša, stanovanjska kultura; 19.00 Jolly Joker, 8. del nemške serije; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 II., 1. del ameriškega filma o mafiji; 22.40 Pokal Savaria, pregled; 23.20 The Producers, ameriški film (Kaj bi bilo, če bi uprizorili najslabšo igro?); 0.45' Dnevnik. MADŽARSKA 2 8.35 PC 2, tečaj računalništva; 9.05 Neskončno potovanje, poljudnoznanstveni film; 10.05 Prizma, način življenja; 10.30 Ne le zelenjava; 11.00 Za otroke; 12.50 Popoldne; 13.00 Čudovite živali;13.15Tekuni-ce, otroška serija; 13.40 Avtomaga-zin; 14.05 Žandar iz Saint-Tropeza, francoski film; 15.45 Kviz o pesnikih in pesmih; 16.35 Obletnica, dokumentarni film; 17.05 Za otroke; 17.35 Knight Rider, ameriška serija; 18.28 Nogomet, Kispest Honvčd-Ferencvšros, prenos; 20.20 V čast mi je, Ha Schutz; 21.05 Letališče, nemška serija; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.35 črtalo za ustnice, ameriški film; 0.05 Telešport. NEDELJA, 12. APRIL SLOVENIJA 1 9.30 Video strani 9.40 Program za otroke, Živ žav 10.35 Superbabica, 13. - zadnja epizoda angleške nanizanke 11.00 Za spomin V sozvočju s cvetno nedeljo uvrščamo v spored oddajo, v katero so nabrane zborovske skladbe, ki jih v zadnjem času ne slišimo prav pogosto - v našem glasbenem arhivu pa še vedno predstavljajo vzorne izvedbe. Napisali so jih skladatelji s primorsko-no-tranjskega dela Slovenije, ali pa je od tam avtor besedila (Simoniti, Prelovec, Srebotnjak, Breda Šček, Jereb, Pavčič - Srečko Kosovel). Povezuje jih motiv rože, ki je hkrati tudi simbol življenja, hrepenenja, spomina in smrti - od prvega pomladnega popka do ledenih rož. Vizualni kontrapunkt uglasbenim rožam predstavla-jo čipkarski izdelki idrijskih kljekljaric, ki spominjajo na strukturo cveta, pa tudi na prastari simbol - mandalo. Niti v čipki se prepletajo kot človeške usode, v njih je ujet čas, lepota in človekova ustvarjalnost, s svojo belino pa se dvigajo v transcendentalni svet. Scenarij in redakcija Jasna Novak, kamera - Janez Kališnik, režiser Vojko Boštjančič. 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 Ep video strani 12.10 Ljudje in zemlja 12.40 Domači ansambli, ansambel Braneta Klavžarja, ponovitev 13.10 Video strani 14.05 Priča, ponovitev angleškega filma 15.55 Napovednik 16.00 P. Veldham: Kapitan James Cook, angleška nadaljevanka (7/8) 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Perils of Pauline, ameriški barvni film, 1947, (PERILS OF PAULINE), scenarij: J. P. VVolfson, Frank Butler po zgodbi P. J. VVolfsona, režija: George Marshall, fotografija: Ray Rennan, glasba: Robert Emmet Dolan, igrajo: Betty Hutton, John Lund, Billy de Wolfe, VVilliam Demarest, Con-stance Collien, Frank Faylen. Film Paulinini podvigi je zabavna glasbena komedija, ki jo poživljajo dobre pesmi Franka Loesserja in slikovito ozračje iz obdobja nemega filma. Film naj bi bil namreč biografija zvezde nemega filma Pearl White, vendar je njena življenjska zgodba na račun različnih avtorskih domislic v veliki meri spremenjena. Pauline je skromno, a odločno dekle, ki dela v šivalnici in kar naprej se ji dogajajo nezgode in razne neprijetnosti. Nekega dne jo že razhlo osta-rana prvakinja iz Danburry Theatra povabi na avdicijo in pod pokroviteljstvom prvega igralca in režiserja Mika začne vaditi vloge. Na predstavah pa se ji vedno zatakne in Pauline gledalce spravlja v smeh. Še ta neprijetnost je, da se v Mika Pauline tudi zaljubi, muhasti umetnik pa jo, čeprav tudi on čuti enako, kar naprej osorno kara. Tako Pauline trmasto zapusti gledališče in pristane - pri filmu! Režiser odkrije, da je pri vseh svojih nezgodah Pauline rojena za zvezdo, ki je zdaj komična, drugič tragična. Zvezda se rodi. Toda ponovno srečanje z Mikeom Pauline znova presune in preseli se v Pariz, kjer doživlja uspeh za uspehom ^ a svoje ljubezni le ne more pozabiti. Medtem ko je prvi del filma komedija pol- NOV? iDOBA M na zabavnih zapetljajev, so Pa-ulinine pariške izkušnje melodramatično obarvane - a se, kot se za to zvrst spodobi, vse že kar čudežno srečno izteče. 18.40 TV mernik 18.55 Risanka 19.13 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, zrcalo tedna 20.24 Epp 20.30 Zdravo 21.30 Epp 21.35 Festival Daljnega vzhoda, avstralska dokumentarna serija (2/6) 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.45 Napovednik 22.50 Ep video strani 22.55 Sova, Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 13/13, Anno Domini, ameriška nadaljevanka, 1/12 0.15 Video strani SLOVENIJA 2 14.40 Sova. ponovitev, Murphy Brovvn, 19. epizoda ameriške nanizanke, Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka, 10/10 15.55 Napovednik 16.00 Nedeljsko športno popoldne 17.10 Naša pesem 92 - sklepna slovesnost, prenos iz Maribora 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Videogodba 20.30 Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija (2/9) 21.20 Dekalog. poljska nanizanka (7/10) 22.10 Športni pregled 22.30 J. Haydn: Prava stanovitnost 0.20 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Nepremagljivi meč - japonski pustolovski film, 1956, igrajo: lcicawa Utaemon, Ta-kaciro Izuro, režija: Matsuda Sadagi 15.15 S O S. posebna enota - serijski film, risanke 16.00 Čarobna svetilka - otroški program, Dedkove pripovedke - animirani serijski film, Baba Malu'in 100 ruskih pravljic - risanke 14.40 Agora’ - razmišljanje o našem vsakdanjiku 18.20 Meridiani - aktualna tema 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera 20.30 Večno tvoja - ameriška sentimentalna komedija, 1970, igrajo: Stephanie Zmbaliot, Dean Butler, režija: John Korty 22.10 Žrebanje loto 22.15 Vsedanes - tv dnevnik 22.25 Na kalifornijskih cestah - serijski film 23.15 Yesterday - zgodovine Pop Musič kanal KANALA 9.00 Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje 13.05 Video grom, glasbena oddaja 20.00 Celovečerni film 21.40 Ponovitev intervuja Ervina Hladnika z gostom Ponovitev filma po želji gledalcev HTV 1 8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Ameriške kronike (7/13); 9.20 Domovina, dokumentarna serija ponovitev (2/3); 10.00 Poročila; 10.05 Nedeljski živec, oddaja za otroke; 11.05 »Lokvičicc, risana serija (5 in 6/13); 11.30 Naredi malo-privarčuj mnogo; 12.00 Poročila; 12.05 Plodovi zemlje, odddaja za kmetovalce; 13.0 Mir in dobro; 13.30 TV Tednik, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Pregled programa: 14.15 Mikser M; 14.45 Zgodbe o lisici, risana serija (4/13); 15.00 Podvigi in usode: Leteči odred; 15.30 V nedeljo; 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Glasba; 17.20 Poročila; 17.30 Cvetna nedelja, prenos iz re-ške Katedrale; 18.40 Glasba; 18.50 Tuji dokumentarni film; 19.15 TV fortuna; 19.20 EPP, 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Sedma noč; 21.35 Sestre, TV film, EPP; 22.35 Dnevnik II; 23.00 špoer, EPP; 23.15 Da prijetno mine čas; Hudiči; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa. HTV 2 16.20 Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Red Sonia, ameriški film; 18.30 Risanke, Spoti; 18.50 Tom in Jerry kot »mulci«, risana serija (3/13); 19.20 EPP, Napoved programa; 19.39 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.10 Selling Hitler, serija (2/ 5); 21.00 EPP; 21.05 Pakistan-deže-la in ljudje, potopis (3/6; 21.40 Bag-stransko moško vlogo, Garayja Oldmana, Sissy Spaček, Jacka Lemmona, VValterja Matthaua, Kevina Bacona, Donalda Sutherlan-da in Sally Kirkland. Kajpada govorimo tudi o Kevinu Costnerju, ki je upodobil Garriso-nov dad Čafe, humoristična serija (10); 22.05 EPP; 22.10 Hollywood-ski spomini (6); 23.00 EPP; 23.05 Bloody Mama, ameriški film; 0.35 Odpoved programa, video strani. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Kultura; 10.15 Universum; 11.00 Ura za tisk; 12.00 Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev; 13.10 Inšpektor Hooperman; 13.35 Divji hrošč na reliju Monte Carlo; 15.15 Medvedi pande; 15.30 Jaz in ti; 16.10 Skrivnosti Sahare; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Poslednji cesar; 21.00 Nemški artisti; 22.45 Vizije; 22.50 Šport; 1.00 Čas v sliki AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.30 Začarana Jeannie; 10.15 Euro Dis-ney; 12.30 Kultura; 13.30 VValkura; 15.00 Športno popoldne; 16.30 Dežela orlov; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Inšpektor Hooperman; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Prijateljica; 22.20 Čas v sliki; 22.25 L. A. Law; 23.15 Čudovita doživetja Pontiusa Pilata; 1.00 Čas v sliki MADŽARSKA 1 6.45 Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke; 7.55 Biblijsko sporočilo; 8.00 Kava s smetano, jutranje kramljanje; 8.30 Nedeljski magazin; ne le za tiste, ki doma sedijo; 10.55 Pokalni rokomet: Bramac SE-Gud-me; 12.15 Za boljši jezik; 12.25 Ex-po ’96, reportaže; 13.00 Financial Times, poslovne novice; 13.25 Razpoloženjska glasba; 14.05 Varstvo človekovih pravic; 14.35 Skrivnost levice, poljudnoznanstveni film; 15.20 Tele video '92; 15.25 Zdravstveno predavanje; 16.00 Zgodovinski kviz; 16.40 Verski program za reformate; 17.00 Disneyevi filmi, risanke; 18.45 Goool, nogometni pregled; 19.30 Teden, dnevnik, te-lešport; Boter II., 2. del ameriškega filma; 21.55 Spomin na Snagovo, dokumentarni film; 22.30 Srečanja nultega tipa, sci-fi magazin. MADŽARSKA 9.05 Za otroke: pravljica, folklora, poljudnoznanstveni program; 10.09 Svet žuželk, kratki film; 10.48 Narodopisni zakladi; 10.55 Magazin Alpe-Jadran; 11.15 Tretji kanal: Dijaški video, 1. del; 11.45 Vera in kultura; 12.25 Humanum, hrvaški begunci in njihovi gostitelji; 12.55 Nogomet na angleški način; 12.15 Zlati klas; 13.45 Usode, magazin; 12.35 Dixie-glasba; 15.05 Madžarski cirkus v zadnjih 100 letih; 15.55 Emil V6n, portret; 16.20 Menih iz Monze, ital. čb film (Toto); 18.05 Igrajo gojenci glasbenih šol; 18.35 Delta; 19.05 Familia DD, madžarska serija; 19.40 Superskupina, kriminalka; 20.30 Telešport: f421.35 Spomladanski festival; 22.50 Tao, učenje kitajske filozofije. PONEDELJEK, 13. APRIL SLOVENIJA 1 9.05 Video strani 9.15 Program za otroke 10.15 R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke (/10) 11.00 TV Mernik, ponovitev 11.15 Forum, ponovitev 11.30 Utrip, ponovitev 11.45 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 16.00 Video strani 16.10 Napovednik 16.15 Koncert v režiji A. Marhaler-ja, W. A. Mozart: Klavirski koncert v G