GLAS SVOBODE. Slovenei-bratje združimo se! V slogi je moč! Stev. 46 Chicago, 111. 11. novembra 1904. Leto III Našim somišljenikom, naročnikom in odjemalcem na znanje. Kapitalisti, zakleti sovrstniki ljudstva Imajo najboljie orožje proti ljudstvu v svojih rokah. Kapitalistom slulžjo prižnice, spovednice. časniki, vojaitvo, policija Itd., da tem ložjs odirajo ljudstvo, ki se od zore do mraka peha xa koMekom kruha. Kapitalisti povsem dobro vedo, če imajo izborno orožje v svojih rokah, da lahko Izsesavajo In odirajo ljudstvo, radi tega žrtvujejo ogromne svote za sredstva, s katerimi drie ljudstvo v gospodarski in politični auinosti — V novodobnem tlačanstvu. Republikanska stranka je nabrala 10 milijonov tolarjev za volilno borbo. Demokratska stranka istotako razglasuje po svojih umazanih glasilih, da ima ie 7 milijonov tolarjev za volilno borbo. Ako si ogledamo ogromne žrtve kapitalistov za vzdrlavanj« krivične nadvlade nad ljudstvom, potem mora tudi ljudstvo priti do »poznanja, da je skrajni čas, da se postavi v bran proti tem zajedaleem v človeikl dru-ibl. Ljudstvo, ki dela v tvornlcah, rudo-topllnlcah, premogokopih itd. za lenuhe v danainjl človeSki družbi nima na razpolaganje prlžnic, vojaitva, cerkev Itd., da bi se branilo proti postavnemu oropanju svojega zaslužka. Najboljie oroije, ktero Ima ljudstvo proti izmozgavanju, Izsesavanju In modernemu mezdnemu suienstvu, je dobro časopisje, ki odprto biča dsnainje neznosne In gnile gospodsr-ske In politične razmere ter tsko vplivs na Javno mnenje, ktero sku-iajo republlksnskl In dtxokrstski časniki ponarejati v prid kapitalistom — ljudskim krvosesom. ..Obračamo se do Vas, somliljenlkl in nsročnlkil Ako hočete svojemu orožju — "Gl Svobodi" dati boljio ojstrino, Jr hočete, da bode "Ql. Svobode" krepkejie odbijal napade ljudskih Izkoriščevalcev najjudake žepe, potem se mora povečati "Gl. Svobode". A kako naj storimo toT Sami tega zvriltl ne moremo. Za povečanje lista je potreben denar In zopet denarl V to svrho Je potrebno, da vsak so-mliljenlk po svojih akromnlh močeh žrtvuje mali dar v povečanje lista, ki v resnici stoji na braniku za ljudske pravice. Ml dobro vemo, da delavci ne morejo darovati tisočakov, ns desetakov, ne tolarjev, kar so Jih kspiUilsti že oropali za 9 delov njih zaslužka. Ako želite, da se "Gt. Svobode" tekom snega ali dveh mesecev poveča, potem darujte po svojih skromnih močeh za povečanje lista. Vaak ie tako majhen dar bode hvaležno sprejet In bode pripomogel do zmsge delsvnemu ljudstvu, ki živi s svojimi žulji In sragami leno gospodo, ki nima dru-zega aa to ljudstvo kot ječe, vislice, puiks in bsjonsts. Ako hočsts svobodo tsr nočete živeti v sutnostl; ako hočete jednakost ter nočete pobirati drobtinico, ki padajo raz mize bofitlnov; ako hočete bratstvo tsr nočets vojn, v kstsrlh narodi pobijajo drug druzega v ikodo sploinemu napredku In kulturi, tsdaj prispevajte za povečanje "01. Svobode". — V združenju Js moči UPRAVNlftTVO. poznajo v I taji ji "Ergastolo" — gi> milo živo pokopanih. Nad "Lirga-stoloni' bi pač lahko stale zapisane besede slavnega talijanskega |»cinika Danteja: "Lasciate ogni speran-za". (Opustite vsako nado.) Te ječe še ni nihče zapustil, ako ni znorel, ali pa umrl. Ko je Zatiardelli prii>oročal od -stranitev smrtne kazni, je priporočal "Ergastolo" s temi besedami: "Mi smo odstranili smrtno kazen, ali v resnici smo izumili sredstvo, da si bode se marsikdo želel smrtno kazen," Taki so povsod človekoljubni nagibi buržoazijcev, ako zahtevajo odstranitev smrtne kazni. Zgolj hi-navščina, druzega nič Ako se vpoštevamo klanje in vbi-janje delavcev po vojakih, žandar-jih, policajih, raznovrstnih biričih od vlade ali kapitalistov nalašč najetih iopovov, tfcdaj jc dokazano, da buržoazijci nosijo odstranitev smrtne kazni le na jeziku. Kapitalistična gospoda na jedni strani odstranjuje postavni umor, z druge strani pa ima še hujši in gro-znejši umor. Na pr. v Avstriji se smatra se dandanes krvnika za nekako višjo osebo. Sam sem doživel v železniškem kujieju. ko sem ...... "i—i— - ■ - i iz uainna poročajo, ua je nem Ljubljane na Dunaj, da so v Celju j ^ ^ kterepa dne 2(y 0kt. vstopivsemu krvniku, ki je tam ne- . j (la sc Rusom cemu Zločincu pomagal na drugI .. g]abo v ,,ort Arthuru in da je svet. razni ljudje stiskali prijatelj- Razmotrivanje proletarca. "Proč s smrtno kaznijo", taiko govore nekteri zastopniki današnjega družabnega reda. Ali morda ti gospodje, ki kategorično zahtevajo odstranitev smrtne kazni, tudi v resnici zahtevajo to izgolj človekoljuba? Ne! Pri njih odločuje tudi v tem vprašanju le hinavščina. V Italiji in [Rusiji je zakonita smrtna kazen/odstranjena. Tukaj so vlade odst/anile smrtno kazen, da so žele zahvalo vseh človekoljubov.. Morda se ne zvrši nikjer toliko postavnih umorov na kmetih, delavcih, dijakih in drugih kakor v Rusiji. V Rusiji je smrtna kazeti pri civilnih obravnavah odstranje na. Vilic temu pa vojna sodišča dan za dnevom obsojajo revolucio-narce v smrt in navadno sc obsodba tudi zvrši nad njimi. Civilna sodi-Sča marsikterikrat obsodijo zločinca na 500—^00 udarcev z naga j ko Ako ponižni podanik vsled te ekse-kucije umre, potem trdijo oficijelni organi, da obžalujejo smrt dotični-ka, ker je bilo njegovo telo preslabo, da bi preneslo 500-600 udarcev z nagajko. Isto človekoljubje vidimo tudi v V Italiji n< poznajo men- čne. V socialistični človeški družbi ne bodo poznali ropov, ne umorov, giiaia nadobudne katoliške "junake" v I 'lpehkamro", kjer lahko sedaj sko njegovo roko in veselo kramljali ž njim, ko jim je razodel, da je krvnik, da jc postavnim potom ravnokar umoril necega človeka. Da. kroniki so še dandanes potrebni — v današnji korumpirani človeški družbi, ki temelji na krivicah in umorih. Nikakor se pa ne moremo socialisti strinjati s smrtno obsodbo — s postavnimi umori. Ako mi trdimo, da je krivično, ako človek ubije druzega človeka, potem je še kri-vičnejši, ako se človeška družba polasti hudodelca — ubijalca ali morilca, ga zveze, da se niti braniti ne more ter ga odpelje na morišče in ga tam umori kakor jagnje v klavnici. Vsak umor, naj si že bode postaven ali protipostaven. je le dokaz, da živimo še na stopinji barbarstva, da smo še divjaki, a ne ljudje. Ako posamezni človek nima pravice ubiti druzega človeka, odkod si potem lasti človeška družba pravico, da zopet zvrši umor. da obesi morilca ali mu pa odseka glavo? Marsikteri jurist bode temu ugovarjal, češ, da ima Človeška družba pravico ubraniti se hudodelcev. Dobro! Ali človeška družba naj odstrani najprvo vzroke zločinov, potem ne bodemo imeli tudi zločincev. Proč z bedo, revščino, eladom, in izginili bodo tudi roparski napadi, tatvine, umori, prostitucija itd. Dokler pa človeška družba sama skrbi s svojimi naredbami in uredbami, da se mnaže hudodelstva, toliko časa tudi nima pravice, da bi zahtevala maščevanje za storjena hudodelstva. Sploh pa smrtna kazen še ni nikdar toliko včinkovala na hudodelce, da bi se radi smrtne kazni zniževalo število hudodelstev. Zgodovina nas uči, da so bili v srednjem veku umori in ropi na dnevnem redu, vprav ko so bile v navadi najbolj barbarične kazni. Iz tega zopet sledi, da barbarične kazni ne znižujejo število hudodelstev, pač pa posurove in povdivjajo ljudstvo. Dandanes je dokazano, da se število hudodelcev čimdalje bolj krči, ako so gospodarske razmere ugodne. Naobratno se pa število hudodelstev množi, ako živimo v gospodarski krizi. V splošnem je pa dandanes manj hudodelcev, kakor jih je bilo v srednjem veku. V to so mnogo pripomogle današnje šole, boljša vzgoja in bolj razširjena splo sna ljudska izobrazba. Sole, vzgoja in širša ljudska izobrazba so storile, kar je bilo mogoče: skrčile so število hudodelstev. Nikakor pa ne morejo odstraniti hudodelce in zločince popolnoma, dokler niso odstranjeni vzroki za zločine. ne smrtnih obsodb, ker bodo odstra- premišljejo o tem, če se vjema s ka toliškimi načeli, ako se ljudi strelja kakor vrabce. Nemčija. V nečem mestu v Alzaciji se je neki duhovnik o vedi in znanosti raz letjo tako ]e izrazil: "Ljubi ljudje božji. Mi imamo napolučenjake. To so na])olpijanci, ki ne vedo, kaij hočejo. Potem imamo učenjake, ki »o celi pijanci, ktere lahko odpeljemo v samokolnici; oni ne čutijo nič in govore zmedeno." Seve, ljudstvo se je takšnemu pobijanju vede in znanosti smejalo. Temu se moramo čuditi, kajti farji so že večkrat klobasah mnogo večje neumnosti svojim vernim ovčicam iti ljudstvo jih je pazno poslušalo. No, če sc pa ljudje že v cerkvi smejajo svojim župnikom, potem upamo, da bodo ljudje' necega lepega dne smeje obrnili hrbet "hiši gospodovi' .ter pustili župnika, da bode pripovedoval svoje pravljice praznim stenam. "!Ne režite tako na me", je rekel neki delavec v pruski Borislavi nečemu policaji, ko je stal na straži, da bi garjevci ne šli v tvornico. Radi žaienja policaja je državni pravilnik predlagal en mesec ječe. Zagovornik je vprašal, s kom je delavec razžalil policaja? A tu je državni pravdnik odgovoril: "Delavec naj bi bil rekel, naj ga nikar tako ojstro ne nagovarja." Sodišče je obsodilo delavca na 15 mark globe. To se je zgodilo postavnim potom v Prusiji! Policaja se smatra svetim in nedotakljivim, če še tako surovo občuje z občinstvom. Morda bode še slavno prusko ministerstvo izdalo posebno knjigo, kako morajo navadni ljudje občevati z uniformiranimi biriči, da bodo vprihodnje nezadovoljni državljani, ki nimajo strahu pred bogom, ne sveto polici njeni vzroki za hudodelstva in zločine, ker bodo ljudje živeli v medsebojni bratski ljubezni. Josip Logaian. Razgled po svetu. Iz rusko-Japonskega bojišča. JajKjnci so preko 6 dni naskako-vali Port Arthur. Dosegli so zo|>et nekoliko vspehov, približali so sc trdnjavam. Vse scverozapadne u-tnlbc so v rokah Japoncev, Okoht Mukdena se vrše vsako noč manjše praske mej ruskimi in japonskimi predstražami. Obe vojski utrjujeti svoja tabora ter se oskrbno pripravljati za večje klanje. Rusko brodovje je ostavilo Tan-ger ter odplulo proti Daljnemu Vztoku. Iz LOndona se jioroča, da so Rusi ostavili vse zunanje utrdbe Tort Arthura ter se umaknili na polu-otok Liaotišan. Oficijelno se j>otr-juje, da so Japonci zasedli lirib Wantaj. kar dokazuje, da so Ja-j>onci v resnici dosegli lepe vspehe : T pred Port Arthur jem. peljal z j j)a|njja ^ročaja, da je neki vojak, kteregi Japonci, iKjveil slabo v Port J garnizija |>oparjena General Nogi je na to napisal list, Mojega je izročil ujetemu vojaku, da ga ponese v Port Arthur, v katerem pozivlje vojake, naj se udajo, ker je obramba Port Arthura brez-vspešna, ker Kuro|>atkin ne more prodreti japonskih vrst, in ker bode Izteklo še mnogo časa predno pri-pluje baltiško brodovje na Daljni Vztok. Avstrija. vdfli, ^jl'^i«* dmiiarr i/- V Inomostu so ncmStrT OTJaJTT"sti'-]^aze smejo rabiti v občevanji s po- rovo pretepli talijanske dijake, ker so v Inomostu na vseučelišČu odprli talijansko fakulteto. Človek, ki čita to vest, misli v prvem trenotku, da je Inomost. kje v srednji Afriki mej kanibali. Ne, to mesto je v Avstriji, v deželi klasičnega narodnega boja, kjer farji in drugi lopovi v fraku, hujskajo narod proti narodu. Avstrijska vlada, ki bi lahko čez noč spremenila avstrijsko državo v državo, v kateri bi s]>al narodni boj spanje pravičnega mej staro in obrabljeno šaro, |>a še sama neti ta boj, ker daje enemu narodu pravice, druzemu jih pa jemlje. Vlada naj odstrani volilne pred-pravice ter naj da narodom splošno, jednako, direktno in tajno volilno pravo, da bodo prišli v zbornico v resnici pravi ljudski zastopniki, ne pa zastopniki privilegiranih stanov. Seve, se avstrijska vlada ne bode povspela tako visoko, ako jo ne bodo narodi prisilili v to, ker ona vprav živi o narodnih bojih. Dijaki se pretepajo radi vsevčeli-ščal Človek, bi se smejal, ako bi ne bita stvar tako resna. Mesto, da bi dijaki vseh narodnosti zahtevali jednaka učna sredstva za vse narode v Avstriji, da bi se potem skupno borili na znanstvenem polji za palmo kulture, se pa pretepajo med seboj, da mora nastopati vojaštvo, da zopet ljudska kri moči zemljo. To dejstvo dokazuje nizko izobrazbo vsevčeliščnikov, ker sezajo po sredstvih, ki so morda še v navadi mej Motentoti in Culukafri. Pač žalostno! A resnično! Belgija. Dijaki farškega mišljenja so priredili že. mnogo škandalov v Belgiji. Tudi letos $0 pokazali svojo katoliško naobrazbo s tem, da so hodili pijani, prepevajc nemoralične pesni po ulicah v Loewemi, poleg se pa drli na vse grlo: "Vive le calotte!" (Živijo duhovniki). Ljudstvo je v začetku te katoliške izivače poslušalo mirno. . Ali ker ta podivjana druhal ni hotela odnehati s svojim vandalskim rjovenjem, je pričelo ljudstvo od vseh strani klicati: "Doli s farji I" To je pa katoliškega lijaka Elidora, doma iz Peru-a tako razkačilo, da je v sveti jezi potegnil revolver, vstrelil v ljudsko množico ter zadel necega pasanta v Breoločinska doba za človeštvo oko. Ljudstvo je bode napočfla še le z vpropastenjem J smejo rabiti v občevanji s po- licijoti Francija. Dne 4. nov. t. 1. je narodno klerikalni |K>slanec Gabriel Syveton u-daril s pestjo v obraz vojnega ministra, generala Andresa. Ko je katoliški mož zvršil ta "hraber'' čin, je zbežal v zadnje klopi, ker se je bal, da bi mu kdo izmed svobodomiselnih poslancev ne vrnil šilo za ognji-lo. Klerikalci so pričeli z agitacijo mej vojaštvom, da bi vojaštvo pri-lobili za kraljestvo ter strmoglavili ljudovlado. A ker je vojni minister Andres stopil klerikalcem na prste, jim preprečil njih izdajalske namene, je zvršil farški poslanec Syveton ta surov in strahopeten čin. Kutarjem in njih privržencem se cede sline po polnih loncih mesa, ki so stali na njih\ai*ah za časa fran-zoskega kralj est vaT^co so priležnice francozkih Jcraljev^lale francozki narod. Tiste dase/si želi farška svojat. Ali zaminl Vrnili se ne bodo nikdar, za to bode skrbel že francozki narod. Francoska zbornica je na to vladi izrekla 343 proti 236 glasovom svoje zaupanje. To govori jasno in odločno, da je veČina francozkega naroda za republiko, ne pa za kraljevino. RualJ«. V Centuhavu je kacih 3000 Poljakov protestiralo proti vojni na Daljnem Vztoku. V dolgi vrsti so korakali po mestu ter zahtevali, da se u-stavi nadaljno mobiliziran je vojske. Kar so jih napadli policaji, orožniki, kasneje pa še oddelek vojaštva. Sest oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Tako v «>Pet jedenkrat udušili ljubki glas. ki je zahteval, da se ustavi krvolitje na Daljnem Vztoku. Ako Japonci pode vojsko belega carja preti seboj, potem se isti od-škoduje tem potom za poraze na Daljnem Vztoku, da izpusti svoje dobro oborožene biriče in hlapce na neoboroženo ljudstvo, da mu izvoju-jejo zmage. _ Ameriške vesti. V jarku ležita ubita Rus in Japonec. Zbudita se iz smrtnega spanja, in Rus vpraša Japonca: "Zakaj sva pa midva pravzaprav ubila drug druzega?" — Japonec: "Ravno to sem mislil jaz tebe vprašati". SomMjtviki narolujte in firipo--ujte: ' ' Male tatove obešajo — velike pa izpuščajo. Sodnik je stavil Perry-a, bančnega ravnatelja, ki je bil obdolžen požiga in goljufije, pod $7500 varščine. Sedem tisoč in pet sto tolarjev! Mož jc večkratni milijonar. Obdolžen je težkih hudodelstev in sodnik ga pusti mimo oditi za košček kruha. Ako kaj kruli — za Izaka N. Perry ni $7500 toliko vrednih kakor za delavca — siromaka košček kruha. Perry, bi sedaj lahko j>obral šila in kopita, ter odšel v Evropo, kjer bi lahko v miru vžival svoje mili-jončke. Ali Perry tega ne bode storil. Sodnik ga je postavil pod tako majhno varščino, da lahko pričakuje |)o|)olno oproščenje. Morda ga po končani obravnavi še imenujejo častnim meščanom inesU Chi-cage, ako imamo tudi tukaj kako slično odlikovanje. Pa zakaj bi ga ne imenovali Častnim meščanom? Kaj bi mi revčki vendar storili, če bi velike lopove in tatove istotako zapirali v ječe, kakor siromake, koje je glad prisilil, da so ukradli kako jestvino. Mi moramo vendar čutiti, zakaj živimo na svetu, za ktere vrste ljudi se moramo mučiti na tej grešni zemlji, t^orje človeštvu, če bi te vrste "dobrotnike človeštva" vse po-zaprli. Mi bi morali poginiti v svoji "lastni maščobi". Tudi g. Izak N. Perry, ki je obdolžen j>oži-ga in goljufije, bode lahko še v iiodoče zvršcval svoje "plemenito" delo, ne da bi ga kdo motil pri tem. Ali mislite, da ni tako? No, čemu pa živimo v državi, v kteri se smatra vsaki zakon za najvišjo ljudsko zapoved?? Volilna borba je končana. Roosevelt jc izvoljen predsednikom. Demokratska stranka je tako poražena, da ne bode nikdar več vstala. Pa saj je vseeno, če imajo kapitalisti eno ali dve stranki, saj stremijo vsi kapitalisti za enim in istim ciljem. Naobratno je pa narastlo število socialističnih glasov ogromno. Pred 4 leti so dobili socialisti v Giicagi le 7000 glasov. Letos je pa glasovalo za socialiste nad 40,000 volil-cev. Kolikor nam je sedaj znano so izvoljeni štirje socialisti v državni zbor Zdr. drž. Dva sta pristaša socialistične stranke, dva pa social, delavske stranke. Vsi kapitalistični listi jokajo in pretakajo grenke solze, ker se množe socialistični glasovi nepričakovano v vseh državah Zdr. drž. Delavci, ki tvorijo ogromno večino prebivalstva v Zdr. drž. sa pričeli zavedati se svojega razreda. Od dne 8. nov. se bode slišal prvič ljudski glas v ameriški zbornici. Ako hočemo, da bode ta glas postal tako močan v zbornici, da se bode tam necega dne povedalo: "V veliki republiki vrlih in svobodnih mož ni prostora za lenuhe in ljudske sleparje, tedaj moramo s podvojeno močjo na delo. Z agitacijo ne smemo prenehati niti jeden dan, niti eno uro, niti eno minuto, ako hočemo, poraziti kapitalistično človeško družbo, ki drži delavne stanove v sužnosti. Sodrugi! Od boja, do zmage! Kam s Utovl - milijonarji? Zastopniki konjskih mešetarjev so stavili predlog, naj bi se konjske tatove utaknilo za vse dni v ječo. Ali ne bi bilo pametno, ako bi mi to kazen prihranili za največje lopove v veliki republiki "svobodnih" in "vrlih" mož? O le tega ne I Potem bi vendar morali vtakniti pod kljtič tatove — milijonarje, trustovske kneze in monopolske kralje, Morga-ne, Goulde, Rockefellerc, Armoure itd. za vse žive dni. To je pa vendar nemogoče! Nijedna gosposka v republiki se ne upa pravim vladarjem republike skriviti le las na glavi. Tu v naši republiki bodo še precej časa tudi v tem oziru odločevali stari nazori. Morda še doživimo, da bodo pričeli obešati male tatove, ki nimajo nikake zaslombe pri mogočnežih. Velike tatove se ne pusti le v miru uživati njih plen, temveč se jih še po božje časti - po uzor- nižpa pasja duša'. 2e misel, da je treba nastopiti proti zlatemu maliku — mamonu, bi že pri dozdevnih varuhih zakona in pravice provzroČila grozen krč. Roosevelt in Parker med sabo. "Moja volilna borba," tako govori Roosevelt zadnji teden pred volilno bitko, kojega jc republikanska stranka imenovala svojim kandidatom. Ali ne tiči tu nekako sorodstvo mej njim in nemškim Viljemom, edinim, ki tudi navadno pravi: "Moj gospod, moje brodovje!" ke-dar izdaje proklamacijc nemškemu narodu? V tej proklamaciji pobija naš slavni Tedi I. Parkerjevo trditev, da je v zvezi z monojx>listi. Nekaj mesecev je minolo, ko so vsi kapitalistični časniki prinesli vest, da je naš dični Roosevelt sklenil trdno zvezo z večkratnim milijonarjem Pierpont Morganonv koje Roosevelt še do danes ni ovrgel. Da je republikanska stranka dobila razna darila v podobi tolarčkov od zakletih sovražnikov delavstva mora Roosevelt priznati. Da sc ti zakleti sovražniki delavstva ravnajo po geslu: "Jaz tebi dam, da ti meni vrneš", je tudi že vsakemu delavcu znano. Naj bode, kakor hoče. Ali to je resnica: Parker je imenovat Roose-velta umazanega izsiljivca; Roosevelt je pa imenoval Parkcra navadnega lažnjivca. Oba ljudska junaka, obeh kapitalističnih strank, sta podtikala drug druzemu v volilni borbi najbolj jKxIla dejstva. Kako se že glasi pesen nemškega pesnika Heina, v kateri si menih in židovski rabinec mečeta drug druzemu le|>e psovke v obraz? Ali se ne glasi takole: "Doch cs will mieh schier bcducn-ken, Dass der Rabbi umi der Moench, Tfaiss sic aHe bfide stinken." Milijonar Carnegl« — prerok. Carnegie prerokuje, da bode Rusija konečno zmagala v mesarskem klanju na Daljnem Vztoku, in da se bodo vse evropejske države združile v močno zvezo. Do take zveze bode gotovo pri- • šlo. Ali ne tem potom kakor si do-mišljuje milijonar Carnegie. V današnjih političnih in gospodarskih razmerah je taka zveza nemogoča. Vladujoči slojevi in dobičkaželjni kapitalisti bodo vedno skrbeli, da ljode radi njih interesov tekla kri, da bodo narodi živeli v medsebojnem sovraštvu. Združitev narodov se bode še le završila, ko bodo narodi sami določali o svoji usodi, ko si bode priboril socializem zmago nad tiranstvom in oderuštvom. Potem bodo izginile narodne meje, ž njimi pa tudi trdnjave vladujočih, vojašnice in cerkve vseh ver. In ljudje Carnegieve vrste, bodo nemogoči v dobi trajnega svetovnega mirtt. s Krščanska ljubezen. V Decorah, Iowa, je profesor T. J. Gifford ubil s sekiro svojega soseda H. A. Bigelowa. Skregala sta se radi pedi zemlje. Oba sta bila vrla kristjana ter goreča in vestna obiskovalca cerkve. Z eno besedo: bila sta tercijana. V božjih zapovedih se nekje glasi: Ne želi svojega bližnjega blaga! Ne ubijaj l — Ali patentirani kristjani so se še vsiktlar prokleto malo zmenili za božje zapovedi, ako se je šlo za njih osebno koristi ••Pustite otrotlč* k meal". Na prošnjo gosposke v New Yor-ku je guverner Brodie odpotoval v Clifton in Morenci, New Mexic«, da povede nazaj 40 sirot, ktere so tam "usmiljenke" izročile v rejo mehikanskim ženam dvomljive moralne vrednosti. Mi smo že o tem poročali, da so tgm naseljeni Ame-rikanci hoteli linčati nune in farja, ko so zvedeli, kakšnim ženskam » farške babnice izročile nedolžne otročiee v rejo. Farji in nune — le malo izjem je mej njimi, gledajo navadno za svoj lastni žep, kedar zvršujejo "krščanska dobra dela usmiljenja". Listu V podporo. "Glas Svobode" IThe voice op Liberty] Prvi svobodomiselni list ta tlovtnskl narod v Amerik'. "Glas Svobode" izide vsaki petek ta valja xa AMERIKO: za celo leto ................$1.60 u pol leta ................. 75c ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron B . Kb it r d »t the Po»l Offlc* at Chicago. III., a« Second Cla«| Matter Subscription $1.50 per year. AilvortisomeiHs on agrnonmnt. Naslov za dopiso in pošiljatve je •ledeni: Nvobode' 5R3 Tliroop St. Pilson Sta. Chicago, 111. Dopisi. Nekaj • Plehveju. Ko se je razširila vest, da je bomba naredila konec življenju Plehveja. ruskega ministra notranjih zadev in najljutejšega krvnika ruskega naroda, takrat so vsi pravični ljudje vseh narodov izrekli eno samo sodbo: "Kar se sejal, to je žel." Kljub ti vničujoči obsodbi vseh icultumih narodov imamo v Ameriki slavjanske časnike, ki v hlapčev-tki ponižnosti do ruskega carizma godejo v svojih umazanih predalih, kakor da bi se bila Plehveju zgodila kaka krivica, ker se je nad njim izvršila ljudska obsodba. Ako prištejemo temu slavospevu o delova-■ju Plehveja še laži o ruskih zmagah na Daljnem Vztoku, potem se nam nehote vriva misel, da si ti časniki podkupljeni po hlapcih ruskega despotizma, ker pišejo v Ameriki. kjer je svobodna kritika dovoljena, v prilog krvnikom ruskega naroda, dasi so sami Slavjani. Kdor pozna delovanje Plehveja, kdor pozna nuike ruskega naroda, ktere je ta krvnik zadal ruskemu narodu, je nemogoče, da bi pisal za carizem, ako ni plačan, ali nalašč najet za to. • * * Plehve je imel v sebi združene vse surove, krvniške, aziajatsko-despotične, kapitalistične nagone. Od prvega dne, ko je Plehve pričel t svojo politično karijero, je širil povsod korupcijo in nasilstvo. Ako bi hoteli Plehveja s kom primerjati, da bi s pravo besedo očrtali njegovo krvniško delovanje, tedaj bi našli delavci pa delajo. Vsako izdajstvo v Nerotu in druzih jednacih krvni-Skih bitjih njega predpodobo, J^ Plehve je vodil preiskavo o umoru Alcksanda II. V ti preiskavi je pokazal tako krutost in brezobzirnost, da je postal ravnatelj., Nje- gova pot je šla preko mrličev — ja M vzroki tako veliki, da je treba revolucionarno gibanje leta 1882 p|gati škofu in papežu za dovolje-je podtaknil Židom ter s tem vpri- njc> je ivan Mohor plačal far-zoril velikansko gonjo proti njim. ju ^ vsj vzroki izginili nakrat. katero je Gorki mojstersko opisal. na stavkujoče delavce. Vsaka kapljica ljudske krvi, ki je tekla na Finskem, Larkovu, Poltavi, Vilni, Zlatoustu, Kičinevu, Home-lu, Kijevu, Jekaterinoslavu, Batu-mu, Baku-u in Tiflizu se drži Pleh-vejevih rok. Ako bi bil ta trinog tisočkrat storil smrt, ne bi bil to plačal, kar je on zakrivil. Vojna je biltr zadnjo sredstvo, s katerim je mislil izvleči državni voz iz močvirja, kamor ga je zavo-zil. Da bi svoj cilj dosegel, je kot najvišji cenzor v državi zatrl v časnikih carjev govor za mir. Vsega-mogočni ruski car je bil njegov suženj 1 Plehve jc trikrat menjal svojo vero ter zvršil desetkrat več hudodelstev, kakor naj večji hudodelec, ki je kedaj živel na svetu. Mi pa pravimo z našim slavnim pesnikom A. Aškercem: "Jesik ruski — ti ne morei služiti tiranom t" Josip Logaian. Black Diamond, Wash, 28. ok t. 1904. Naši garjevci so sedaj zelo pobiti in žalostni, ker so izgubili svoja voditelja. Lansko leto sta bila gar-jevca Met in Zan doknj širdkoust-na, ko smo ustanovili pranogarsko unijsko krajevno skupino. Ali letos je pa lastniška družba za plačilo oba garjevca posadila na cesto, da lahko premišljujeta o hvaležnosti kapitalistov. Mnogo naših rojakov, ki so pomagali lansko leto c4wma garjevskima voditeljima ter upili proč z unijo, trdijo letos, da bi bilo dobro, če bi imeli unijo. Kot garjevci so se posebno odlikovali te It* naši rojaki: Henrik Belak, Ivan Dobnik, Fric Gril, Jurij, Jakob in Martin Gros. Frank šara, ki je bil lansko leto nadgarjevec, bi rad šel letos jesti naš kruh, kterega smo priborili s težko borbo. Kupil si je s v® je zemljišče in postavil hišico, da bi tem ložje dobil delo. Ali jaz upam, da iz te moke ne bode kruha, ker garjevca se ne sprejme nikjer v linijsko delo. Posebno trda gre garjevskemu agentu Henriku Belaku, ki je lansko leto pričakoval rojake na železniški postaji ter jim pretil in lagal, da ne dolie dela, če gredo na hrano in stanovanje k linijskemu delavcu. Najlepše pa je, da je dobil Martin Gros kuharico ia Arizone. Ko je kuharica zvedela, da je on gar-jevec, ga je takoj ostavila. Sedaj revež sam samotari. Vidite cenjeni rojaki sirom Amerike 1 Garjevci postopajo, unijski se maščuje Unijski delaitc. Kdor zna, zna. Pueblo, Colo., 27. okt. 1904. Naš (lični Ciril je računi! Ivanu Mohorju $40 za poroko. Rekel je, Jaz svetujem vsem rojakom, ke- Plehve je protežiral znana orož- dar bodo farji za malenkostno o-niška stotnika Sudejkina in Suha- pravilo zahtevali take oderuške tova ter policijskega ogleduha De-gajeva. ki so zvršili nebroj hudodelstev nad ruskim narodom. Degajev je umoril Sudejkina v svojem lastnem stanovanju. ' Kmalu potem je postal nadbirič Plehve uradnik v ministerstvu notranjih del, kjer je ostal do leta 1893. Leta 1899 je bil imenovan drzav-aim ministerskim tajnikom za Finsko. Pregovoril- je carja, da je prelomil ustavo in zadavil svobodo. Fincev. Leta 1902 jc postal min.ster notranjih del. Odšel je takoj v čar-kov, kjer je knez Obolenski kruto gospodaril. Obupane ruske kmete jo kar na debelo pobijali, kakor da bi imeli opraviti z miši in podgana-aa. Meseca oktobra istega leia je v Zlatoustu govemer Bogdanovič na Plehvejev miglej zopet vprizoril veliko morijo, v kateri je karih 50 oseb izgubilo svoje življenje. Leta 1903 je vprizoril Plehve pobijanje zidov v Kičinevu in Home-Kj. Hotel je vladati po znanem reku: Divide et impera. (Deli in rladaj.) Podplačal je razne temne eksistence, ki so naščuvale mirni ruski narod proti Židom, da bi odvrnil pozornost ruskega naroda od pravih, vzrokov današnje družabne bede. Istega leta 10 izbruhnile velike stavke v Kijevu, Jekaterinoslavu. Bat umu, Baku-u, Tiflizu in drujpod. Na stotine delavcev so žandarji in svole, da gredo na sodišče poročit se, farju pa naj pokažejo hrbet. Straža. Katastrofe v današnji človeški družbi. Mislimo, da pridni čitatelji meščanskih in senzacionelnih listov, ki se izključno pečajo in rede ob slučajih žalostnih in nesrečnih žrtev današnjih razmer, razumejo, kaj pomeni beseda katastrofa. Ako jo uže drugače ne razumejo, tedaj jo razumejo gotovo pod imenom "nezgoda", ker novic, ki se pečajo z nezgodami, kar mrgoli v meščanskih listih. Priprost in tudi marsikteri me -ščansko vzgojen človek hoče imeti le "novic" — mnogo nesreče, kajti naši ljudje ne poznajo novic, brez nesreč. Katastrofa! Beseda sama nam pove, da se je pripetila kaka nezgoda Dasi se katastrofe pojavljajo v človeški družbi vobče, ne glede na kako razliko ali izjemo. Kdor se je ponesrečil pri delu, je izdeloval naravnost za družbo, dasi so bile proizvajalne sile izolirane od izdelkov in istih gospodarjev. Vzlic temu se dandanes žrtve katastrof ne smatrajo za žrtve človeške drtrzbe, temveč le za žrtve zasebnih slučajev, ki niso z družbo v nikaki zvezi. Včasih pa še katastrofe koristijo posamezniku. •' že od nekdaj sem se za katastrofo ni dalo mnogo, ako je doletela le posamezno bitje, ker je človeška družba sebična, koristolovska. V obžaluje pogojno izkoriščati, je za družbo manj vreden kakor zadnja žival. To lahko dokažemo, ako zasledujemo slučaje, ki se čestokrat vrše v gnjili človeški družbi. Sosebno po raznih rudo in' premogokopih vidimo, kjer so katastrofe takorekoč na dnevnem redu, da se je lastniška družba premogokopa pri vsaki katastrofi najprvo brigala za žival, ker ena mula jo stane približno $100—$200. Ta žival je direktno last premogokopne družbe, torej je slučaj nezgode tudi nje dirpktna izguba. Vse drugače je, ako zasuje delavce. Ti ljudje so navezani sami na se, ker jih družba plača, torej odklanja tudi vso odgovornost v slučaji katastrofe, kar pomeni zopet nesrečo za nje in njih družine. Družba torej nima vzroka žalovati, ker nima izgube. Mesto ponesrečencev si družba nabere novih de-lavecv, ki jo nc stanejo nič. Nekte-ri delavci so pa še veseli, ker so vsled katastrofe dobili delo. Ostalo ostane javnosti: meščanskemu Časopisju m drugim, ki se rede o slučajih raje nezgode. Le dnevna "novica" ostane še malo v spominu, ki pa pooui ugasne kot kresilna goba. Tako se vrste katastrofe dan za dnevom v imrmi zakonite morale, dvajsetstoletne civilizacije. Kdor hoče, da se vse katastrofe, ki se dogajajo v težavni službi človeške družbe za obstanek človeštva in njega napredek, smatrajo za neprecenljivo splošno izgubo; kdor hoče občutiti katastrofo, ki je zadela bližnjega sotrpina, proletarca na polju družabnega proizvajanja kot izgubo za vso človeško družbo, ta mora postati — socialist. Ako pa hočemo smatrati kata -strofe, ki danes doleti jednega, jutri zopet druzega kot zasebne žrtve, ki nimajo s splošnostjo nič opraviti, tedaj pojdimo na semenj, da nas kapitalisti pokupijo kot konje in mule. Popotnik Ponesrečeni čudež. Piše Ccicnski S imen. Moje navadno orodje sta kramp in lopata. Meni pero le kot smešna igrača pristoja, vendar pa rad se-zem po njemu, kakor da bi mi bilo ž njim služiti vsakdanji kruh. Od mene ni pričakovati inojster-skega dela. Vendar pa čitatclje in naročnike delavskega lista pogostokrat zanimiva, ako človek njih vrste napiše svoje doživljaje, dogodke, lastne skušnje in nazore. Vem, da nisem sposoben s pisavo popolnoma očrtati lastne dogodke iz življenja kakor časnikarji, kojih jc to delo njih poklic. Jaz si tudi nočem prizadevati, da bi časnikarjem v njih poslu delal kako konkurenco. Moj namen je le privesti čitatelje delavskega lista do razmišljanja, kako so se baje nekdaj godili čudeži in kako nesramno je farštvo še dandanes. V zadjnem desetletji minolega stoletja se je socializem razširjeval čudovito hitro v Avstriji. Ko sem se vrnil iz tujine, sva z materjo živela složno v mali pritlični sobi kmečke hlJc na ne posebno prijaznem holmcu v Cešincah. Delal sem v malo oddaljeni erarični žgalnici živega srebra., Za lourno delo sem dobival eno krono normalne dnevne plače. (20 centov ameriških.) Poleg navedene kronice smo dobivali delavci nekak limito. Kadi te miloščine so nekteri patentirani patriot-je zahtevali še posebno hvaležnost majki Sloveniji, kjer sc smejo nje sinovi imenovati ces. kralj, rudarji, oziroma žgalničarji. Mirno smo morali poslušati psovke podivjanega nadzornika Mittera: "ferdammte Hunde" in druge enake psovke. Drugi klerikalni priganjači so pa še nesramne j še psovali vboge delavce. Neki priganjač, po domače Preko-vec, kojega glava se je vedno majala liki kure, če pobira zrnje, ni le psov al delavce, temveč se je izpod-tikal še ob njih rojstvu. Na lastna ušesa sem čul, ko je neki psovki pridjal: "Bolje bi bilo, da bi bila mati rodila — tele, kakor tebe. Imeli bi vsaj pelenko in pa kožo za obutet>." Slične psovke je bilo slišati vsaki dan. Da so bila tla v Idriji socializmu vgodna vsled brutalnega nastopa katoliških in drugih priganjačev, bode sleherni lahko razumel. Ko je ljubljansko "delavko izobraževalno društvo" poskusilo te trpine vzdramiti iz duševnega spanja, so bili takoj vsi nazadnjaki po konci ♦rr se zakleli, da bodo nameravano akcijo delavskega društvo preprečili. (Pride še.) KJE JE Jurij Petecn, doma iz 8e I la pri Adleiifeh, Dolenjsko. Za bi rad svedel njegov sin. DruStvo "Slavlja" at. 1. 8. N. P. J. v Chlcngu. 111., ima tvojo redne mesečne sojo vsako drugo nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na S87 B. Coiltre. Ave. John Duller, tajnik, % 12 VV. 25th St., Chicago. 111. Društvo "Bratstvo" št. 4 S. N. P. J. v Steol, O. ima svoje redne mesečne sejo vsnko prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata J o h 11 K o bo In v Steol, O.. DruStvo "Bratetvo" St. 6 B. N. P. J. v Morgan, Pa., Ima avoje redne mesečne seje vsako Četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Miklav-člča na Bygen. V mnogoštevilnem pri-' stopu k omenjenemu društvu vabi Odbor.! DruStvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P J.! v Clarldge, Pa, Ima svoje rodne mo- j sečne Beje v; ako prvo nedoljo v me- j secu v dvorani nemSke zveze. Bomlfi-; ljenlkl bo vabijo v druStvo. DruMvo "Delavec" St. 8. 8. N. P. J. v So. Chicago, III., Ima avoje redno mosečne Beje vsako pno nedeljo v mesecu v društvenih prostorih na 019 Green Ilay Ave. Naš zastopnik Frank Petrič o-biskuje sedaj rojake po Wyo'gll. ter nabira naročnik« za *Glas Svo bode". On je pooblaščen pobirati naročnino za list "Olas Svobode" in Koledar. Upravništvo "Gi. Sv." Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu LlEBICH-u 80-86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. ZA omeriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, so dobe samo pri Slovencu John Golob 20:i BRIDGE ST. JOLIET, ILL. Edina vinarna, ki toči najlwljse kalifornijska in importirana vin«. Kdor pije nato' vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju! pokusil boljšo knpljico. Vsi dobro doilil NAROČAJ SVOJE OBLEKE PRI Charles Tyl-u priluhjonemu unijiskomu krojaču 772 So. HiilsU-d na vogalu W. 19th Place ki čisti in popravlja tudi zen-Bko iu možke obleke. OoBpod Tyl je Slovan ter dobro znan mej Slovenci vsled svojfgu ličnega in trpežnega delu ter nizkih cen. »imm»»«i«9m>9mtm SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi so protegnjeni z zlatom Gold filed, jamoeni za 20 let. Kole-sovje na rozpolngoElifin uli VValtham. Zduj snmo $12.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za božično darilce. Jacob Stonieh 8» E. Madison St. Chicago, III. L IC4I j vsled spuKlne in ogrcev so neljuba vsacemu. Ca se hoče* inebltl lspo-Majev. Itpahlin, solnega toka. lliajer ali ftkrofeljno* moral preje Mlatiti kri. Severov kritiatitec Cisti krt vseh nečistoetlj ln očedt lica lL vseh neieplh spak. Cena 11.00. ? če si vsled če«arko!l telesno oslabljen, vzemi Severov balzam življenj«. Dobil boi novo veaelje de tivljenja. Cena 75c. Slovenska Narodna Podporna Jednota. n sedežem v Chicago, Illinois. -Predsednik: John Stonich, 5fi6 S. Centre Ave., Chicago, 111. »Ko, Podpredsednik: Mihael Strukkm, 519 Power Str., Johnstown I. tajnik: Martin Konda, f><53 Throop St,., Chicago, Tli. Poin. tajnik: Frank Pbtrič, olill Troop Btr., Chicago, III. Blagajni k South. Chicago, 111. Dan. HadOVINAC. P.O.Box 103 La Salle, 111. John Vkhšcaj, 674 W. 21st PI., Chicago, 111. Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III. Jos. Dl'lleii, 41(> Washburn Ave., Chicago, 111. Martin Potokab, 5(54 S, Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, (517 S. Centre Ave., Chicago, III. , John Verscaj, fi71 W. 21st PI., Chicago, 111. Joe. Duller, 416 Washburn Ave., Chicago, III. Anton Mladič, 134 19th Str., Chicago, 111. YSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na 1. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatre pa blagajniku Fmuk Klobučarju. Pa Nadzor-niki: Porotni odbor: Bolniški odbor: Prva velika «r VESELICA ............btero priredi............ Društvo «SLAYIJA" S.N.P.J. V NEDELJO, DNE 20. NOVEMBRA, 1904 popoldne in zrerer V NAKODNI DVORANI, 587 So. Centre Arenue. Začetek točno ob 2 uri popoldne. Jako zanimivo tekmovanje za zlato uro moj bra-torn Frank Klobučarjem in g. Frank Mladičem. s - —vstopnina 2") centov za osebo.^^= K innogobrojni udeležbi yabi najuljudneje ODIIOR. Obrnite se zaupno na nas > > ^ kadar hočete odpreti saloon RNn nPW ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše taborno pivo je po eviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate Časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam. la kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodnih in iivratno /ležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. 21. & Blue Island Ave. Jesenska in zimska zaloga oblek in sukenj moli v 'hotel Imperial" v Zagrebu velik shod, na kterem so zahtevali nedeljski počitek. — V Zagrebu je končala stavku krojaških pomočnikov s popolno zmago. — V Vuraždinu so mizarski po močniki ustanovili strokovno or-ganizacijo. , — V Jaški na posestvu grofa Štefan Erdoc'dy-a stavkajo delavci, ki »o bili uposleni prf gradnji ribnikov. ----— —• Sodrug Korač jo nastopil na Hrvatskem 10 mesečno težko ječo, ktero bo mu prisodili hajduški hrvatski sodniki iz ponižnosti do ogrske vlade, — Na dan Lnegerjevega rojstnega due na ponedeljek je sklicala soci-alno demokratična stranka na Dunaju v šettili okrajih ljudske shode z dnevnim redom: "Krščansko socialni naskok na ljudsko šolo". — Na celjsken kolodvoru te jo hotel Mnjdičev hlapec skobacati na Užnk parizar, ki je bil naloion s psonico. V tem sta konja potegnila in hlapec je podel z voza ter bil tako hudo poškodovan da najbrio no bo okreval. — V Gorici štrajkajo na gimnaziji dijaki sedmegn in osmega razreda radi prof. D-irsta, ker je vodno žalil dijake slovensko iu talijanske narodnosti, poleg jim pa še pridno dajal trojke. 4 letna Marija Contarino v A-jellu na Primorskem je stala na o-gnjišča; ko se je mnti odstranila je prišla doklica preblizu ognja, začela je goreti obleka na njej, vsled česar so je deklicaožgala in opekla in koso je vrnila mati dodomov, jo je našla mrtvo. Nn Dunaju sta izvršila strašen umor ouiožena Fr. Klein nad star-ceni Iv. Sikora. Klein, kijema-lovrednu ženska, je bežala potem a svojim možen v Pariz. Mož ni o umoru nič vedel, marveč mu je po vedala o tem šele mod potjo. V Pa rizu pa so ju prijeli. Spoznuli soju na rumenih kovčogih. Klein taji, da je bilaona umorila Sikora. je največja in najpopolnejša. Ml lahko ustrežeino vsare-m n uezadovoljuežu, ker prodajamo nove jesenske in zimske obleke Nove zimske suknjo po $5.00 do $20. Jugo-zapadni vogal Blue Island Avenue in 18. ceste, JKLINEK in HAYEK, lastnika. VABILO NA VESELICO. 81. n. p. dr. "Bratstvo-Naproj" št. 1». S, N. P. J. v Yale, Kane priredi v nedeljo dne 13. nov. t. 1. veliko veselico v novo zgrajenem "slovenskem naroduom domu"(pri Dollnri). Točilo se bodo zveze pivo, naravno vino ter prodajale najfinejše smotlke. I vrstna godbu bodo pa skrbela z valčki in polkami za splošno veselje. Sploh l>ode za dobro postntžbo preskrbljeno. Ustop-n i nit stane le 25c, K innogobrojni udeležbi vabi najuljudneje. Odlxir. Člani društva »Slavij«" pozorl Kadi nujno važnili zadev, ki so na dnevnem redu. so opozarja vse brate, da se polnoštevilno udeleže sejo, ki bode v nedeljo dne 13. t. m. ob 2 uri popoludne v "Narodni dvorani" 587 So. Centre Ave. Z bratskin pozdravom Fr. Klobučar, predsednik. RAZNO." .i ' "" Iz f ubljeni bog. V Stepan j i vasi pri Ljubljani zgodil se za farje velik škandal. Napovedana jc bila tam maša in navleklo se je tudi nefcaj klerikalnih cigararic. Ko jc prišel mašnik do evangelija, je zapazil, da — nima hostije. Lep far, ki pozabi prinesti seboj, kar je pri maši nejpotrebnej-šel Nastala je pavza, prav mučna in prav dolga pavza. Mašnik je pred altarjem zijala prodajal, med tem ko sc je meinarjev fant peljal v Ljubljano po hostijo. Ljudje so sc jezili in zabavljali. Končno se je vrnil mežnarjev fant a — brez hostije. Izgubil jo je bil na potu. Zopet se masa ni mogla nadaljevati. Mežnarjev fant je šel iskat hostijo m jo srečno našel blizu prisilne delavnice v blatu. Prinesel jo je v cerkev, a bila je tako premočena in umazana, da ni bita za rabo. nstaviti, kajti zdaj se je pokazalo, da tudi ni — masnega vina. No, temu se je hitro odpomoglo. Nekdo je skočil k Strausu v gostilno in prinesel mascljc vina, in čeprav se doslej se nikdar ni čulo, da imajo pri Strausu masno vino, se jc maša nadaljevala. Ljudje so sc grozno norca delali in govorili o dotiČnem duhovniku tako zaničljivo, da bolj ni mogoče. Zameriti jim tega pač ni, saj taki farji res nc zaslužijo drugega kot preziranje. Splošna sodba je bila, da je ta far, ki je v pridigi seveda zabavljal na svoko-domislece, prišel pijan k maši. — Mordi nam "Nov. Domovina" pojasni ta farški škandal? Rame male novice- — Kovinarji »o obdriarali javen društven shed dne 23. okt. t. L v Skednju pri Trstu. —Dne 29. okt 1.1. so obdrfavali uabrežiniki delavoi »hod s naslednjim dnevnim redom: Bolniina Listnica uredništva. Vse dopisnike obveščamo, du o-bjavimo dopise, ki so izostuli,v prihodnji številki. Pozdrav vsem! Gospodarstvo na Prancozskem. Radi razkošnega življenja na Francozkem, se pogostokrat opri-jemlje ameriško ljudstvo napačnih nazorov, ker čita romane, ki škodujejo ljudstvu. Francozko ljudstvo je dokaj lahkoživo, v splošnem ter rado trosi denar za veselo življenje. Naobratno je pa zopet resnica, da ljudstvo po vsem svetu navadno hrani in štedi za stara leta. Lepo je videti stare ljudi, ki so si prihranili denar in zdravje. To lahko vsakdo stori, ako rabi Trinerevo zdravilno, grenko vino. ki varuje zdravje, zajedno pa obvaruje človeka pred izdadki za zdravniško pomoč. Ta lek ozdravi vsaki še tako bolan želodec, ker včinkuje na želodčni sok, da deluje redno. Vsled tega se množi mišična moč, zajedno pa odstranjuje telesno zaprti jo, množi in čisti kri in ohrani lepoto obrazu. Dobiva se v vseh lekarnah, gostilnah in pri izdelovalcu Josip Trme-ru 799 So. Ashland Ave.. Chicago, III. KALIFORNIJSKO VINO napnxhij. Pridelek farme Hill Girt Wineyanl. Dobro orno in belo vino po 35 do 45 centov galon; staro bo-lo ali črno vino 50 centov galon; rialing 56o. 'Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora dati $2 za posodo. Drožnik po $2.2(4 do $2.7« gal. slivovic po $3 gal. Pri večjem na-rooilu dam popust. V nmogobrojna naročila bo pri poročam STEFAN JAKSHE _Box_77 Crockett, Cal. Ali ste že preiskali Idaho? Po pravici jo nazivljemo zemljo bodočnosti V poljedelstvu, vodah, rudah pa bode kmalu ne prekošena. NJE PODNEBJE JE PRAVI IDEAL. Ali so hočete bolje poučiti o državi? Če iščete novo domovino za poljedelstvo, tedaj pišite nam. Ako vas zanimajo premokopi in rudniki v našenu.tako zvanem "Thunder Mountain foldor" po-tem pojdite in prepričajte so na svojo lastno oči, D. E. BUBLET, D. S. SPBNCBB, G. P. & T. A., A. P. & T. A Oregon Short Line R. R., Salt Luko City, Utah. fc 7< Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici nuznaiijimi, da tooiui v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas l)eer" in vsakovrstna vina. Unijske srnodke na razpolago. Vsace-niu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tabid). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19, ulioe Chicago, III. t S Sodjaluem jt postal sila, s koit- Poskusite ......... t najboljši' unijske A-B, X—Lent in Criterion srnodke % katere izdeluje 1H. F. Aring I 916 Payne Ave. Cleveland, O. * Postrežba točna. Cene nizke. * Mmrmmmnm««^ NAZNANILO. Naznanjava rojakom, Hrvutom in drugim br. Slovanom, da svu kupila veliki, splošno znani .'...SALOON...... pod imenom "Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Priporo-cava c. občinstvu, sosebno raznim društvam veliko plesno dvorano za razne zabave in druge dvorane za društvene Beje. V saloonu "pool table" in glasovir. Točiva pristno pilzensko pivo in drugo izborilo pijačo. V istih prostorni otvorila sva tudi vinarno. Točiva izborila kalifornijsko, Trinerjevo in druga bela in rdeča vina. rdeči burgtindnc, beli tokajec, rialing in druga fina vina se dobe pri naju na debelo in drobno. Potniki dobe pri naju prenočišče in vso postrežbo. Vsi dobro došli! Mladič bratje j85—58? 8, Centre Ave. na vogalu 18, cesti. Tkl. Loomih 498 Chicago, III. kje se dobi najboljša, liajtrpežnejsa in najcenejša obleka? Kje?-Na 365-367 Blue Island Ave. na vogalu 14. cestel Naša zaloga jesenskih iu zimskih oblek, površnikov in zimskih sukenj je dovršena. 1 < , Za predmete v naši zalogi jamčimo, da so toliko vredni, kolikor zahtevamo za nje. Ako predmot ali obleka no odgovnrja ceni, za katero smo jo prodali, tedaj vrnemo denar. M0ŽKE OBLEKE raznih vrst od.........$6.0« do $25.00 MOŽ K K SUKNJE « " " .........$&.0f " $30.00 Popolua zalega sr%jc, perila, klobukov in rokavic. OBLEKE ZA DEČKE IN OTROKE vseh mod, najboljšega kroja in najnižjih cen po $1.93-$2.50-$3.50 in $5.00 Obiščite nas in prepričajte se. 365-367 Blue Island k na vogalu 14. ceste. O" Dr. M, A. Weisskopf 885 Ashland jive. Mhwai Uradne ure: do 9. zjutraj od L do 2. in od 5.»6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. O. e Resnica POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska volaja 6ea sredo-temako-adrljanako morje, po prolaku-leni Črti Cunard Line ustanovljena I. 1840. Najstarejša prekomornka črta 8 II. aprilom Je apeljele Canard Line direktno volnjo is New Yorka t Trat In na Reko. s preetanbnm v Nem polju. . TI libornl In moderni pernlki a dvojnim vijakom, lldanl leta 1904, ImaJoC nad 10,000 too tete. odpljnjejo is New Yorka kakor aledl: -Carpithla novi parnlk (i dvojnim vijakom) 11.564 ton tele. r torek M. novembra. Ultonla (i drojnlm vijakom) 10,403 too tele. v torek f. decembra. Slavonla (s dvojnim vijakom) 10.606 ton tele. v torek 10. decembra. Pannonla (« dvojnim vijakom) 9.861 ton tele, v torek I. JanuarlJa. In tatem redno vaeklh 14 dni. povpralajte pri aaUk m en tih o ate-klh cenah te poaebalh norih udobnostih v tretjem racreda. Ageotl s« Iftte-Jo v sr je du jo največja nesreču v A* inerikti m človek i — bolezen. >\k<» jo človek bolan iiemore delati, in čo no dela neniore zimlužiti niti toliko, kolikor mu jo potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri no ostali v »turom k m ju pomagati ? Kmlnr je olim — more ho zdravit i. Najhujšo so mu pa godi, ko jo bolan in svojo bolezen neiskuSonem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Znto rojflfci Slovenoi kadar sto bolni ali potrebujete zdravniško pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da so obrneto na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik knleri jamči za popolno ozdrav-Ijenje vseh boleč ti brez da Vas osclmo pregleda, ker njemo zadostile, ako nio VaSo bolezen pismeno opiSete. Cilajtc ! Nekoliko najnovejših zahval »katerimi se na§i rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. I>rni;i gospo«! Profesor I t V začetki moje bolezni hot inras meje stresu, večkrat potem pr, h uda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsein mogu hodit. Ime) st-m 3 zdrav nike in nič mi m-sc-mogli po-Revuiatizeni in Poleni seobmemna Vas dr. y . bolezni bolezen želodca < «.Uins i« poslali ste m. 7 , ordravlena. vila in zdaj sem popolnome zdrav. JJ' J l oraj se Vam srčno zahvalim zato1" Bwri' •»' velko dobroto. Usem Sloveiul mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolSi zdravnik u celi Ameriki in t|a sle zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Malk Strnh,'"«^ 6g Arlmont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik fllistin Zdej jest Anton Stanifel Vam dam iMaria SkllAek, Bo* 37, ' vejdit da sem ozdravel in da se po- Bo* 67, Soudan. Minn, polnoma čutim zdrav. Ko »em za- Homestkad, Pa. čel Vala zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov In prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen k*, kor svojem največjem dobrotniku. Anton Stanifel. Prol". Oollin« jamo! popolno oz-olewti: Kakor t>oles»tl na plučali, pršili, želodcu, čre-vah, jetrak, mehurju, ledvicah, srcu, grlu. nervoznostv glavi, kašelj, mrzlica, prohlajenje, revmutizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemoroide), onemoglost pri spolskem občevanj«, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenjo iz nšeš ali oči, gluhoat, slepost, ta ka, hrasto, gurjo in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavnnje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof, C1olllnw je jedini kateri popolnoma Ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bplnika, katerega nebi Prol". Colllii« naj si dede od katere spolsko bolezni zmiraj, ozdravil. Zato. ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiiito isto v matemem Jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 3-tll« St., W)RK. katerih se gotoo popolnoma povrne. Izza temnih dni. * * * ^ (Sličice iz življenja raznih papežev.) Papež je zdaj poskusil polastiti se oblasti mjd Rimom in mislil je, da se mu to posreči, saj je bil največji nasprotnik papeževe posveltne vlade nad Rimom mrtev, Najprej je papež Rimljanom prqx>-vedal voliti novega senatorja, ali Rimljani so sc papeževi prepovedi smejali in .soizvolili -^sanatorjenuCa« stellana degli Andalo. Papež je protestiral, češ, da gre njemu kot rimskemu nieščaflu vsaj glas pri volitvi, a Rinil^ani so se zopet smejali, čeŠ, da se duliovnik »ploh nima nič vtikati v posvetne zadeve. Zdaj je začel papež boj in je s pomOčjo plemstva tudi zmagal in Castellano je bil obsojen. na smrt. Rešila ga je okolnost, da jc najhujši tiran mestne avtonomije, zet umrlega cesarja Friderika, grozni vojskovodja Ezzelin, padel v roko svojih sovražnikov in moral leči v grob. S tem je bila gibelinska stranka takorekoč uničena. Tudi Ezzelinov brat, AJberih, jc storil žalosten konec. Guelfi so zavzeli njegov grad, zadavili vpričo njega, njegovo ženo, sedenj njegovih sinov in dve hčeri, njega samega pa privezali 'konju na rep, da ga je vlačil po kamenju, dokler ni bil ta sicer hrabri mož ubit. Pač strašne so bile nadloge, ki so trle v tisti dobi narode; krivoverstvo, inkvizicija ,z njenimi grmadami, fanatizem berafkih menihov, Tatari, I juti boji meti cerkvijo in med državo zastran papeževe posvetne oblasti, revolucije na vseh koncih in krajih, medsebojne vojne malih in večjih incst. lakota, kuga. lepra ■ v znamenju teh strahot se je bližal konec velikanski i dobi, ki jo označuje krvavi in grozoviti boj za absolutno gospodstvo papežev v posvetnih rečeh, Koncem te dobe se je pojavil žniij, ki je tej dobi postavil ne umrljiv spomenik. To je bil Dante, verni katoličan in smrtni sovražnik poletnega gospodstva rimskih papežev-. Njegova "divima conmiedia" je kakor mogočna katedrala, na katere stolpičih se vidijo vsi značilni karakterji tistega časa, cesarji in papeži, svetniki in krivoverci, tirani in republikanci, učenjaki in delavci, gospodje in sužnji, zbrani okrog človeškega duha, ki išče — svobodo. Nemčija je pa |x> smrti kralja Konrada začela nekako razpadati. Mnogo so bile tega krive italijanske vojne, ki so provzročale državi ogromnih žrtev. Končno je prišlo tako daleč, da so nemški knezi kialjevsko krono nekako na dražbi prodali in nemški narod se niti uprli ni, ko sta zasedla prestol dva tujca, Rikard Kornwalski in Alfonzo Kastilski. Volitev dveh kraljev je provzročila, da je papež postal razsojevalec med njima, a onemoglost je bila tolika, da to ni provzročilo nikakih bojev. Inozemska kralja sta oba priposnftla papeževo nadvlado nad Nemčijo in narod se je tidal. V Italiji je bilo drugače. Nezakonski sin cesarja Friderika II., junaški Manfred, je bil papeževe vojake pregnal iz Sicilije in iz Apulije in se je dal 1. 1258. v Palerntu kronati 'kraljem. Istina je, da je Manfred s tem pogazil pravice mladoletnega Konra-dina, Papež bi se za to kršenje Konradinovih pravic ne bil zmenil, da je Manfred pripoznal svoje kraljestvo kod fevd, ki mu ga je papež podelil. Manfred pa ni liotel biti kralj po papeževi milosti in ker je odklonil vse ponudbe rimskih legatov, ga je papež Aleksander IV. novič izobčil in preklel in razglasil interdikt nad vsemi mesti in nad vsemi škofi, ki bi pripoznali Man-freda kot kralja. Vzlic temu papeževemu preklet ju je rasla Man-fredova moč in se širila tudi po srednji iti severni Italiji. Manfredova tajna misel je bila, združiti vso Italijo pod svojim žezloni In kdo ve, če ga papež ni [jo pravici dolžil, da hrepeni j>o cesarski kroni. V enem oziru je Manfred ostal zvest načelom fevojega očeta: ostal - je neizprosen sovražnik papeževega posvetnega gospodstva. Njegovo geslo je bilo: Cerkev in njeni služabniki se nimajo v posvetne zadeve nič vtikati. Gtbelini so se vsi vklenili junaškega Man-freda. Mesto Siena je. bilo središče gibelinske stranke in njeni armadi se je 4. septembra 1260. posrčilo na bregovih Arbijc združene guelfe popolnoma poraziti Bogata in mogočna Florenca je stopila na stran gibe-linov. To je bilo veleznamenitega pomena. Guelfi so bili kot stranka ob vso moč, veljava cerftve je padla silno globoko, moč Manfredova pa je {»stala uprav /elikanska. Guelfi, ti najhujši nasprotniki cesarjev, so zdaj klicali vnuka cesarja Friderika. Konradina na |>omoč in ga poživljali, naj obnovi tisto veljavo nemške krone, proti kateri so se toliko časa in s tako velikanskimi žrtvami borili. Papež si ni znal drugače pomagati, da je kar po vrsti vse preklel, kar se je od njega odvrnilo. Preklel je Sieno, preklel vse gi-bcline skupaj in nekatere izmed njih posebej in grozil Pizi s prekletjem, če nc pretrga zveze z Manfredom. Ali ta prekletja niso nič pomagala. Vzlic i>apeževim strelam, so Florenca. Piza, Siena, Pistoja in razna druga mesta sklenila 1. 1261. zvezo z Manfredom Pajieža Aleksandra IV. je to tako jiotrlo, da jc dva meseca potem umrl. Tedaj je imela rimska cerkev samo osem kardinalov. Ti so se zbrali v Viterbu in se cele tri mesece prepirali med sabo, kdo da postane papež. Vsak sc je čutil poklicanega za to službico. Slučajno jc prišel v Viterbo tudi jeruzalemski patrijarh Jakob Pantaleone in ker kardinali ž? drug drugemu niso privoščili pa-l>eške krone, so izvolili za papeža tegapatrijarha. Novi pa]H'ž si je izbral ime Urban IV. Bil je sin nekega čevljarja iz Troyesa na Francoskem. Ni se sicer odlikoval v nobenem oziru, a bil je čudovito prebrisan mož in ta prebrisanost irnt jc jiomagala končno še do papeške krone. Urban IV. je od svojih prednikov prevzel 0110 neznansko sovraštvo proti rodovini Hohenstaufov. Kot Francoz je Urban IV. dal cerkveni politiki novo smer. V namen, da bi uničil Hohenstaufe, se je papež približal Franciji; cerkev je s tem sicer dosegla svoj namen, a plačala je to neznansko drago. Rimljani se novega papeža niso prav nič razveselili; stA-ražili so ga lie da bi ga bili poznali, papežpaseje Rimljanov tako hal, da vse žive dni ni prestopil praga Laterana. Rimljani so papežu tudi hitro pokazali svoje mišljenje. Izvolili so najhujšega in najnevarnejšega papeževega nasprotnika, kralja Manfreda. za rimskega senatorja Zdaj jc bil Manfred na vrhuncu svoje sreče in svoje moči. Dasi je bil iz cerkve izobčen in večkrat preklet, se je vendar katoliški kralj Peter Aragonski poročil z njegovo lepo hčerjo Konstanco. 'apež se je ti pordki z vsemi silami protivil in grozil Petru z izobčenjem, a niničesaropravil. Ko je bila poroka, je papež izrazil slutnjo, da se iz tega zakona rodi mož, ki bo uničenje Hohenstaufov maščeval in ta slut nja se je izpolnila. (Dalje prih.) No tako izborno, kakor pred par leti. Dozdeva so mi, da imate slabejši tek, da vašo mišice niso tako močne, kakor nekdaj, da izgledate starejši, kot sto v resnici, vaše obličje je velo. Vso to dokazuje, da vaša kri ni čista ali ni zadosti krepka za vzdrževanje telesa. Trinerjevo zdravilno grenko vino j« edino zdravilo, ki vam moro pomagati, probavljanje v zdravem stanu. To zdravilo pospešuje krvotok ter ohrani organe za Ozdravi vsaki želodec Zdravi ljudje, ki si žele ohraniti svoje zdravje, Ih*1o prepričali se. dn je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino zanesljivo zdravilo. Trinerjevo zdravilno grenko vino dolnje čudežno v želodcu. Daje dober tek in je v resnici najboljše zdravilo za želodec. Market« Kozel Tyndall, S. Dakota. Se dobi v lekarnah in dobrih gostilnah Jon. Trlner, 799 8. ANhland Ave. P i Inch Station Chicago, III. Trinrjevo zdravilno grenko vino je drufbinskozdravilo, ki vain vzdrži pri dobrem zdravju. Deluje popolnoma zadovoljno, ■lakob Košič, Mammott, Pa. Kcdar koli potrebujete kako krepčilno zdravilo za želodec, rabite Trinerjevo an-geljsko krepčalo, edino želodčno grenčico, ki je delana iz naravuega vina. Nobena stvar ni boljša, oko se občutite slal»e i« leti. Nepresežne -: Koristi :- iHcfi _ . imate pri »kupovanju, ako ta teden kaj kupite v nail bogato opremljeni prodajalni. V nafll prodajalni lahko kupite dobro ta trpežno blago u nitko ceno, ker liiemo Jako neznaten doblCek. — Ali niste hranili nailh pre-mljeklh kuponov? 1(1 jih dajemo sa vsako reč, ktero kupite, za ktere zopet dobite lepe dobitke. Moike zgornje arajce — delane (1 modre flanel-e, eno aH dvopria« vrste, mere od 14H pl. do 17. Navadno vredne »1.25, prodar *7Qc, Jamo aedaj le po...........<* 7V Moike srajce sa delo — «rne aH t belimi progami, eno ali dvopmne Trate. delane Ix najboljšega blaga, vsakovrstne mere. Navadno vredne 80«. QA/i Prodajamo po...............uuv Molke rokavice Is volne — Črne alt ra«llfine barve. Stanejo navadno 69c, a sedaj prodajamo ' ^ Qfj par po.................... Spodnja obleka sa tenako — sire, bledo rdeie, rjave barve, Jopice vsakovrstne mere. spodnje hlače z rapo-nami na strani aH zadrguljo. Navadne cene »1.25 - »1.60. QQf Stanejo sedaj le............7UV rOHN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer tožim vedno sveže Walterjevo pivo. Izvrstno žganje in fine smodke na razpolago. Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni ?«SALOON". Točim vedno sveie pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Moiko perilo tz vebljodove dlake, s dvojnimi prsi hi hrbtom U a dvojnim pasom. Mere do 48 pl. Navadna cen« »1.60. Stanejo QQ Ženske volnate spodnje hlače, sive ali modre plave, regularna cena 29c, aH sedaj prodajamo -1 Qc par po.....................' Moika volnate jopice "sweaters" iz najboljšega blaga, črne ali modru barve-—Tredna vsaka 91.69. prodajamo sedaj poV^I-A J Obleks In suknje sa mladeniča — od 14 do 20. leta — najbolj- C CA ftega kroja po............. J* J" Suknje sa dečke — iz volnega blaga — v starosti od 9—16 let. Navadna cena »6.00. stanejo sedaj O Q (J komad ................... Modne lanske Jope, delane Is volne, črne aH modre barve, rasnega kroja Vsaka vredna najmanj 115.00. Prodajamo sedaj <£Q Afi komad po............. Razno blago "curtain awl*"—ostanki ud ld Jd. Prodajali smo po 18c Jard. Stane sedaj Jard le....................U74W Odeje sa poetelja — polne, dobro l>a-tlrane. Navadna cena »3.00. | QO Prodajamo komad po........I