Jfll PRIMORSKI DNEVNIK ajSSVJKSr - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 275 (5359) TRST, četrtek 6. decembra 1962 P « » >■ it j. c & ■€ oj« VO. jca É ,n* eg» ? i ČETRTI DAN 10. KONGRESA KPI V RIMU B* 11 ki J- š- i* p* ta- tr* Sev. tr* ;#d- rat- SS*- Sie- ri* it ip* lj* m* ir* ral- 1 on* w 58 issi ne# ;tfl ij« \ Pajettov odgovor na napade Cao I Minga Ingrao za nove oblike enotnosti med KPI in PSI «Bili smo v Jugoslaviji, videli smo, kritizirali, se včasih tudi kregali, toda zagotavljamo vam, da v jugoslovanskih tovarnah nismo našli nobenega kapitalista», je odgovoril Pa-jetta kitajskemu delegatu na njegove neumne laži - Ingrao zavrača «arhaične» oblike enotnosti med KPI in PSI, ki jih zagovarja Terracini 5. — v nadaljevanju diskusije o Togliatti je vem poročili0 na današnjem dopoldanskem zasedanju 10. kongresa hL sPregovorili med drugimi tudi Pajetta, Occhetto, tajnik ^komunistične mladine in Berlinguer. Hkrati pa so kon- * Pozdravile delegacije Ku-'hj «izozemske, Romunije, ČS-xTp'garije in švedske. ion»“ravi> ki Jih prinašajo 10. itn, su KPI delegacije tujih ^»jPističnih strank, so zani- su KPI delegacije tujih 'Uta. . .uvsem v toliko, KOilKOr ffhzirajo s stališči in politi-w,jVjetske zveze oziroma ob-J° albanske voditelje in sta-Kitajske. j vna poteza v teh pozdra-j Y tem, da so do sedaj vse (j«.,; ‘egaeije (razen seveda de-■Ìtj, Je. KP Kitajske) obsodile voditeljev KP Albanije, jlilj ko se obsodba stališča KP >J/e izraža le v obliki obžalo-Itijj?, 2aradi podpore, ki jo KP foli e .nudi albanskim voditelj Ph nekaterih delegacijah h^r nizozemske delegacije) pa jilo^tala obsodba tudi v tej di-£ *ki obliki. m ko sta se Occhetto in r* »,?Ue.r zadrževala izključno ;fii praaanjih notranje politike, |i||1,a5ler sta polemično nastopi-PSfjt' splošni politični usmeritvi it) rln zatrjevala, da mora borba tii„®2v°j italijanske demokracije K“8ti na uspeh le, če se ustvari IWjjgodovinski blok in nova za-TO' a 'n da je treba zato ust-tj( j, n°vo enotno ljudsko gibati spodaj v tovarnah, šolah in «P.dežeUu in v obstoječih po-n organizacijah. Tudi kar za-C °dnbše s katoličani je na lni'r Occhetto zatrjeval, da je ^ ,.‘6 odnose postaviti na nove W'*- opustiti zastarele poziti-ti in Protiklerikalne prijeme 'i,, premostiti zastarelo poj-vere kot opija narodov dtkjstevati pojav nove vitalno-UjSIoliskega sveta. hJj"jlc*rlo Pajetta se je zadržal na posledicah, ki so se v mednarodnem komuni-U Jv} gibanju po sklepih XX. tvijr^u. kongresu KP Sovjetske (it. • Tudi KPI je občutila posle-iv. °bsodbe stalinizma in tako il a°vanega kulta osebnosti, da k) * Je postavila pogumno na feeti rite diskusije in da skuša km ?tvarnost onstran mitov. )t}j? tistim, ki zahtevajo popol-■[(»j, mtormacije o delu in živ-*ktl v socialističnih državah je l> - a deial c« je glede tega ! .ji «J;8 dejal, da se lS»«cei izboljšalo, da pa je tre-■eva riti še mnogo. Tudi kar za-sodelovanje KPI v medna-(| 1. diskusiji, je Pajetta pouda-ilij®8 KPI more pokazati tudi j»i tega pozitivno bilanco, ven-',!bj zagovarja stališče, da je ,*! Pri tem upoštevati specifičen®^’ v katerih delajo druge ilh jhstične stranke. Pri tem se IStj®«». Mčeia, da je treba stre-'kod večio enotnostjo med- jh aneSa komunističnega gibanja P* ne sme pomeniti, da je doseči sporazum za vsako fi#v tudi formalnega značaja. !» ie KPI mnenja, da mo- pUlij/J diskusija v določenih d;s-,l>,ah javna. I^mnil je, da italijanski ko-iw, •* nimajo potrebe, da bi S d Albanija, ko mislijo Kitajci k .zshtevajo jasnost in da so •» bojtajske komuniste opozorili, J j,»?0 izrazili na kongresu svo-jjk, eJ°8lasje glede njihove poli-:*deùf.rejei je kitajsko ponudbo Jiih) diskusije o spornih vpraša-^endar pa je odločno pod-|s h'nta, Za nekatere stvari sploh 'Pj Jrebiia diskusija, ker so za ? 5qi-j davno rešene. Med temi olitjjddarnost KPI z miroljubno IHeiojj°i S°vjetske zveze in načelo rt ne P°ti v socializem, kljub IdVjl'yd.a vedno upošteva vrednost Nito-°narne izkušnje sovjetskih ! obt'?tov- (Pri tem ne gre le r t^rrako revolucijo in zgradi-lalizma »n protinacistično ampak tudi za revolucio-^dka v borbi proti stali- ['.biiu.aadeva kritiko kitajskih ko-f"« « stališča KPI glede poli-’» jjprdkturalnih reform, alban-jugoslovanskega «revi-|^««na», je pajetta dejal, da je „ ..kitajske delegacije Cao JI Sj."* je na kongresu v Kirnu "tno obrekoval Jugoslavijo politika strukturalnih reform ena od bistvenih postavk revolucionarne dejavnosti KPI, ki popolnoma ustreza koristim italijanskega na-roda. Glede albanske KP, je dejal, da italijanskih komunistov ne skrbi okoliščina, da se albanski voditelji nenadno pojavljajo v vlogi učiteljev marksizma-leni-nizma drugim strankam, raje se Voditeljica delegacije KP Španije Dolores Ibarruri - La Pasionaria na kongresu KPI v Rimu vprašujejo, kakšne smotre zasleduje ta njihova dejavnost in čemu jo kitajski komunisti podpi-rajo. Kar zadeva, odnose med KPI in Zvezo komunistov 'Jugoslavije, je Pajetta dejal, da šo italijanski komunisti kritizirali njen «ljubljanski program», kar pa da jim ni preprečilo, da ne bi videli, kaj Jugoslavija dejansko je. Kitajski delegaciji je Pajetta dejal: »Rekli ste nam, da je Tito vzpostavil v svoji deželi kapitalizem. Bili smo v Jugoslaviji, videli smo, kritizirali, včasih tudi kregali, toda zagotavljamo vam, da v jugoslovanskih tovarnah nismo našli nobenega kapitalista». Nato je Pajetta zaželel poln uspeh srečanju med Hruščevom in Titom. Kitajske komuniste je Pajetta grajal, da niso dosledni, ko pravijo, da nasprotujejo izna-šanju nesoglasij v javnosti, hkrati pa javno izražajo svoje nesoglasje in svojo kritiko stališč drugih komunističnih strank. Pajetta je zaključil z zatrjevanjem, da italijanski komunisti hočejo delati za e- notnost mednarodnega komunističnega gibanja, za enotnost vsega delavskega gibanja, ki se mora uresničiti okrog politike miroljubne koeksistence, da bi izolirali imperializem, kajti to je bistveni element združevanja vseh naprednih sil. Po govoru Pajette je komuniste pozdravila enotna delegacija spolovinarjev iz Lazia, Toscane in E-milie. V njej so bili zastopani komunisti, socialisti, demokristjani, republikanci in neodvisni. V imenu delegàcije je spregovoril demokristjan, ki je podčrtal, da spolovinarji niso zadovoljni z vladnimi ukrepi na področju kmetijstva', ki da so v nasprotju celo z izjavami nekaterih ministrov in je postavil zahtevo, da se ti ukrepi revidirajo ob posvetovanju s sindikalnimi organizacijami spolovinarjev. Na popoldanskem zasedanju je bil najbolj zanimiv govor Ingraa, ki se je zadržal izključno na vprašanju perspektive borbe za so- kracijo in socialisti in za katero je značilno, kakor je to poudaril Lombardi, da gre za to, da se doseže sprememba odnosa sil med vladajočim razredom in delovnim ljudstvom ne s frontalno borbo za prevzem oblasti, ampak z borbo za uveljavljanje radikalnih reform na vseh področjih gospodarskega, socialnega in političnega življenja. Ingrao je pripomnil, da se tudi KPI strinja s tako koncepcijo borbe za socializem v Italiji, a je hkrati poudaril, da po mnenju KPI tega ni moč doseči po poti, ki jo zagovarja PSI, ozi-roma avtonomistične večine, te stranke, ker ta pot vodi le k razbitju enotnosti delavskega gibanja, ampak le po poti najširše enotnosti vsega delavskega in demokratičnega gibanja, ki se mora ustvariti v novih oblikah na konkretnih vprašanjih italijanske gospodarske in družbene stvarnosti. Ingrao je polemiziral pri tem s Terracinijem in dejal, da so ot> cializem v pogojih nove politične. like enotnosti med KPI in PSI, ki usmeritve v Italiji, ki jo označuje [jih zagovarja Terracini, «arhaič- sodelovanje med krščansko demo-i ne». Ingrao je zagovarjal tako ob- liko enotnosti, ki ne bi bila «nostalgična, temveč projicirana v napredek». Pozdravne brzojavke so poslale kongresu: Enotna socialistična stranka Vzhodne Nemčije in komunistični stranki Severne Koreje in Severnega Vietnama. Predstavnik KP Velike Britanije je v svojem pozdravu obsodil ravnanje voditeljev albanske KP in obža-loval, da kitajska KP podpira albanske voditelje. Dodal je, da angleški komunisti ne odobravajo programa Zveze komunistov Jugoslavije, da pa odobravajo dejstvo, da je KPI povabila Zvezo komunistov Jugoslavije na svoj kongres. Predstavnik japonske KP je v svojem pozdravu obravnaval le notranja vprašanja borbe japonskih komunistov in demokratov, ni omenil Albanije, niti se ni pridružil Kitajcem v napadu na Zvezo komunistov Jugoslavije. Za jutri se pričakuje — med drugimi — da bosta govorila tudi Togliattijev namestnik Luigi Bongo in Giorgio Amendola. D. H. SPORAZUM MED IDA IN SI Koordinirano izstreljevanje satelitov za proučevanje magnetnega polja Zemlje Ostra kampanja proti Stevensonu, da bi ga prisilili na odstop, češ da je bil «preveč popustljiv» pri pogajanjih glede Kube NEW YORK, 5. — Voditelj ameriške delegacije Stevenson je sporočil v političnem odboru OZN, da je bil med ZDA in SZ dosežen sporazum za koordinirano izstreljevanje meteoroloških in znanstvenih satelitov za proučevanje magnetnega polja Zemlje. Stevenson je izjavil, da sta o-be državi sklenili sodelovati tu- di pri poizkusih za vesoljske telekomunikacije po ameriškem satelitu s perspektivo nadaljnjega sodelovanja pri skupnih poizkusih za uporabljanje satelitov, na katerih se bodo odbijali oddajni valovi. Sporazum določa tudi, da se bo v prihodnje proučila možnost sodelovanja z drugimi državami pri poizkusih za vesoljske komunikacije. Podatke, ki jih bodo dobili pri koordiniranem izstreljevanju meteoroloških satelitov, si bodo ZDA in SZ izmenjale. Stevenson je izjavil, da je bil sporazum dosežen junija na sestanku ameriških in sovjetskih znanstvenikov v New Yorku. Delegaciji obeh vlad sta poslali dokumente o sporazumu glavnemu tajniku OZN U Tantu, da se razdelijo državam članicam. Zadnje dni se je začela obsežna kampanja proti ameriškemu predstavniku v OZN Stevensonu. List «Saturday Evening Post» je objavil članek časnikarjev Stewaria Alsopa in Charlesa Bartletta, v katerem ta dva trdita, da Stevenson ni pokazal «potrebne odloč- iiiiiiiiitiitiiiiiiitiliiiiiiniiiiiiiiiiiiiilliitiiiiliilililiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiltiiliiiiiitiliiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V Bonnu se še vedno postavlja vprašanje katere stranke bodo v novi vladni koalkiji Včeraj prvi sestanek med socialdemokratskimi in liberalnimi predstavniki - Adenauer prekinil podajanja s socialdemokrati? - Značilen govor Walterja Ulbrichta glede dolgoročne politike Vzhodne Nemčije BONN, 5. — Politični opazovalci in časopisi v Zahodni Nemčiji in v tujini se sprašujejo, katere stranke bodo sestavile novo vlado v Zahodni Nemčiji. Toda na podlagi dosedanjega stanja je vsak odgovor na to vprašanje nemogoč. Govori se celo o tem, ali bo Adenauer sploh še ostal kancler. Sedaj vse tri stranke, ki so zastopane v Bun destagu, vodijo vzporedna pogajanja. Kakor javljeno, je imel Ade- nauer včeraj prvi uraden stik s socialdemokratskimi predstavniki. Parlamentarna skupina socialdemokratske stranke je sklenila nadaljevati pogajanja z demokristjani. Toda hkrati so socialdemokrati sprejeli pogajanja tudi z liberalci. Danes so se v ta namen sestali predstavniki obeh strank. Pa tudi demokristjani se niso odrekli nadaljevanju pogajanj s svojimi dosedanjimi liberalnimi zavezniki in bodo nadaljevali z njimi pogajanja, čeprav bodo nadaljevali pogajanja tudi s socialdemokrati. n Predstavnik socialdemokratov je danes potrdil, da ta stranka želi sodelovati v koaliciji z demokristjani. Parlamentarna skupina te stranke je danes potrdila to stališče. V uradnem poročilu socialdemokratske parlamentarne skupine je rečeno, da se bodo morala nadaljnja pogajanja z demokristjani nanašati na «vsa objektivna in osebna vprašanja». Politični opazovalci poudarjajo prav " ta stavek in so mnenja, da se nanaša na vprašanje, ali naj Adenauer še dalje ostane kancler, ali pa naj se določi njegov nasledniK. Adenauer je prav zaradi tega odpovedal sestanek s socialdemokratskimi predstavniki, ki je bil določen za jutri. Predsednik socialdemokratske stranke Ollenhauer je takoj pisal Adenauerju, naj bi menjal svoj sklep. V pismu pravi Ollenhauer, da namerava na jutrišnjem sestanku pojasniti smisel u-radnega sporočila, kar se tiče «vseh osebnih vprašanj». Pri tem pravi, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu IZJAVA PRIB ODHODOM V INDONEZIJO IN INDIJO Kardelj o kitajsko-indijskem sporu in o vlogi izvenblokovskih držav «Nismo proti vojni samo zato, ker bi pomenila uničenje človeštva, temveč tudi zato, ker se socializem ne sme vsiljevati z vojno» BEOGRAD, 5. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj bo te dni odpotoval na uraden obisk v Indonezijo, Indijo in Irak. V zvezi s tem svojim obiskom je Edvard Kardelj v intervjuju Tanjugu obrazložil namen svojega potovanja, svoje poglede na indijsko-kitajski mejni spor, vlogo nevezanih držav pri reševanju perečih mednarodnih vprašanj in je odgovoril na vprašanja, v čem je posebni interes Jugoslavije kot socialistične države, da^ sodeluje z vsemi nevezanimi državami ne glede na njihov notranji sistem. «Čeprav je stališča Jugoslavije v indijsko-kitajskem mejnem sporu znano, je vendarle potrebno poudariti, je dejal Kardelj, da smo zaskrbljeni zaradi posledic, ki jih ta spor lahko povzroči. Indija ni samo blokovsko nevezana država, temveč je tudi ena od nositeljic politike miru in koeksistence ua svetu sploh, posebno pa v Aziji. Potemtakem vsak poizkus, da se tej deželi, ne glede na vsebino spora, enostransko s silo vsilijo določene rešitve, mora povzročiti izredno negativne posledice za stvar miru in družbenega napredka na svetu. Zato se jugoslovanska vlada od samega začetka zavzema za miroljubno rešitev spora s pogajanji», je poudaril Kardelj. V odgovoru na ostala vprašanja je Kardelj poudaril, da so nevezane države doslej večkrat dokazale svojo zrelost in so konstruktivno vplivale na razvoj mednarodnih odnosov, in je izrazil prepričanje, da bodo tudi v bodoie s svojim pozitivnim vplivom prispevale k uveljavitvi politike ko- eksistence in k naporom za utrditev miru. Politika koeksistence, kot jo pojmuje Jugoslavija, ni samo najbolj ustrezno znamenje demokratičnih koncepcij v mednarodnih odnosih, temveč istočasno del jugoslovanske socialistične koncepcije o poti v socializem. Jugoslavija ne gleda na pojav blokov in blokovske razdelitve sveta kot na slučajen pojav, temveč kot na dva družbenogospodarska procesa, t.j. socializem in kapitalizem. Do skrajnih posledic bi blokovska razdelitev sveta pomenila neizogibno vojno. Jugoslavija sodi, da se sedanja nasprotja med blokoma ne smejo reševati z vojno temveč s postopnim premagovanjem nasprotij, to je z uveljavitvijo mirne in aktivne koeksistence med narodi z različnimi družbenimi sistemi s čim širšim in vsestranskim sodelovanjem med narodi, s sodelovanjem, ki bi izoliralo razne napadalne kroge na svetu. • Poleg tega, je poudaril Kardelj, nismo proti vojni samo zato, ker bi to pomenilo uničenje, temvsč tudi zato, ker sodimo, da se socializem ne sme vsiljevati z vojno. Socializem je stvar notranjih sil vsake dežele. V nekaterih državah se bo to vprašanje rešilo z oboroženo silo, drugod pa z mirnimi sredstvi, s tradicionalno ureditvijo njihovih političnih sistemov. V nekaterih državah bo to vprašanje rešil delavski razred s komunistično partijo na čelu, v drugih širše koalicije oziroma vseljudska gibanja. To prav tako velja tudi za borbo narodov, ki so še v večji ali manjši meri odvisni od imperialističnih sil. Potemtakem je borba za koeksistenco bor- ba za takšne mednarodne pogoje, ki bi omogočili narodom, da se ukvarjajo s svojimi notranjimi problemi, medtem ko blokovska razdelitev sveta ohranja obstoječe odnose in teži po tem, da se vsak notranji spopad spremeni v spopad dveh blokov, in da vsaki zunanji intervenciji da obliko nekakšne obrambe varnosti in neodvisnosti od drugega bloka. Borba za premagovanje blokovske razdelitve, je poudaril Kardelj, je borba za spremembo današnjega sveta, za nadaljnji napredek, toda ne z vojnimi sredstvi temveč s sredstvi notranjega političnega življenja vsake države ter mednarodne solidarnosti naprednih in demokratičnih sil. Nevezane države podpirajo s svojo miroljubno koeksistenco vsa stremljenja in dejanja posameznih držav v blokih v korist miru in v korist politike koeksistence. Zato predstavlja medsebojno združevanje politike nevezanih držav z miroljubnimi napori znotraj blokov edino pot za popuščanje mednarodne napetosti. Potemtakem, če ima mir perspektivo, tedaj ima tudi ta politika perspektivo. Ne dvomimo, je zaključil Kardelj, da je mir realna perspektiva sodobnega sveta. Za uresničenje te perspektive je potrebna samo vztrajna borba. Clan zveznega izvršnega sveta Jakov Blaževič je odpotoval danes z letalom v Tanganjiko, kjer se bo kot zastopnik jugoslovanske vlade udeležil proglasitve republike. Blaževič bo ostal nekaj dni v Tanganjiki tudi na čelu jugoslovanske delegacije, ki se bo razg.i-varjala o gospodarskem m tehnič-n°m sodelovanju med Jugoslavijo in Tanganjiko. ......j. . g. i da se to ne sme tolmačiti v sml-' slu, da se bo sprožilo vprašanje takojšnjega umika Adenauerja. Predstavnik stranke je izjavil, da je bistveno uresničiti dogovorjen program, in to se lahko stori tudi z Adenauerjem, toda ne. preko roka, ki ga je on- sam sprejel, ko se je obvezal, da se bo pravočasno u-maknil, zato da omogoči svojemu nasledniku, da se pripravi na volitve leta 1965. Razen tega je bil danes prvikrat, odkar se je pred štirimi tedni začela kriza, sestanek med socialdemokratskimi in liberalnimi- predstavniki ob udeležbi predsednikov obeh strank Mendeja in Ollenhauer-ja. Zahodnoberlinski župan Brandt, ki je bil navzoč pri razgovoru, je izjavil, da je bil razgovor «realističen». Dodal je, da do sedaj niso govorili o možnosti koalicije obeh strank. «Rekel je, da se bodo stiki med liberalci in socialdemokrati lahko nadaljevali. Zahodnonemški tisk obširno komentira nepričakovani preokret, ko so se demokristjani odločili za pogajanja s socialdemokrati. Značilen je komentar liberalnega levičarskega lista «Frankfurter Rundschau», ki pravi, da za liberalce ni drugega izhoda, nego sestaviti res novo vlado s socialdemokrati. «In ni mogoče, da so se dali socialdemokrati tako zavesti po demokristjanih, da zapravijo možnost, ki jo imajo, da prevzamejo vodstvo vlade.» Politični opazovalci v Bonnu so mnenja, da je nocoj položaj še bolj zmeden kakor prejšnje dni, in da bo prišlo do prvih razjasnitev šele po povratku predsednika republike Luebekeja, ki se vrne danes opolnoči. Luebke je že večkrat izjavil, da bi bil naklonjen sestavi vlade «narodne enotnosti». V govoru, ki ga je objavil danes list «Neues Deutschland» je predsednik vzhodnonemškega državnega sveta Ulbricht izjavil, da je nemška mirovna pogodba postala del dolgoročne politike, kateri se je vzhodnonemška vlada prilagodila. Ulbricht je izjavil, da «politika miroljubnega sožitja narekuje nekatere kompromise». «Tudi v odnosih med nami in Adenauerjevo vlado je cela vrsta kompromisov. Prilago.tujemo se dolgoročni politiki, politiki miroljubnega sožitja v Nemčiji, ki mora pripeljati do nemške mirovne pogodbe, do konfederacije in prek te, ki je edina pot, ki nam ostane, do ponovne združitve.» Nadaljeval je: «Okrepiti hočemo čimprej gospodarsko in tehnično podlago socializma, da bomo mogli izvajati bolj elastično politiko pogajanj, razumevanja, normalizacije odnosov med obema nemškima državama, tako da bo ljudstvu obeh držav dano vsaj jamstvo skupnega življenja.» Ulbricht je nato izrazil upanje, da bo sprememba v Zahodni Nemčiji' omogočila začetek pogajanj med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, «tako da se lahko začne postopna normalizacija odnosov». Ulbricht je zaključil: «Globoko smo prepričani, da se bo moral vpliv skrajnežev, revanšistov in bivših nacistov postopoma zmanjšati v Bonnu. To je potrebno, da pride do mirne rešitve nemškega vprašanja, do sklenitve mirovne pogodbe, ki naj vsebuje ukinitev mostišč NATO, vohunskih centrov in oporišč revanšistov v zahodnem Berlinu.» Rusk odpotuje v Pariz WASHINGTON, 5. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk se bo sestal v torek v Parizu z angleškim zunanjim ministrom Lordom Ho-mejem in s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom. Rusk bo odpotoval 10. decembra v Pariz, kjer se bo od 13. decembra dalje udeležil zasedanja sveta ministrov NATO. Pred odhodom bo imel v ponedeljek tiskovno konferenco. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da je mogoče, da se bo Rusk sestal tudi z de Gaullom, in da je tudi mogoče, da pride do konference zunanjih treh zahodnih držav še pred sestankom NATO. nosti» glede blokade Kube in da je predlagal umik raketnih oporišč iz Evrope v zameno za umik sovjetskih oporišč s Kube. Stevenson je s tem v zvezi govoril nocoj po televiziji in je izjavil, da je omenjeni članek «zgrešen od začetka do konca in v vseh podrobnostih». Na vprašanje, ali je Kennedy pozval, naj odstopi, je odgovoril, da je prav nasprotno, in da ne misli odstopiti. Dalje je izjavlij da mu ni znano, da bi skupina oseb skušala doseči njegovo odstranitev s sedanjega položaja. Dalje je Stevenson poudaril naslednje: Kljub podpori politiki blokade Kube je vedno upal, da ne bo prišel trenutek, «ko bi imeli za potrebno začeti s spopadom», čemur bi sledila odpoved uporabljanja miroljubnih sredstev. Glede vprašanja oporišč je izjavil, da je na nekem sestanku izvršilnega odbora državnega sveta za varnost izjavil, da bodo morale ZDA pripraviti «politiko oporišč», če se bodo začela pogajanja s Sovjetsko zvezo glede tega. Stevenson je tudi zanikal trditve, da ga je Kennedy obvestil šele pozneje o odkritju raketnih izstrelkov na Kubi in da je zahteva! njegovo posredovanje pri posvetovanjih, ko so bila ta praktično že zaključena: to pa zaradi tega, ker ga je imel za preveč popustljivega. V zvezi z obtožbami proti Stevensonu, da je preveč popustljiv, zatrjujejo v nekaterih krogih, da se je ta kampanja začela po smrti Eleonore Roosewelt, ki -ga je odločno podpirala pri njegovi kandidaturi za predsednika. Nekateri trdijo, da je to kampanjo sprožil bivši Trumanov državni tajnik Dean Acheson, ki je sedaj Kenne-dyjev svetovalec. Baje je prav Acheson navdihnil omenjeni članek v okviru kampanje, katere namen je, da bi v državni upravi prevzeli glavna mesta elementi, ki so naklonjeni nepopustljivi politiki nasproti SZ. Drugi pravijo, da gre za širok manever, ki stremi po splošni zamenjavi v državnem tajništvu, tako da bi Dean Rusk prevzel sedanie Stevensonovo mesto, McGeorge Bundy pa mesto državnega tajnika. Bundy je sedaj Ken-nedyjev svetovalec za vprašanja varnosti. Baje stoji za to spletko Robert Kennedy, ki ni še odpustil Stevensonu, da je na demokratskem kongresu leta 1960 postavil svojo kandidaturo nasproti kandidaturi njegovega brata. reakcije delavskega razreda. Vojska je odkrito pokazala svoje nezaupanje ministru, ko je državni tajnik za vojsko sklical konferenco gospodarskih strokovnjakov. Toda Alsogaray je na lastno pobudo sklical tako konferenco, ki pa so jo pred nekaj dnevi številni predstavniki zapustili. Minister Alsogaray je na tiskovni konferenci izjavil med drugim: «Ne zapuščamo prostovoljno borbe, temveč smo prisiljeni to storiti.» Izjavil je tudi, da predvideva, da bo sedanja kriza negativno vplivala na odnose med Argentino in Mednarodnim denarnim skladom. Predsednik Guido je sklical sestanek najvišjih voditeljev vojske. Hkrati so se začela posvetovanja vojaških voditeljev v vojašnicah ter v letalskih in pomorskih oporiščih. Tito v Moskvi Nova kriza v Argentini BUENOS AIRES, 5. — Tajništvo za tisk v predsedstvu republike je sporočilo, da je minister za gospodarstvo Alsogaray odstopil in skupno z njim vsi člani gospodarske skupine v vladi ter predsedniki štirih državnih bank. Alsogaray in njegovi sodelavci izjavljajo v svojem pismu o ostavkah, da so nesoglasja v vladi preprečila gospodarske reforme. Dalje pravijo, da ne zapuščajo prostovoljno svojih mest, temveč da se čutijo prisiljeni, umakniti se spričo sedanjih okoliščin. Alsogaray, ki je bil minister za gospodarstvo v Frondizijevi vladi od leta 1959 do 1961, se je vrnil letošnjega aprila v Guidovo vlado. V teh letih je skušal uvesti režim varčevanja in je hkrati zahteval kredite iz tujine. Močno pa so ga kritizirali sindikati, indu-strijci in vojaki. Alsogaray je hotel zaustaviti inflacijo in vzpostaviti zaupanje v argentinsko valuto predvsem v tujini in še posebej v ZDA. Sindikati so mu očitali, da bi hotel, da ceno te operacije plača delavski razred, katerega položaj se je stalno slabšal zaradi dviganja cen in zaradi naraščanja brezposelnosti. Industrijci so zatrjevali, da režim varčevanja, ki ga je izvajal minister, vodi v zadušitev gospodarstva in v stečaj številnih industrij. Vojaki pa so se predvsem bali ZARADI SPREMEMB V VLADI Glasovanje v poslanski zbornici Ugoden izid glasovanja za vlado • Rudarji zasedli nekatere sicilske rudnike žvepla RIM, 5. — Kot smo že poročali cev, za demokristjanski predlog reje vlada včeraj sporočila parla- ................ mentu, da je bil dosedanji podtaj- nik v zunanjem ministrstvu Russo imenovan za ministra PTT, Corbellini pa za ministra za znanstvene raziskave. To priložnost so izkoristili novofašistični poslanci in v skladu s pravilnikom zahtevali o sporočilu vlade parlamentarno debato, nato pa še glasovanje o svoji resoluciji, v kateri je bilo rečeno, da pomeni sprememba v vladi «postopno spremembo političnega ravnovesja v vladi, ki je bilo izvedeno brez jasnega sporočila parlamentu in državi». Proti tej resoluciji so demokristjanski poslanci predložili drugo resolucijo, v kateri Je bilo poudarjeno samo, da «zbornica po vladnem obvestilu o spremembah prehaja na dnevni red». Po krajši razpravi je prišlo do javnega glasovanja, ki je imelo naslednji izid: prisotnih 331 poslancev, glasovalo je 272 poslancev, glasovanja se je vzdržalo 59 poslan- solucije je glasovalo 214 poslancev, proti pa jih je glasovalo 58. Socialistična poslanska skupina se je glasovanja vzdržala. Pred glasovanjem je govoril predsednik vlade Fanfani, ki je o-vrgel vse za lase privlečene pripombe govornikov MSI. Povedal je, da je sen. Piccioni 29. maja letos kot minister brez listnice postal minister za zunanje zadeve in se je zaradi tega zastopstvo demo-kristjanskih parlamentarcev v vladi zmanjšalo za enega člana. Za-radi tega se je že takrat postavilo vprašanje razmerja med zastopstvi parlamentarnih skupin, ki sestavljajo vladno koalicijo. Z novimi spremembami je tó sorazmerje sedaj vzpostavljeno. Očitno so neofašistični poslanci povzročili parlamentarno debato in gla-ovanje samo zaradi tega, da bi podaljšali razpravo in glasovanje o deželi Furlanija-Julijska krajina za en dàn. Senatorji pa so razpravljali danes o zakonskem pooblastilu za povišanje pokojnine neposrednim obdelovalcem zemlje in ga tudi o-dobrili, tako da bo pokojnina odslej zvišana za 10 odst. Med sinočnjo «politično tribuno» je na TV proračunski minister La Malfa zelo prepričljivo zagovarjal nujnost ustanovitve dežel v smislu republiške ustave. Pri tem je popolnoma izpodbil vse «argumente», ki jih je navajal neki novinar, ki se je izkazal za hudega nasprotnika deželne ureditve države. Pogajanja za obnovo delovne pogodbe kovinarjev v zasebnih podjetjih so trajala danes skoraj, ves dan na sedežu Confindustrie in se končala brez rezultata. S Sicilije pa poročajo, da so rudarji v pokrajini Enna zasedli danes več rudnikov žvepla iz protesta, ker še ni prišlo do razprave o deželnem zakonu za ustanovitev rudniške ustanove. Zasedba, rudukiov, bo . trajala še jutri. Incidentov ni bilo. MOSKVA, 5. — Predsednik Tito in njegovi ožji sodelavci so današnji dan preživeli skupno s Hruščo-vom v okolici Moskve, kjer je bil organiziran tudi lov. Predsednik Tito, ki bo med svojim bivanjem v Sovjetski zvezi obiskal poleg Moskve tudi Volgograd (bivši Stalingrad), Leningrad in Kijev, se je vrnil nocoj v Moskvo. Drugi člani spremstva predsednika Tita so si danes ogledali glavno mesto Sovjetske zveze. Nocoj se je Tito skupno s Hruščovom udeležil v kongresni dvorani Kremlja predstave Verdijeve opere «Ples v maskah», ki jo je uprizorilo kijevsko gledališče «Ševčenko». Nobenega napredka v Ženevi ŽENEVA, 5. — Pogajanja v Ženevi se še vedno sučejo okoli vprašanja nadzorstva in inšpekcij v okviru sporazuma o prekinitvi jedrskih eksplozij. Skupina neve, zanih držav odločno podpira priporočila švedskega in indijskega predstavnika, zahodne delegacije vztrajajo pri svojem stališču, sovjetska delegacija pa pri svojem. ZDA in Velika Britanija še dalje zahtevajo, naj se v sporazum vključi obveznost nadzorstva in inšpekcij. To sta ameriški in' britanski predstavnik ponovila tu. di danes. Britanski predstavnik Wright je postavil štiri alternative: 1. Doseči globalen sporazum na podlagi angleško-ameriškega načrta. 2. Uveljaviti šesto točko resolucije OZN, ki določa takojšnjo ukinitev poizkusov v atmosferi, istočasno z začasnim sporazumom na podlagi predlogov nevezanih držav. 3. Iskati s pomočjo tudi znanstvenih pogajanj sistem, ki bi bil sprejemljiv za vse in ki vseboval jamstva glede jedr-' skih poizkusov. To iskanje bi lahko vsebovalo tudi «črne škatle». 4. Skleniti začasen sporazum z določenim številom inšpekcij na kra. ju ter za čas šestih mesecev ali enega leta. Predstavnika Romunije in Bolgarije pa sta ponovila tezo Sovjetske zveze, ki je: novi predlogi nevezanih držav niso v celoti sprejemljivi, ker ne upoštevajo resolucije Združenih narodov, ki za-hteva celotno ustavitev jedrskih eksplozij s 1. januarjem 1963. Delen ali začasen sporazum ne bi imel nobene vrednosti. Važno je, da se enkrat za vselej ustavi tekma v jedrskem oboroževanju. DANES Kar precej nepričakovano je prišlo včeraj v poslanski zbornici do parlamentarne razprave in glasovanja, ki so ga povzročili fašistični poslanci, da bi zavlekli razpravo in drugo glasovanje o ustanovitvi dežele Furlanlje-Julij-ske krajine. Slo je za nekako «malo zaupnico» vladi levega centra. Izid glasovanja pa je dokazal, da stoji vlada na kar precej trdnih nogah kljub najnovejšim desničarskim prerokbam, da temu ni tako in da bo najpozneje v januarju zopet vladna kriza. V predmestni rimski kongresni dvorani EUR pa je istočasno na kongresu KPI kitajski delegat doživel hud poraz zaradi svojih stalinističnih popadkov in obrekovanja ter laži, izrečenih zlasti na račun Jugoslavije. Pošteno mu je odgovoril član vodstva KPI Giancarlo Pajetta ob navdušenem odobravanju vseh navzočih. Od včerajšnjih mednarodnih dogodkov je potrebno omeniti predvsem, da argentinski vojaški voditelji zopet nekaj snujejo. Gospodarsko stanje v deželi je namreč tako, da so bili prisiljeni odstopiti minister za gospodarstvo in skupaj z njim vsi člani gospodarske skupine v vladi ter predsednik štirih državnih bank. Minister je bil znan po tem, da je skušal uvesti režim varčevanja in je zato naletel na kritiko vojakov, industrijcev in tudi sindikatov. Druga novica pa prihaja s Kube, kjer je vlada sklenila nacionalizirati vso zasebno industrijo konfekcije, tekstila, obuvala in železnine razen majhnih podjetij. Tudi iz Nemčije je prišla pre-liberalci so pomi- senetljiva vest: dili socialdemi za sestavo koalicijske vlade' dili socialdemokratom pogajanja *71» bi odstranili Adenauerja in njegove ministre, ki že predolgo dobo vladajo v Zahodni Nemčiji* Pravijo, da je položaj «zmeden»» Tudi Je sonce standard Če boste srečali Bjoerna Nor-dena na ulici, ko se vrača z dela domov, ne pričakujte od njega več kot kratek pozdrav oziroma preprosteje vzklik «hej!». Ce bi ga pa hoteli morda povabiti «na kozarček in kratek klepet» ali pa samo na kavo, ki jo pijejo na Norveškem pogosteje in več kot v Turčiji, skoraj gotovo ne boste uspeli. Kolikor bolj ga poznate, toliko hitreje bo opravil z vaisi in pospešil korak proti domu, kot bi hotel nadomestiti zamujene minute. Zakaj, Bjoern Norden gre domov. To je čas, ko je Norvežan najmanj pripravljen na različne pogovore in stike, ko je v mislih že v krogu svoje družine. Sin se bc prenehal igrati na dvorišču, starejša hčerka pa bo odklonila povabilo na prvo popoldansko kino predstavo, samo da bi bila okrog mize zbrana Namen Norvežanov je, da ob-drže prvo mesto ne le glede nacionalnega dohodka na prebivalca, marveč tudi pri stvareh, ki zgovorneje kot gole številke pričajo o standardu. To je na primer povprečna življenjska doba. Medtem ko lahko Anglež, A-meričan, Nemec ali Francoz pričakuje, da bo dočakal 61 ali 68 let, je lahko povprečni Norvežan skoraj docela prepričan, da bo živel tri leta več. Norvežan-ke žive povprečno 75 let. Kot vidimo, so Norvežani vsekakor prispevali mnogokaj dragocenega k urejanju problema, ki je drugod po svetu zelo pereč, namreč vprašanju, kjer je racionalna meja med težnjo ljudi po čedalje večjih zaslužkih in naravnem ter razumnem načinu življenja. VIKTOR KNIVALD Angleški časnikar Peter Small je hotel dokazati, da človek lahko živi v morski globini 300 m s samo potapljaško obleko. Toda poskus se je končal z njegovo smrtjo in še s smrtjo mladega angleškega potapljača, ki mu je hotel pomagati. Na sliki spravljajo truplo Smalla iz zvonca, s katerim se je spustil v globino 300 m vsa družina. c|||||,|,,||i,,i,|iiiiiiii«iiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiii(itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti»iialiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iitiiiiiiiiiiiiiiii,iiiii,,i,ii,iaiiili,,,lllt,,i,,,l,ll,,,,i,iilii,llii,,,,,iil,,iilti,iiliiiii,iiiiiiii„,iiiiiiii,iiiiiiMiiiiiiiiiiii NEHRU V TEZPURU «Če bi se Kitajci vrnili bodo odločno zavrnjeni Itttiige glodallàce Cuenlajeva žena na Cejlonu NEW DELHI, 5. — Predsednik indijske vlade Nehru je danes pregledal z letalom indijske obrambne položaje na severnovzhodni meji. Spremljal ga je minister za obrambo. Danes je prišel v Tez-pur. Ob prihodu je izjavil tisku, da ni nobene novice o umikanju Kitajcev. Pozneje je Nehru govoril v nekem kraju, oddaljenem 160 kilometrov od Tezpura na množičnem zborovanju. Izjavil je med drugim; «Ne verjamem, da se bodo Kitajci vrnili; toda če bodo poizkusili, bodo odločno zavrnjeni. Branili bomo našo deželo do skrajnosti in plačali bomo v ta namen katerokoli ceno. Lahko ste gotovi, da bo napad zavrnjen izven indijskega ozemlja.» Zatem je Nehru izjavil, da Indija ne more ugovarjati kitajski odločitvi, da razglasi enostransko V tej navadi, ki je za Norvežane nenapisano pravilo, vidi neki ameriški znanstvenik ostanek običaja iz najstarejšega časa, ko »c se možje vračali zvečer z lova ali z morja in so se ljudje zbirali, da bi videli, kaj so možje Ulovili, in slišali dogodivščine tistega dne, V tej navadi pa je tudi delček spoštovanja do doma, ki pomeni na Norveškem — četudi je samo koča iz snega, ali pa je večnadstropno pospolje s centralno kurjavo — v ostrem nordijskem podnebju dokaj več kot kjerkoli na 6vetu. Zato nikar ne sklepajmo spričo kratkega in hladnega srečanja z Bjoernom Nordenom, da so Norvežani nedostopni in vase zaprti ljudje. Norvežani dajejo pač prednost tistemu, kar imajo za važnejše. Ce nastane na morju vihar, bodo prav kakor drugi ljudje po svetu ne glede na svoje ustaljene navade in načrte priskočili na pomoč ribičem in jim pomagali trdneje privezati njihove barke k obali. Norvežani menijo, da grozi čedalje hitrejši in nervoznejši tempo preprečiti življenje v družini in naravi, torej dve stvari, ki sta za vsakega Norvežana najpomembnejši. In ker se v sodobnem življenju vse planira, je treba racionalno organizirati tudi čas, ki ga porabi človek za počitek in v katerem se posveti svojim zadevam. Ce ne za drugega, že zato, da bi prihajal na delo spočit in pripravljen. Glede na nacionalni dohodek, ki ga povprečno ustvarja 3.5 milijona Norvežanov, je njihov standard med najvišjimi na svetu. Vendar Norvežani ne izpuste priložnosti, da ne bi poudarili tudi svojega posebnega stališča do tega vprašanja. Po njihovem mnenju namreč ni najpomembneje, koliko zasluži, marveč kaj imajo ljudje od tega, kako uživajo sadove svojega dela. Pri t"m imajo najpogosteje v mislih standard «ameriškega tipa». Odnos povprečnega Norvežana do tega standard da vsebuje poleg obveznega priznanja tudi neke vrste nerazumevanje. V njihovih očeh je avto zelo privlačna stvar. Za avto se velja potruditi, in sicer zato, da bi skrajšali pot do narave oziroma do podnožja hribov, kjer je odlična smuka, nikakor pa se zato,, da bi z najnovejšim modelom ali z velikostjo tekmovali d sosadi in zategadelj žrtvovali tudi zadovoljstvo, ki ga takšna investicija lahko nudi. Tudi vrednost vsakega drugega predmeta: lptografskega aparata, televizijskega sprejemnika, motornega čelna itd. ocenjujejo Norvežani predvsem po tem, kako pomaga širiti stik človeka z naravo. Glede tega so Norvežani za reklamne strokovnjake zelo trd oreh, saj jih je Je s težavo mogoče prepričati, da morajo neko stvar vsekakor kupiti. To je morda tudi vzrok, da objavijo norveški časopiai manj reklam kot kjerkoli drugje na Zahodu. 2e vnaprej so se sprijaznili z dejstvom, da bo Norvežan pri nakupu presojal zadevo s svojega specifičnega stališča. Po mnenju Norvežanov namreč najkoristnejše stvari za človeka ne stanejo dosti in so dostopne vsakomur, razen tistim, ki so nanje v tekmi za manj važne stvari pozabili. V deželi, kjer je sonce bolj redek, zato pa toliko bolj cenjen gost, je standard tudi to, da se mu človek lahko preda, kadar zasije. V norveških parkih so klopi strnjen« na ploščadih in obrnjene v smer, iz katere tu pa tam pokuka sonce. Na jugu Norveške, kjer traja dan pozimi le nekaj ur, in dalje na severu, kjer se zmrači, še preden se je docela zdanilo, je standard tudi to, če ljudje razsvetlijo ne le drsališče, marveč tudi bližji breg, da bi lahko odrasli in otroci po delu in šoli preživeli nekaj prijetnih ur na ledu in snegu. PROTI VSEM OBLIKAM IZKORIŠČANJA IN PRIVILEGIJEV Na Kubi nacionalizirana industrija konfekcije, tekstila in železnine Piratski napad neke ladje, ki s topovi obstreljuje kubansko obalo - Družinski Člani ameriških vojakov se bodo vrnili v oporišče Guantanamo HAVANA, 5. — Kubanska vlada i goceno. je sklenila nacionalizirati vso privatno industrijo konfekcije, tekstila, obutve in železnine. Nacionalizacija velja za vsa podjetja omenjenih strok, izvzemši majhna podjetja, ki jih vodijo v lastnem imenu posamezniki brez drugega osebja in samo z družinskimi člani. Kot odškodnino bodo takoj plačali 10 odstotkov kapitalne vrednosti, ostanek pa v mesečnih obrokih za dobo 10 let. V utemeljitvi je rečeno, da so tak ukrep sprejeli «zaradi gospodarskega napada ameriškega imperializma in da se spopolni revolucija proti vsem oblikam izkoriščanja in privilegijev». Dekret pravi, da so večino nacionaliziranih podjetij «vodili privatniki, ki spodbujajo špekulacijo in favoritizem pri razdeljevanju prebivalstva ter dajejo prednost buržoaziji». ' Sinoči je havanski radio javil, da je neka piratska ladja izvršila na- sina Sinišo in 16-letnega sina Zo-pad proti kubanski obali s tem, da rana' Reševalne skupine še vedno je streljala s topovi in obstreljevala obalo. Napad je bil izvršen v kraju Juan Francisco na severni obali pokrajine Matanzas. Piratska ladja je takoj po napadu zbežala. To je drugi piratski napad na Kubo po 10. oktobru. Včeraj so ameriške oblasti sporočile, da so aretirale 13 moških, ki so pripravljali piratski napad na Kubo in so nameravali odpotovati z nekega otočka na južnem delu Floride. Anticastrovska skupina «Alpha 66» je sporočila, da je v noči med torkom in sredo izvedla z morja napad na kubanski kraj Juan Francisco v pokrajini Las Villas ob severni obali otoka. «Alpha 66» deluje z neko drugo proticastrov-sko skupino, poznano kot «escam-brayska nacionalna druga fronta». V Washingtonu se je zvedelo, da se bodo družinski člani ameriških vojakov, ki so v pomorskem oporišču Guantanamo na Kubi, v kratkem vrnili na otok. Gre za okoli 3.000 žensk in otrok, ki so zapustili Kubo, preden Je Kennedy odredil blokado otoka. V Pordenonu tatvina dveh dragocenih slik PORDENONE, 5. — V pretekli noči so tatovi odnesli iz stolnice v Pordenonu dve dragoceni sliki. Ena je «Mati usmiljenja», ki jo je naslikal Giovanni Antonio iz Pordenona, in je najbolj dovršeno delo tega pordenonskega rojaka. Ko je bila pred leti na razstavi v Benetkah, jo je nadzorništvo za u-metnost zavarovalo za 40 milijonov. Tudi drugo delo, katerega avtor je Giovanni Moretti — mogoče iz konca 16. stoletja — je dra- Tatvino je odkril cerkovnik. Župnik je takoj obvestil policijo in iskanje se je takoj razširilo na vso Italijo. Kaže, da so se morali tatovi že prejšnji večer skriti v cerkvi. Čeprav so lahko izvedeni v svojem poslu, je vendar vprašanja, kako nameravajo ukradeni umetnini vnovčiti. Dva sina je izgubil polkovnik Dvoric v tragediji na Bjelašniei SARAJEVO, 5. — Reševalne skupine so danes na planini Bje-lašnici našle truplo drugega sina sarajevskega polkovnika Dvoriča, ki • je. y; tragediji, ki je ne pomnijo v Bosni, izgubil IMetnega iščejo tehnika Zorana Ivanišina iz Beograda in 16-letnega dijaka Aleksandra Krnješeviča iz Zemuna, čeprav so izgubljene vse nade, da bi ju našli živa. V Sarajevo je prispelo tudi več članov družin ponesrečenih, zastopnikov ljudskega odbora Beo- Megla in «smog» nad vso Anglijo PARIZ, 5. — V vsej Franciji beležijo temperature, ki so za ta čas nenavadno nizke. Zaradi mraza je bilo že več smrtnih primerov. Pri nekaterih primerih pa gre za prometne nesreče, ki so na. stale zaradi ledu. Na Holandskem je zelo gosta megla, ki pušča vidljivost komaj nekaj metrov. Vsa avtobusna služba je prekinjena in tudi nekatera letališča so zaprta. Zaradi megle se nekatere ladje niti ne upajo v pristanišča. V Friziji so prekopi zamrznjeni, vendar led ni tako debel, da bi oviral rečno plovbo. Tudi dansko letališče Kastrup pri Kopenhagenu je zaprto. Megla je tudi na Norveškem. Od včeraj je London in vsa Anglija pokrita z megleno odejo, kakršne ni bilo že pet let. Od polnoči v ponedeljek do danes je na cestah v Londonu pomrlo vsaj 32 oseb. Večino smrtnih primerov je pripisati smrtonosnemu «smogu»; normalno umre 6-8 oseb na dan. Društvo angleških zdravnikov je pozvalo vse delavce, ki delajo zunaj, naj si nataknejo maske. Tistim, ki bolehajo na pljučih, pa je svetovalo, naj ne hodijo zdoma. Zaradi megle ljudje niso mogli domov v predmestja in so morali ostati v Londonu, kjer so napolnili hotele in penzione. Vojvodinja Kentska se je vrnila v Ken-sington Palače, potem ko je več ur zaman skušala priti do letališča, odkoder bi odpotovala v Hongkong. Sicer pa že od ponedeljka opoldne ni nobeno letalo odletelo ali priletèlo na letališča Londona, Birminghama, Liverpoola in Manchestra. «Smog», mešanica dima in megle, je popolnoma paralizirala dejavnost v londonskem pristanišču. Na gradbiščih je delo prekinjeno. V bolnišnicah so pripravili siužbo za prvo pomoč in ni malo oseb, k: prihajajo tjakaj zaradi poškodb na dihalih. Toda «smog» je zajel tudi večino Velike Britanije, razen delov zahodnega Walesa, zahodne Škotske in še kake pokrajine ali otoka- Izračunali so, da je koncentracija dima nad Londonom 10- krat večja kot normalno, žveplovega dvokisa pa 14-krat. Promet se razvija skrajno počasi. Policijski agenti imajo posebne maske ter svetijo z močnimi «anti-smog baterijami. Vlaki prihajajo v London z zamudo šest, sedem ur. Poštna služba 6 kontinentom je praktično že dva dni prekinjena. Zaradi ene oranže ga je ustrelil PALMI, 5. — Ker je trgovec z agrumi 36-letni Vincenzo Borzu-mato videl, da si Je neki njegov delavec pri nabiranju oranž en sad prisvoji}, se je začel z njim prepirati. Potem je iz žepa potegnil pištolo ter 26-letHjega delavca ustrelil. Takoj nato Jg pobegnil in karabinjerji ga iščejo. , ustavitev ognja. «Hoteli bi, da bi se umaknili z našega ozemlja,» je izjavil Nehru in dodal; «Umaknili so se iz raznih krajev, toda čakamo, da vidimo, za koliko se bodo umaknili. Poslali smo jim predlog, naj se umaknejo na položaje, na katerih so bili 8. septembra letos. Sedaj bomo čakali, da vidimo, kaj nameravajo storiti s tem predlogom. Naše priprave se bodo nadaljevale, tudi če se vojna konča. Bili smo prevarani in ne bomo se dali znova prevarati.» Takoj po svojem prihodu v Tez-pur se je Nehru razgovarjal z vo-jaškimi poveljniki o položaju na fronti. Ponoči bo ostal v Tezpuru, kjer bo govoril na zborovanju delavcev kongresne stranke. Jutri si bo ogledal področja na fronti. Pred povratkom v New Delhi bo imel Nehru tiskovno konferenco in bo nato govoril na javnem zborovanju. Iz Hongkonga javljajo, da je Cuenlajeva žena potovala prejšnji teden skozi Hongkong na Cejlon. Zatrjuje se, da je Cuenlaj verjetno poslal svojo ženo na Cejlon, da bi obrazložila kitajsko stališče na konferenci šestih nevezanih dr. žav v Colombu. Napori na kliniki za rešitev Popoviča BONN, 5. — Stanje težko ranjenega Popoviča je še vedno kritično. Y neki bonski kirurški kliniki se na vso moč trudijo, da bi okrepili odporno moč izčrpanega organizma in preprečili novo krizo, ki jo povzročajo neke komplikacije v zvezi z ledvicami. Jugoslovansko zastopstvo v Bonnu in družina Popoviča prejemajo vsakodnevno pisma Jugoslovanov in zahodnonemških državljanov, v katerih izražajo svoje proteste zaradi toleriranja ustaškega delovanja v Zahodni Nemčiji in iskreno sožalje. Werner Beeving, sindikalni funkcionar iz Solingena, je obvestil vodjo jugoslovanskega zastopstva, da je od dveh zastopnikov Bundestaga zahteval, da zahtevajo intervencijo parlamenta, da bi se končno preprečilo delovanje terorističnih emigrantskih organizacij. Neki drug Nemec ponuja, da navede konkretne podatke o delovanju nekega emigranta. Neki nemški delavec iz Hagena želi na ta način izraziti svoje simpatije za Jugoslavijo, da ponuja svojo pomoč pri renoviranju uničenih prostorov. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiifiiiiitmiiiiiiiiiiifiinmTfiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiilHiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiii PRVI DEL n. VATIKANSKEGA KONCILA GRE H KONCU Papež se je ko je nagovoril še utrudil množico Ekumenski koncil, ki se bo te dni zaključil ter potem nadaljeval šele septembra, mora reševati razne težke probleme, na katere gledajo koncilski očetje različno VATIKAN, 5. — Današnja seja ekumenskega koncila se je zaključila nekoliko prej kot po navadi, da bi lahko bili tudi koncilski očetje na trgu sv. Petra, ko bi s<* papež pojavil na oknu svoje knjižnice, Papež, ki še ni toliko zdrav, da bi lahko zapustil svoje stanovanje, se je res točno opoldne prikazal na svojem oknu ter blagoslovil kakih 10.000 ljudi. Po angelskem češčenju, ki ga je zmolil — s trga mu je odgovarjalo 2000 koncilskih očetov — je papež še kratko spregovoril. Nekateri »o opazili, da se je med svojim kratkim govorom dvakrat obrnil v notranjost sobe. Na koncu Je bil njegov glas že nekoliko utrujen. Današnji seji koncila je preds-»-doval kardinal Alfrink, nadškof iz Utrechta na Holandskem. V nekaj dneh se bo sedanje za sedanje zaključilo in nato se bo koncil zopet sestal šele septembra. Newyorški nadškof kardinal Speli-man je danes že odpotoval. Opazovalca ruske pravoslavne cerkve na vatikanskem koncilu Vladimir Kotljarov ter Vitalij Borovoj sta se danes zopet vrnila v Rim iz Ziiricha. Prav v teh dneh so koncilski o* četje razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki so zbudila zelo živo diskusijo. Tako so na pr. v ponedeljek čez štiri ure včasih dokaj dramatično razpravljali o argumentu «de Ecclesia», o Cerkvi. V tem o. kviru se je diskusija vrtela okrog sledečih vprašanj: 1. ali naj prevlada «juridični» aspekt Cerkve a-li duhovno-pastirski; 2. pogovor z «ločenimi»; 3. funkcije laikov v Cerkvi; 4. oblast škofov in papeška oblast; 5. Cerkev in država. Prvo vprašanje, «duh ali pravo», je eno izmed vprašanj, kjer je najbolj viden jarek, ki dela mejo v koncilskem ambientu in nanj se oslanja med drugim «odjuga» s protestantskim svetom. Z desne — tudi koncil ima nekako «desno» in «levo» — so očitali osnutku, da ne poudarja dovolj «juridičnega in hierarhičnega značaja Cerkve», medtem ko so z leve oporekali, da se ta značaj poudarja preveč na škodo «nadnaravne narave Cerkve» in pastoralnih zahtev. Pred 125 leti prva železnica v Avstriji Pred dobrimi desetimi dnevi t že. V nekem dunajskem časopisu (23. novembra) je minilo 125 l-»t je poročevalec zapisal tudi brzino odkar je prva parna lokomotiva vlaka, ki je bila dvakrat tolikšna potegnila prvi vlak v Avstriji. Z kot je brzina letečega konja. Pre-velikanskim ropotom, z letečimi | peljati so mogli 164 potnikov, kar iskrami in ogromnim oblakom par- je bilo za takratne pojme veliko nega dima se je premikala prva avstrijska železnica na trinajst kilometrov dolgi progi iz Floridsdor-fa do Deutsch-Wagrama. Ob tem skromnem začetku železniškega Prometa je bilo dunajsko preDi-valstvo prekipevajoče navdušeno, vendar z mešanimi čustvi, ker premnogo ljudi ni zaupalo v uspeh nove komunikacijske pridobitve, saj so kot vlačllno silo poznali le konja, vola in še človeka. Vendar je občinstvo ob prvi vožnji vzhičeno kričalo in sicer tako, da se je vojaška godba komaj še slišala. Prva lokomotiva v Avstriji, izdelek Stephensonove delavnice v Newcastle, je vlekla 8 vagonov, pet prvega in tri drugega razreda. Takrat so bili tudi z udobnostjo vagonov zadovoljni. Razdeljeni «o bili po oddelkih za šest oseb ‘er so imeli tudi že oblazinjene sede- O velikem dogodku je poročalo Je nekaj takratnih dunajskih listov, toda brez posebnih komentarjev, ker na splošno so takrat smatrali pogon s parno lokomotivo za še zelo tvegano in nedonosno zadevo. 30 PS je takrat zmogla prva parna lokomotiva, ki je vlekla osem vagonov iz Floridsdorfa v Deutsch-Wagram. Z vlačilno zmogljivostjo 1338 PS je na dan jubileja vozil motorni vlak slavnostne goste us isti progi kot prva avstrijska par-na lokomotiva pred 125 leti. V o> gato ovenčanem in okrašenem Deutsch-Wagramu je slavnostne goste sprejela množica navdušenega prebivalstva, med tem posebno veliko mladine z rdeče-belo-rdeči-mi zastavicami. Na tire so postavili stare in nove lokomotive avstrijskih zveznih železnic, med temi tudi najstarej- šo parno lokomotivo, ki je še danes v prometu ter je njeno rojstno leto 1887. Razen teh so postavili na vpogled tudi že popolno električno lokomotivo iz leta 1912. Tudi na postaji v Floridsdorfu so posvetili veliko pozornost železniškemu jubileju. Razstavili so modele prvih parnih lokomotiv in vagonov, ki po svoji obliki spominjajo na stare poštne kočije. Ob začetku prve svetovne vojne je znašala dolžina železniškega o-mrežja avstrijske monarhije okoli 46.000 kilometrov. Po vojni je prva avstrijska republika stala pred silnimi nalogami železniške obnove. V dobi nacističnega vladanja pa je avstrijskim zveznim železnicam huda predla. Dediščina tisočletnega «rajha» so bile po bombah porušene postaje, raztrgane železniške proge, razdejani mostovi m izžgani vagoni. Takšna je bila zapuščina nacistov in zares čudo je, kaj je uprava avstrijskih zveznih železnic vse storila za uspešno obnovo in nadaljnji razvoj ter izboljšanje na področju železniškega prometa. Po letu 1945 so avstrijske zvezne železnice začele reševati ogromne načrte elektrifikacije glavnih železniških linij. Z elektrifikacijo železniškega prometa so pravzaprav začeli že po prvi svetovni vojni in to zaradi tega, da bi železnice postale neodvisne od dragega inozemskega premoga, ki ga često sploh ni bilo dobiti. Doslej je približno tretjina avstrijskega železniškega omrežja elektrificiranega. Prometna kapaciteta je na tretjini elektrificiranih progah dvakrat ia-ko visoka, kakor na ostalih dveh tretjinah neelektrifioiranih prog. Z začetkom poletnega voznega reda 1983 bo tudi ostali del južne železnice Miirzzuschlag-Knittelfeld elektrificiran. Elektrifikacijsko gradbeni načrt, ki se razteza do leta 1969, predvideva, da bodo na polovici avstrijskih prog vozili z električno energijo. Za ostale proge pa imajo v načrtu, da bodo parne lokomotive nadomestili z Diese-lovimi lokomotivami, kar naj bi se uresničilo do leta 1975. Tu se je pridružil problem odnosov s protestanti. Očitno Je, da pomeni vsako naglašanje juridič-no-hierarhičnega značaja Cerkve istočasno oddaljevanje od cilja e-dinstva, medtem ko poudarjanje duhovne narave Cerkve («mistično telo» po encikliki Pija XII., ki jo je sugeriral kardinal Bea) lajša povratek k biblieizmu in razgovoru. Tudi tretje vprašanje o funkciji laikov je med tistimi, ki povzročajo živahnost na koncilu in na katerih novatorji posebno in-sistirajo. «Ottavianisti» so za lai-kat «tipa Gedda», tako da bi bil laikat kar postrojen v polke ter spremenjen v sredstvo za politična namene, medtem ko se novatorji sklicujejo na tradicije prvotnega krščanstva in na zahteve Cerkve v modernem svetu ter hočejo «napredovanje laikata» in njegovo aktivno udeležbo v religioznem življenju. Laiki, je bilo rečeno, imajo svojo lastno avtoriteto in niso samo izvrševalci direktiv hierarhije. Zelo kočljivo je tudi vprašanje oblasti škofov in papeške oblasti. Ta zamotani vozel katoliške zgodovine je hotel I. vatikanski koncil presekati kar s tem, da je proglasil za normo papeževo nezmotljivost. Toda to vprašanje je na II. vatikanskem koncilu zopet na tapeti. Ni dovolj samo poudarjati škofovsko juridično odvisnost, pravijo na levi; treba Je potrditi in določiti oblast škofov in «vez ljubezni» s papežem. Na desni so odgovorili na kratko; «Hierarhija!». Potem je vprašanje Cerkev in država, zlasti v «misijonskih državah». Doktrino je treba formulirati tako, da ne zadeva v morebitne politične mentalitete, ter v skladu z današnjo realnostjo. «Pripravljeni na mučaniitvo ga ne smemo iskati za vsako ceno.» Tako pravijo na levi. Integralisti so na to odgovorili, da se je treba zavedati, da «se je Cerkev rodila v krvi», kar pomeni, da je treba zaostriti nasprotstva v Afriki in v vzhodnih deželah. V okviru koncila so pogoste tiskovne konference ali predavanja posameznih koncilskih očetov ali drugih izvedencev v cerkvenih vprašanjih. Danes je msgr. Cardi-naie predaval o Sveti stolici in diplomaciji. fjlnbki§ ^ blihtt'tbivo V Zagrebu razstava 40 beneških slikarjev ZAGREB, 5. — V zagrebški galeriji moderne umetnosti so odprli razstavo del 40 sodobnih beneških slikarjev. Razstava je v okviru sporazuma o kulturnem sodelovanju med Zagrebom in Benetkami. Otvoritvene svečanosti so se udeležili najvišji predstavniki oblasti hrvaške prestolnice s predsednikom mestnega odbora Vječeslavom Holjevcem na čelu ter številni predstavniki kulturnega življenja. Navzoč je bil tudi beneški župan Giovanni Favretto-Fisca. (Benetke imajo znatne stike tudi z Ljubljano ; Trst, ki je mnogo bližji, pa samo čaka... Op, ur.) Antične umetnine iz Slovenije v zborniku «Arte antica e moderna» Krasen zbornik «Arte antica e moderna» je pred kratkim dosegel svojo IS, knjigo. Za izdajanje zbornika skrbijo Inštitut za arheologijo in za zgodovino umetnosti univerze v Bologni ter muzej občine Bologna ob pomoči občin Bologne in Ferrare. Upravo pa si je Še vedno pridržala založba Sansoni iz Firenc, ki je prej izdajala zbornik in pri kateri izhaja še toliko znanstvenih revij. Zajetna knjiga obsega 112 strani, dodan je pa še Notiziario di arte antica e moderna na 32 straneh posebnega papirja z zelo številnimi reprodukcijami, tudi v barvah. Tudi med teksti zbornika je čez 20 strani slikovnih prilog. Posebej opozarjamo na članek z uvodnega mesta «Arte delle situle», ki ga je napisal Guido A. Mansuelli. Povod za članek mu je dal katalog za razstavo «Umetnost Ilirov in Venetov, ki je bila oktobra lani v Padovi, pozneje pa še v Ljubljani in na Dunaju. V tem katalogu sta med avtorji tudi S. Gabrovec in J. Kastelic. Mansuelli obadva večkrat omenja. Poleg drugih posod iz zadevne dobe je tudi dvakratni posnetek vaške situle, situle z Magdalen-ske gore, iz Valične vasi in Toplic. Podčrtati je tudi treba, da avtor ves čas uporablja pravilno pisavo Vače in Valična vas (kar se zdi mnogim v Trstu nemogoče, češ dà italijanska abeceda nima črk č, š, ž), V zborniku sodelujejo še Giovonnangelo Camporeale, Stella Patitucci, Carlo Volpe, Alessandro Parron-chi, Pasquale Rotondi, Stefano Bottari, D’Alma Folco Zambellì, Anna Ottani, James H, Beck, A. Puerari, G. Caputo. V dodanem « Notiziariu» je več strani posvečenih zadnji beneški bienali in tu je tudi reprodukcija »Magme» 1961, slovenskega slikarja Janeza Bernika. «Antigona» Dominika Smoleta prevedena v hrvaščino V zagrebški dramski biblioteki »Scena» je izšel hrvatski prevod dramskega dela Dominika Smoleta « Antigona», Prevajalec je Branimir žganjer, klasični filolog, znani prevajalec slovenske poezije in prizadevni kulturni posredovalec med Slovenci in Hrvati, Prof. Zganjer je hrvat-sko izdajo Smoletove dramske pesnitve opremil z uvodno besedo «O Antigoni brez Antigone». V nji se kot kompetenten poznavalec starogrške literature zaustavlja pri vsebinskih in formalnih vrednotah Sofokle-jeve s Antigone» in primerja c njo slovensko varianto slovečega antičnega motiva, ki ga je obdelal Dominik Smole, kot piše Zganjer, «s humanega modernega stališča in tudi na svoj specifični novi način». Ob koncu uvoda označuje Zganjer tudi druge Smoletove prispevke s> dobni slovenski literaturi. Prevod »Antigone» je opravil Branimir Zganjer z očitno zvestobo izvirniku. Pred 100 leti v Rojanu je župnik šele priporočal tudi pouk italijanščine Župnija sv. Moharja in Fortunata v Rojanu je ob letošnji stoletnici, ki je bila meseca julija, izdala drobno knjižico. Poleg nekaterih priložnostnih sestavkov v knjižici je tudi krat-tek sestavek o dosedanjih župnikih v Rojanu. Teh je bilo v 100 letih samo pet. Zanimiv je zapisek o prvem župniku Francu Černetu, ki je bil prvi župnik in je župnijo vodil samo šest let. Ta je leta 1863 poročal preproge, srebrnina, >z ^ tologijo 53 poljskih ov slovenščini. Hkrati °m pi* poljski -prevajalec mar n0et'}e poijsici •prevajale’. — go**: chal zaključuje izbor 1 ,-sfa Franceta Prešerna za P0^ dajo. Zelo zgoščen Pr0S,r,a prireditev v Op»“l Že sedaj so se,taV“'jl)al •0P» predstav za operni je3t‘^“fatu f tija 63». V juliju in bodo zvrstile opere • tfosci ' dri Chénier», •‘ote^0"’,uStic‘i1, ijene turistična ustanova. Razsta ne bodo samo slike in k,p'hin4i več tudi pohištvo, tisk, W J (Četrtkova črtica Hat fin {e iii'ifw« Precej dolgo traja, preden prideš gor, je premišljeval Richard Hotoell. Direktorske sohe so bile v osemintridesetem nadstropju Nebotičnika, toda Howell, ki je udobno sedel v dvigalu, ni mislil Na razdaljo med zemljo in svojim uradom. Spominjal se je takih let, ko je še bil majhen, nepomemben nameščenec, in na pot, ki Ha je pripeljala na položaj drugega po vrstnem redu v tem ogrom-Nem stroju. Na hodniku je priskakljala mimo njega tajnica general-nega direktorja. Miss Trayner je nosila srebren vrč, napolnjen z Nodo in ledom. Generalni direktor si je rad s tem izpiral grlo po Pomirjevalnih tabletah: — Sef je zaseden. Poklicala vas bom takoj, ko bo prost, je rekla Miss Trayner, še preden je Hotoell spregovoril. Howell je vrgel tobro na pisalno mizo, sedel v naslonjač in se obrnil proti oknu. Spodaj, na pločniku so se pomikale kolone drob-Nih mravelj. Ljudje so dirjali za posli in časom. Sylvia, njegova žena, je prav gotovo sedela v njuni vili in premišljevala o tem, Icalco je on več ne ljubi. Živela sta drug poleg drugega kot tujca. Vse to se je motalo po glavi Richardu Howellu. In še nekaj: bližnja smrt Georga Payna, Sylviinega očeta. Bil je Richardov Predstojnik, generalni direktor firme «Paynes, ki je letno zaslužila težke milijarde. Hotoell se je že popolnoma prilagodil tej misli. Bližnja smrt rtarega se je že zakoreninila v njegovih možganih, da je postajala Nedno bolj resnična: kadar se je pogovarjal s poslovnimi partnerji, kadar je večerjal s Sylvio, celo takrat, ko so se njegove ustnice dotikale Evinih zlatih las.... Pri Eoi je lahko pozabil.... vsaj za Nekaj časa. Smrt ni bila več v Howellovih rokah. Kot zarotnik, ki je postavil svojo past, je sedaj lahko še samo čakal. Čakal, da bo njegov tast jemal iz stekleničke aspirip za aspirinom. Dokler končno ne bo prišel do tiste prave tablete, ki je videti kot vse ostale, pa bo vendar povzročila, da bo njegovo srce prenehalo biti. Howell se je naslonil. Nihče se ne bo začudil nad tem naglim srčnim napadom, kajti zdravniki so Paynu prerokovali nekaj podobnega, samo Howell ni hotel čakati. Ko se bo to končno zgodilo: bo tolažil Sylvio. Se mu je bila Potrebna. Se leto, dve in potem ne bo več potreboval niti Sylvie, Niti njenih glasov na letni skupščini. Howell je pretegnil svoje mišičasto telo in spregovoril v mikrofon: — Miss Brewster, lahko pripeljete obiskovalce. Menil se je, sklepal posle, telefoniral, toda stalno je pazil, da je bil videti hladen in miren, da bi nihče ne opazil vse večje napetosti, fcj ga je prevzemala. Pokličite mojo ženo — je rekel tajnici. Drugače ni nikoli hodil °Poldne domov, toda danes je hotel povabiti Sylvio na kosilo. ®ilo je važno, da bo poleg njega. Cez nekaj minut je sporočila tajnica: — Vaša žena se ne javi. Howell se je spomnil, da je Sylvia pri zajtrku omenila, da bo Nekam šla. Seveda je ni poslušal, ker je prebiral borzna poročila n «Wall Street Journalu». Sedaj mu je v ušesih spet zvenel Sylviin Blas. Bil je razdražen — in pretresen. Vgriznil se je v ustnico. Eva! Gotovo je Sylvia zvedela, da jo Nara z Eoo. Nenadoma se je spomnil, da ga je Sylvia včasih čudno Siedala. Začel se je nervozno sprehajati. Zena ga sedaj ne bi smela Zapustiti. Ne sedaj. Sama z njo bi lahko dobil Paynov denar. Ko je vstopila Miss Brewster s pošto, je naročil: — Poskušajte enkrat poklicati mojo ženo! Miss Brewster ga je začudeno pogledala: Toda Mr. Hotoell, Nuša soproga je v Paynovi sobi. Pravkar sem jo videla. Hatpell je težko obvladal svojo prepadenost. — Kaj...? Dobro, PoJcliijitg jo, ko bo odhajala. Howell je postajal vedno bolj živčen. Njegovi koraki so bili Nfdno hitrejši. Od stene do steni je metil Svojo veliko sobo: -1-K-aj ve Sylvia n Evi? Ali bo o tem govorila staremu? Sedaj, ko ie bil tik pred ciljem? Miss Brewster je pomolila glavo skozi vrata: — Pridite Mr. Ho• 10eli, — je zajecljala. — Hitro... hitro....s Videti je bilo, kot da se bo vsak hip onesvestila. — Kaj pa je? je kriknil Howell. — Pridite hitro! — je ponovila. Medtem ko se je s trdimi koraki približeval pisarni, je zašli-,W Miss Trayner, kako je telefonirala: — Pokličite hitro dr. Mortona! Pokličite tudi rešilni avto! Howell je nekaj časa okleval, toda potem je pritisnil na kljuko. Poskušal si je predstaviti, kaj se dogaja. Odrinil je vrata. Payne. je preklinjal in stal poleg kavča, na katerem je bila 5Vloia. Njen plašč so ji zvili v blazino in položili pod glavo. DONALD EMERSON (Nadaljevanje na 6. strani) — Ti Jakec, ke znaš vse, dej mi ti anbot razložet, kej je tu: carità di patria? Dosti botov slišem od tega govori. — Znaš, tu be se reklo po slovensko domovinsko usmiljenje. Tu je ano usmiljenje pruti domovini. — Ja, ma vselih ne zastopem.... — Posluši: ti znaš, de domovino zmiri rihtajo jen regirajo ane velike glave. Tu so ministri, segretari, grofi, vseh sort deretorji jen njeh žlahta. Ne pozabet: jen njeh žlahta! Jen zdej te velike glave rihtajo domovino forte lepu, ma ne zmiri. Se zgodi, de kašen od njeh pofule kašen dnar, ke ni njegov, ma od domovine. Ma ni nan-ka čudno, zatu ke te velike glave jen domovina je vse taku premejšano, de skori ni razločka. Jen glih zatu, ke ni ta pravga razločka, ni lepu, če se pole preveč piše jen govori, de je kašen kej zmaknu. Zatu ke če govoriš od tega, pole zgleda, de domovina je slabo zrihtana jen taku pride še domovina na slab glas. Jen taku je bulše vse pomečkat. Videš, tu je carità di patria. — Alora tisti Dario F o se je prouzaprou prepresti pruti domovinskemi usmiljenji, zatu ke se je na televižjoni delau norca sez mafje al pej šimfau pruti gospodarjem od zidarjev? — Eko videš. Jen zatu so tisti, ke se jem mafja smile al pej ke držijo sez gospodarjami, preci skočili gor. Jen telegrami, jen interpelan-ce u parlamenti jen vse sorte. Jen so protestirale same velike glave. — Ja, se znd, če so u paštil — Jen taku, videš, je tisti Fo zletu s tele- vižjona. Jen derecjon od tele-vižjona jema zdej velike skrbi, kaku naj det kašne druge jegrauce za Canzonis-simo. Posebno težko je zatu, ker organizacja od jegraucov je rekla, de morejo bet vsi jegrauci solidarni sez tistem Fo jen de ne smej nobeden jet pomagat h Canzonissimi. Zdej srn prou radoveden, kej bojo sklukalj vkep za danes zvečer. — E, znaš, na televižjoni jen tudi na radji nečejo spasoti. Jen tudi nečejo jemet ledi, ke be znali gledauce jen poslušauce devertirat. Sej se spouneš, kaku so odžagali Tognazzija jen Via-nella? Kej se če, na RAI-TV jemajo radi samo take špase, de se smejejo ledje za neč. — Ja, ja, sej sm slišau tudi jest. Se oglase, denmo reč, naša gospa jen reče: Dober večer! Jen vsi ke so ukuli nje u študji: Ho, ho, ho! Jen pole jo aden praša: Kaj poveste novega? Jen spet vsi: ho, ho, ho! Jen pole uana: Ne veste, kakšne težave imam. Jen spet: ho, ho, ho! Za-stopeš? Na radji jen televižjoni morejo bet tašni spasi. Ne smejo bet taki, de be se ledje res de-vertirali jen morbet prfina smejali. Jen taku se smejejo samo u študji. — Ben znajo zakej. Ma jest mislem, de je naloga humorja ta, de na špasen način pokaže na falerje jen taku posredno popraula ta svet. — Ho, ho, ho! — Kej se smeješ ku an šempjo? Vsi veliki humoristi so se delali norca ses človeških slabosti, grehov navad, tradicij jen taku naprej. — Ho, ho, ho! — Ma kej si zmotjen? Kej se smeješ? Jest govorim zares. — Ho, ho, ho! modni kotiček I Za bližnje praznike lepa in praktična darila Marsikaj lahko napravimo kar same, le nekaj dobre volje je treba Bližajo se prazniki m z njimi čas, ko je treba misliti tudi na darila. Kaj imajo darila o-praviti z modo, se boste vprašale? Me pa vam odgovarjamo. Pa še kako so darila povezana z modo. Saj ni skoraj nobene med nami, ki ne bt želela pripraviti za svoje domače darila, ki bi ne bila lepa, praktična in predvsem potrebna. In če imajo darila 'vse tri omenjene lastnosti, spadajo po našem tudi v modo. Ali niso na primer razna oblačila in modne novosti tudi praktična, Tepa in dostikrat potrebna darila? Torej, če govorimo o darilih, se držimo tudi mode in zato je naš današnji članek namenjen nasvetom, ki naj vam pomagajo pri izbiri res praktičnih, a tudi lepih in modernih daril. Nasvetov v tem pogledu pravzaprav ne manjka. Odprite katerokoli modno revijo in našle boste nič koliko nasvetov, kako razveseliti vaše drage za praznike. Predvsem gre za darila o-trokom in tu so naštete in nave-, dene vse mogoče igrače. Toda o teh bi vam me ne hotele govoriti, ker, kot že rečeno, igrače ne spadajo v naš modni kotiček. Raje bi vam naštele nekaj praktičnih daril, ki morda otroka tako neposredno ne bodo razveselila, ki pa bodo brez dvoma mnogo bolj koristna in če se bo otrok v njih dobro počutil, bo pravzaprav že tudi obdarjen. Zadnjik smo vam v našem modnem kotičku govorile o raznih pleteninah, ki jih lahko same pripravite za zimo in šport. Ce še niste sledile našim nasvetom, je to najboljša priložnost, da si nabavite primerno volno in spletete svojemu otroku lep nov šal ali kapo in če ste v pletenju že bolj izurjene, tudi lep pullover, ali jopico. Modelov ne manjka — treba se je sa- V MOSKVI DESTALINIZACIJA TUDI NA PODROČJU UMETNOSTI Po dolgi temni dobi končno vendarle razstava brez filtra Začelo se je z volilno skrinjico - Brata Gerasi-mov in njun somišljenik Johanson odžagani Razstava 7000 del iz treh značilnih obdobij (Poseben dopis) MOSKVA, decembra. — De-stalinizacija je imela svoj kongres. Imela je Svoje romane in novele. Imela je svoje filme. Končno je dobila tudi svojo slikarsko' razstavo. Samo da se v slikarstvu ona drugače imenuje,' in sicèr : degerasimovizacija. Glede, seveda, na to, da so bili Gerasirtiovi tisti, ki so dali svoje ime obdobju birokratskega absolutizma v šbvjetski likovni umetnosti. ’ :r'1T' Začelo se je nekoliko nenavadno... v »vpljlpj, skrinjici. Na zadnji, skupščini Združenja moskovskih slikarjev je glasovanje za novo predsedstvo združenja dalo nepričakovan rezultat: Sergej Gerasimov, generalni sekretar Zveze slikarjev, v moskovsko upravo ni bil izvoljen. Prav tako ni bil izvoljen niti Johanson, predsednik slikarske akademije. Nekateri so to označili za škandal. V resnici pa je bil to začetek protibirokratskega «upora» slikarjev. A ta upor, ki se je bil začel okrog volilne skrinjice, je našel zdaj svoj izraz tudi v javnosti, in sicer v obliki neke velike in na svoj način edinstvene razstave. Ameriški kolavdacijski center za čimbolj varno potovanj e z letali j V zadnjem času smo kar dva-***t zaporedoma pisali o nekate-novostih v letalski tehniki, ,edaj pa se bomo pri tem ponovno ustavili, kajti vprav v tem fasu smo imeli kar več letaal-sltih nesreč z ustreznimi žrtvami- Zato se logično postavlja ''Prašanj^, kako je to možno, ka-*° to, da se glede tega ne pazi Več na varnost potnikov? Predvsem je treba pribiti, da 1* letalskih nesreč veliko iz enostavnega razloga, ker je v zraku eedno več letal in po statističnih P°datkih je med potniki, ki pojejo z letali, razmeroma manj ‘riev kot med potniki, ki potujejo z drugimi prometnimi sredstvi. Z druge strani hkrati drži, “a so vsa letala Ye<^no *n zei° temeljito preizkušena, preden pridejo v promet. Da pa bi se var-^ost še bolj zagotovila, so n.pr. y EDA zgradili pred kratkim po-'eben center, ki ga je vredno o-^»sati, pa čeprav na kratko. ^ Predvsem je treba poudariti, da . 0 v mnogih, rekli bi v večini Primerov nesreč krive vremen-*k* razmere. Nadalje je znano, r® je zelo težko, če ne nemogo-izdelati letalo, ki bi bilo kos ysem klimatskim spremembam, d° katerih pride lahko v enem •anteni poletu. Vzemimo za pribor polet nekega letala, ki ima Progo med Londonom in Južno Afriko. Na tej relaciji se letalo *hajde sedaj v zmerni klimi sred-Pj* Evrope, da bi se nekoliko Jasneje znašlo nad vročo in su-Saharo, še pozneje v soparni klimi centralne Afrike in se nato •Pustilo spet v kar zmerno kli-P>o južne Afrike. Gre torej sko-vrsto klimatskih pasbv, pri {®mer je treba dodati še to, da ** «a tako dolgi relaciji pogosto "Vigne iz vročega-suhega, ali vro-*®8» soparnega ozračja v hladne, h V posebnem oddelku centra je tudi «laboratorij» za F.v------ ,,, nje letalcev É ÌÉ H celo zelo hladne plasti zraka, ko pride na večje višine Da bi letalo preizkusili za vse te spremembe, so si Američani izdelali omenjeni center za preizkušnjo in kolavdacijo letal, v katerem je možno letalo preizkusiti za vse razmere. Ena izmed dvoran, ki služijo temu namenu, je 61 m dolga, 73 m široka in 18 m visoka. V njej morejo v najkrajšem času spremeniti zrak v razmere, kot bi letalo letelo nekje nad najbolj hladnim severnim tečajem, ali v kakršnih se znajde, ko mora pristati nekje sredi Afrike, kjer je zrak vroč in vlažen, celo tudi tako, kot če bi se letalo znašlo v pešče- nem viharju Sahare. Velike klimatske naprave v teh preizkusnih dvoranah omogočajo spremembo temperature od —53 stop. C do +52 stop. C. V posebnem oddelku pa morejo temperaturno razliko povečati celo do +73 stop. in do —53 stop. C, vlago v zraku pa «spraviti» do 96 odst., kar se v normalnih, pri-rodnih razmerah bolj redko dogaja. Se v nekem drugem oddelku tega centra morejo «ustvariti» tudi popolnoma enake razmere in pritiske, kakršni vladajo v raznih višinah, tako da je letalo, ki pride sem na poizkušnjo, v nekaj minutah preizkušeno za polet skozi različne plasti oz. za različne višine, kot se bo dejan- sko dogajalo, ko bo prišlo v promet. Zal je treba ob tem pripomniti, da je ta laboratorij za sedaj namenjen izključno vojaškim letalom, kar ponovno dokazuje, da so vsi večji in pomembnejši dosežki tehnike najprej domena vojske in šele nato pridejo v poštev tudi za civilno službo, vendar smemo pri tem takoj dodati, da se bodo velike ameriške družbe, ki izdelujejo letala tudi za civilni promet, baje kmalu «posodobile» in da bodo ta ali podoben center namenile tudi tistim letalom, ki so namenjena civilnemu letalstvu. Doslej so vse slike na poti do velikjh razstav morale še prej skozi gerasitnovski filter. Do razstavnih zidov je prišlo samo ono, kar se je zgledovalo in navdihovalo ob propagand-no-akademskem stilu in koncepcijah enega ali drugega Gera-simova (Aleksander je bil kremeljski portretist, a Sergej borec religiozno-kolhoznih 'idil) in, razumljivo,- tudi Jbhansona. Zato sd tudi razstave povečini venomer bile iste in enake. Teme, motivi in slog so se stalno pojavljali,, .Menjali ,so se «amo ppdpisi. Sleherni napor, vsako iskanje nečesa novega, bi se bilo zataknilo v gerasimovskem filtru. Zdaj pa je ta filter blokiran v volilni skrinjici, a moskovsko združenje se je odložilo, da priredi razstavo brez filtra. Ob trideseti obletnici ustanovitve združenja je bilo razstavljenih 7000 del moskovskih slikarjev, pač kolikor jih je bilo ustvarjenih v vsem obdobju obstoja združenja. Na tej razstavi so se ‘lahko videla dela, ki bi svoj čas nikoli ne bila prodrla skozi birokratske zapreke ocenjevalnih komisij. Pomen in privlačnost razstave pa je prav v tem, da so se na njej pojavila dela, ki so se že bila zataknila v filtrih ter bila zavrnjena od ocenjevalnih komisij. Večina teh diskriminiranih slik nosi datume med 1. 1933 in 1936. Bilo je to, kot je očitno iz same razstave, v prelomnem obdobju. Ustvarjalna tràdieija ruskega sodobnega slikarstva dvajsetih let se je s poslednjim naporom umetniške vitalnosti borila, da bi se na platnih ohranila pred sterilizirajočim pritiskom birokratskega intervenejo-nizma. Bili so to zadnji in tudi nekoliko iluzorni napori. Zataknili so se bili v sterilizirajočih filtrih selekcijskih komisij. Absolutizem Gerasimovih se je v teh letih začel uveljavljati kot posebna oblika birokratske poplave, ki se je v tem času razlila čez vse prostranstvo sovjetskega življenja. Slikarji so bili od nje poplavljeni, ali pa so se umaknili na otoke izolacije, v svoje ateljeje. Na njeni površini je plavalo samo ono, kar je bilo lahko, votlo in prazno. Na že omenjeni razstavi pa je moč zdaj videli od vsega nekaj : bodisi slikarstvo, ki je zagledalo luč sveta, ko so se vode birokratske poplave začele umikati, kot ono, ki se je ustvarjalo v prestrašeni izolaciji ateljejev in pa, naravno, ono, ki je plavalo na površju birokratskih voda. Razstava obsega tri kategorije del: v prvo sodijo tista, ki so bila zavrnjena in niso bila razstavljena v času stalinske do- be; v drugi so našli mesto borci, oziroma epigoni gerasimov-skega plakatnega ideal-realizma, a v tretji so zastopani mladi, ki so se pojavili v novi atmosferi. Na tej osnovi se na neki način lahko ugotovi, kje sfe je normalni ustvarjalni razvoj sovjetskega slikarstva zaustavil v času poplave in kje se je po njej spet nadaljeval, oziroma regeneriral od birokratske faze. Ze prva razstavna dvorana je urejeha v znamenju antfbi» rokratskega upora slikarjev. Dva velika panoja stojita drug poleg drugega, kot v nekakšnem polemičnem ter nasprotujočem si prikazovanju lastnih slikarskih argumentov. Na desni strani so platna Gerasimova in Jo-hansona. in to najbolj znana. Med njimi dominira «Kolhozni praznik» Sergeja Gerasimova, ki s svojo cerkveno-kanonsko konstrukcijo simbolizira vso e-poho birokratskega krilatega realizma. Takoj ob njem slikarski uprizoritvi Johansona «Izpraševanje komunistov» in «V stari uralski tovarni». Na levih panojih so razstavljena platna enega že omenjenih «izolirancev» ter enega «mladega». Nežno «Materinstvo» Dej-neke (1933) simbolizira ono, kar so slikarji ustvarjali na svojih otokih izolacije, obkroženi od popiave v času stalinizma. «Naš delovni dan» Nikanova (1962) pa bi s trdimi in dinamičnimi potezami ter oblikovanjem imel pokazati, kako mladi krute atmosfere orjaške sovjetske graditve ne falsificirajo po gera-simovskih vzorih. Kar pa ne pomeni, da bi imeli manj volje v njej sodelovati. Se nikdar nisem videl toliko ljudi na neki moskovski razstavi. To ni nikjer napisano, v nobenem katalogu ali kritiki, vseeno pa so ljudje to ali nekje slišali, ali pa na neki način občutili, da eksponati te razstave očrtujejo parabolo najbolj dramatičnega obdobja sovjetske umetnosti. K temu je nekega dne pripomogel tudi televizijski reporter, ki je — ko je gledalcem predstavil razstavo — rekel, da je to «prva objektivna razstava moskovskega slikarstva, omogočena na osnovi prebolevanja kulta osebnosti». Ko se je kamera ustavila na «Kolhoznem prazniku» Gerasimova, je reporter prečital doslej v sovjetski likovni kritiki še nenapisan tekst: «Ta znana slika je označevala celo obdobje. Izražanje takšnega veselja kolhoznikov je hkrati naivno in bedno, kakršno je bilo tudi leta 1937, ko se je samo nazdravljalo.» FRANE BARBIERI (Nadaljevanje sledi) iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiHumiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ki vas ljubi. Zdravje OVEN (od 21.3. do 20.4.) Postavili si boste solidne temelje za svojo poslovno bodočnost. Cim prej rešite nek družinski nesporazum. Nadzo-hujte zdravje. BIK (Od 21.4. do 20.5.) Vztrajnost je edino sredstvo za uresničitev načrta, ki vam je pri srcu. Ne obljubljajte, kar ne morete Izpolniti. Zdravje odlično. DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) U-speh in zadovoljstvo za vse, kt se ukvarjajo s svobodnimi poklici. Povsem slučajno boste uresničili neki svoj Izredno ambiciozen načrt. Zdravje dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne izgubljajte časa z nekoristnimi diskusijami. Zaradi pretiranega optimizma, bi se utegnili nekje prenagliti. Pazite na zdravje. LEV (Od 23.7. do 22.8.) Vaše mož- nosti za uspeh so se povečale one vaših nasprotnikov P* zmanjšale. Sklenili boste novo prijateljstvo. Zdravje nespremenjeno. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobri Izgledi za uresničitev vaših načrtov v bodočnosti. V čustvenem pogledu nobenih novosti. Zdravje zadovoljivo. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Vašega poslovnega dobrega položaja tudi zlobne kritike ne bodo omajale. Skušajte pozabiti, kar vam je bilo rečeno v Jezi. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Dan Je posebno važen za vaše poslovne zveze. Ne zbujajte ljubosum- nosti pri osebi, Izvrstno. STRELEC (Od 23,11. do 20.12.) Zahvaljujoč svoji originalni zamisli, boste dosegli nepredviden uspeh. V čustvenem pogledu zaupajte popolnoma dragi osebi. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prišlo bo do nekaterih težav v odnosu do nekega sodelavca. Bodite bolj razumevnt do družinskega člana, ki se nahaja v neprijetnem položaju. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Za Izboljšanje svoje poslovne organizacije, skušajte uporabiti nove metode. Ne ukvarjajte se z vprašanji, ki ne obstajajo. Zdravje zelo dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojim smislom za organizacijo, boste premagali vse zapreke. Cas je, da v čustvenem pogledu zahtevate neko pojasnilo. Ne pretiravajte s kajenjem. Ce imamo le količkaj dobre volje, si kaj takega lahko tudi same spletemo, saj je volna zelo debela in pletenje ni gosto ČETRTEK, 6. DECEMBRA 1962 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Ivan Pregelj: «Tolminci»; 12.45: Za vsakogar nekaj; 13.30: Sodobne popevke; 17.00: Ansambel Franco Vallisneri; 17.20: Lahka glasba; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Zagrebški Godalni kvartet: 19.00: Sirimo obzorja; nato Večer z Rayem Elli-som, itd.; 20.00: Šport; 20.30: Simfonični koncert; 22.00: Tržaško kulturno življenje; 22,15: Havajski motivi; 22.45: Večerni ples. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Skladbe najmlajše; 15.30: Sveti Miklavž v tržaški tradiciji; 14.40: Mendelssohnove skladbe; 14.40: Paberki iz domače zgodovine. Koper 5.00: Prenos RL; 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Casella: simfonija «La giara»; 12,00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Na programu Lesjak in Se-gers; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Melodije, 15.30: Slovenske narodne; 16.00: Izbrane melodije; 16.30: Franckova Sonata za violino ln kla vir; 17.00: Solisti in zbori; 17.40: Jug. pesmi in plesi; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Stapieton; 19.30: Prenos RL; 22.15: Trio in oktet Dave Brubeck; 22.40: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos Kt,. Nacionalni program 6,30: Vreme na ital. morjih; 8,20: Omnibus; 10.30: Sola; 11.00: Omnibus; 12.00: Pojo Chr.stian, Gallo. Guidi Itd.; 13.30: Operno gledali- Slovenlja mo odločiti, kaj in kako. Ce se vam obetajo kratke počitnice v hribih, potem izkoristite priložnost in spletite lep komplet, sestavljen iz kape, šala in rokavic. Nikar se ne branite živih barv, ker bodo te otroku najbolj pristajale. In ker je moda glede raznih barvnih kombinacij žeto velikodušna, se kar odločite tudi za takšne komplete v zelo živih barvah. Takšnega darila bodo otroci veseli, posebno še, če se bodo uresničili načrti o kratkih počitnicah v hribih. In tukaj se vaša spretnost v pletenju ne sme ustaviti. Takšen domač izdelek bo razveselil prav gotovo tudi druge člane vaše družine, posebno če boste pri izbiri modela in barve upoštevale tudi njihov okus. Izgovor, da je za takšna darila sedaj premalo ' časa, ne drži. Športne volne so tako debele, da boste lahko že v nekaj dneh spletle lepo kapo, šal in rokavice in zakaj ne, tudi jopico, ali pullover. Da tega ne boste znale? Tudi to ne bo držalo. Vse modne revije objavljajo vrsto pletenin z najpodrobnejšimi navodili in nasveti. C e ste se pa odločile za darilo, ki ga dobite že pripravljenega v trgovini, potem izbira tudi ne bo težka. Za moža lep in topel šal, pullover brez rokavov, pullover za smučanje in šport, ki ga bo lahko nosil tudi za službo, lep usnjen pas, robčke, ali kravato. Prav slednja je zelo primerno darilo za takšne priložnosti. Seveda izberite takšno kravato, da bo odgovarjala moževi garderobi. Ni dovolj namreč, da je kravata vam všeč — ta mora predvsem odgovarjati moževim oblekam in plašču. V modi so letos kravate z zelo diskretnimi vzorci, ki se laže prilagodijo raznim oblekam tn ki so zato tudi bolj uporabne. Tudi glede barv so letošnje moške kravate zelo umerjene tn diskretne. S kravato torej prav gotovo ne boste zgrešile. Kakšno darilo pa namenimo sebi, oziroma kakšno darilo bi si želele? Tu je izbira naravnost ggjromna — od nogavic, perila, robcev, rute, šala, pa vse do jopic, puRoverjev, torbice, rokavic in, seveda, do raznih ogrlic, broš in drugih okraskov. Treba je samo ugotoviti v čem naša garderoba najbolj «šepa» in kaj bi vam najbolj prav prišlo. Za zaključek naj poudarimo samo še enkrat naš nasvet in sicer, da izbirajmo lepa, a predvsem praktična in potrebno darila. Tokijski metro: 177 km Vzporedno s širjenjem japonskega glavnega mesta razširjajo tudi omrežje podzemeljske železnice, ki je na štirih progah s skupno dolžino 50 km prepeljala v letu 1961 nekaj nad milijon potnikov dnevno. Zaradi silnega navala na podzemeljske vlake so pripravili načrte za štiri nadaljnje proge, tako da bo lahko tokijska podzemeljska železnica prepeljala leta 1965 dnevno skoraj štiri milijone potnikov na osmih progah, ki bodo dolge skupno 177 km. \7 šče; 14,55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Glasbena beležnica; 15.25: Nogometna tekma med Italijo in Francijo; 16,30: V diskoteki; 17.25: Nabožna glasba; 18.00: Dogodki doma in v svetu; 18.10: Pianist Giqt-glo Vianello; 20.25: Parada orkestrov; 21.00- Dvodejanka Petra Shaffera: «Vaja za pet prstov». II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Mario Marini; 9.35: New York-Rim-New York; 10.35: Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate: 14.05: Pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Album pesmi; 15.15: Kolesa in moterji; 15.35: Pisan popoldanski spored; 16.50: Italijanske pesmi; 17.00: Glasba z onstran oceana; 17.35: Mala enciklopedija; 18.35: Enotni razred ; 19.50: Svet operete; 20.35: Znanstvena oddaja; 21.00: Na programu Mozart tn Mendelssohn; 21.35: Večerna glasba; 22.10: Jazzovski kotiček. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Miroljubna uporaba jedrske energije; 19.00; Na programu skladbe Testija; 19.15: Francoska kultura; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Dve Beethovnovi skladbi; 21.20: Dvorakov Koncert za violončelo ln orkester; 22,05: Kultura v Neaplju; 22.45: Bontempelli: «La donna dai capelli tinti con l'henne». 5.00: Dobro jutro; 8.05: Komorni zbor Iz Celja; 8.20: Segava klaviatura; 9.35: Iz srbske glasbene literature; 8.55: Radijska šola; 9.25: Iz Cavallerie in Glumačev; 10.15: Zabavna medigra; 10.20: Pet minut za novo pesmico; 10.40: Tečaj ruskega Jezika; 10.55: Vsak dan no- va popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12:05: Radijska kmečka univerza; 12:15: Narodne pesmi; 12.30: Melodije za staro ln mlado; 13.15: Obvestila; 13.30: Orkestralni opus skladatelja Pavla Si vic» t T4.05: Radi bi'vas zabavali; 14.33: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Turistična oddaja; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Glasbena križanka; 18.00 : Aktualnosti; 18.10; Prvi večerni ples; 18.45: Kulturna kronika; 19.00: Obvestila; 19.05: glasbene razglednice; 20,00: Domače pesmi; 20.45: Zasanjana trobenta; 21.00: Večer umetniške besede: 21.40: Francalx: Simfonija za godala; 22.15: Za ljubitelje jazza; 33,05: Plesna glasba: 23.20: Naši umetniki muzicirajo. Ital. televizija 8.30, 12.15 in 15.00: Sola; 16.15: Tvoja prihodnost; 17,30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli m pr», pozno; 19,00: Dnevnik; 19,15: Simfonični koncert; 19.50: Oddaja za kmete; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.0o: «Canzonissima»; 22.20: Film danes; 23.00: Dnevnik. II. KANAL 21.05: Film «Tri tajnosti»; 12.40: 'Dnevnik; 23.05: Športni četrtek. Jug. televizija Zagreb 10.00: TV v šoli: Industrijske rastline. Beograd 18.00; Slike sveta — otroški dnevnik; 18.30: Planet zemlja. Zagreb 19,00: Zagrebški tednik. Ljubljana 19.30: TV obzornik. Beograd 19,30: Ekspedicija. JTV 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.30: Ob 20-letnici antifašistične fronte žena. Zagreb 21.13: Kratki propagandni filmi, Italija 21.25: Canzonissima — glasbena revija. Ljubljana 22.20: Koncert flavtista Fedja Rupla. Beograd 22.20: Impresije. Vreme včeraj: majvišja temperata, ra 11.4, najnižja 4.2, ob 19. uri 9.8; zračni tlak 1025 stanoviten, veter 7 km vzhodnik, nebo Jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 6. decembra Miklavž Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.53. Duina vzide ob 13.48 in zatone ob 1-OU jutri, PETEK, 7. decembra Urban ODOBRENI GOSPODARSKI NAČRTI ZA IET0 1962-63 Za javna dela v slovenskih občinah je na razpolago 54,5 milijona lir Devinsko-nabrežinska občina razpolaga s 23 milijoni, dolinska s 16,5, zgoniška z 8 in repentaborska s 7 milijoni lir Pred dnevi so pristojne oblasti odobrile gospodarske načrte za finančno leto 1962-63, pri čemer so štiri slovenske občine dobile za javna dela skupno 54.5 milijona lir. Od tega je največji delež odpadel na devinsko-nabrežinsko občino, ki je dobila 23 milijonov lir, sledi dolinska občina, ki ima na razpolago 16.5 milijona lir, zgoniška občina z 8 milijoni in repentaborska občina, ki razpolaga s 7 milijoni lir. Medtem ko so tri občine že določile, kako bodo porabile denar, oziroma kakšna javna dela bodo z njim izvedle, pa zgoniška občina še čaka in bo zadevni sklep sprejet kasneje. Devinsko-nabrežinska občina bo največ nakazanih sredstév porabila za ceste, in sicer 11 milijonov lir. S tem denarjem nameravajo razširiti in asfaltirati pot iz vasi do nove industrijske šole v Nabrežini, odpraviti ovinke na cesti Vižovlje-Mavhinje pred vhodom v vas, urediti in asfaltirati pot, ki vodi od županstva v Nabrežini proti bivšemu vhodu na železniško postajo ter dokončati asfaltiranje poti po nekaterih vaseh. Nadaljnje 4 milijone lir bodo porabili za nekatere turistične ob-jekte in naprave, pri čemer bo največ stroškov za asfaltiranje kosa obale v Sesljanu, in sicer med Ca-stelreggiom in valobranom. Prav tako nameravajo urediti občinsko zemljišče pod trgom v Sesljanu ter prostor okoli cerkve v Stiva-nu. Z ostankom so predvidena še razna olepševalna dela. Občina je nadalje določila dva milijona lir za razširitev javne razsvetljave. S tem denarjem bodo postavili nove žarnice na cesti od začetka Stiva-na do križišča z goriško cesto, v Devinu nameravajo razsvetliti pot proti železniški postaji, v Sempo-laju pa od ljudske hiše do gostilne Gruden. Razširilo se bo tudi vodovodno omrežje, pri čemer velja omeniti novo vodovodno napeljavo, ki jo bodo napeljali od igri- za izboljšanje javne razsvetljave, vendar so na županstvu mnenja, da bi bilo bolje, ko bi to vsoto porabili za postavitev peči na nafto v županstvu, ker bi se na ta način znižali stroški za kurjavo. Toda kaže, da bodo o tem vprašanju razpravljali na seji občinskega sveta, ki bo jutri zvečer. šča v Nabrežini proti Križu. Končno so določili še štiri milijone lir za vzdrževanje občinskih poslopij, pri čemer pride v poštev popravilo šol v Mavhinjah in Nabrežini, preureditev nekaterih prostorov v osnovni šoli v Sesljanu, ki jih bodo usposobili za otroški vrtec ter popravilo županstva. Skupno bodo torej ta dela veljala 23 milijonov lir. Dolinska občina, ki ima na razpolago 16,5 milijona lir, je prav tako večino sredstev namenila za ceste oziroma za popravilo in ureditev poti, ki vodi iz Boršta na Jezero. Ta dela bodo veljala pri-bližno sedem milijonov lir. Nadaljnji večji strošek predstavlja ureditev pokopališča v Dolini, za kar so namenjeni 3 milijoni lir, po dva milijona lir pa bodo porabili za vodovodno omrežje in za popravilo rolojev na oknih dolinske šole. Tako ostane še 2.5 milijona lir, ki jih bodo porabili za obzidanje in ureditev šolskih dvorišč v Borštu in Ricmanjih. Končno imamo še podatke za re-pentaborsko občino, ki je dobila 7 milijonov lir. S tem denarjem nameravajo predvsem postaviti novo peč na nafto v občinskem kopališču, kar bo veljalo 800.000 lir in tako napravo tudi v otroškem vrtcu, ki tto veljala 1.800.000 lir. Občinski upravitelji končno nameravajo porabiti še en milijon 500 tisoč lir za vzdrževanje občinskih poslopij in en milijon 600 tisoč lir za nadomestitev strehe na otroškem vrtcu, ki je iz cementa, a jo nameravajo prekriti s strešniki. O-stane še en milijon 300 tisoč lir Dnevni red zasedanja zdravstvenega sveta 15. decembra se bo sestal pokrajinski zdravstveni svet in obravnaval sklep deželnega skrbništva javnih del o gradnji kanalizacije med ulicami Molino a vento, del Rivo, Rivalto in Istrsko ulico za 70 milijonov lir in sklep o delih za pokritje roje od bo-ljunške ceste do plovnega kanala v industrijskem pristanišču za 120 milijonov lir. Nadalje bo razpravlja! o zahtevi dolinske občine, da se skrči mejo okrog boljunškega pokopališča, do katere se ne smejo graditi hiše. Končno bo razpravljal o spremembi člena št. 160 pravilnika o higieni tržaške občine, o napravah za predelovanje smeti v tržaški občini, o spremembi občinskega staleža v zvezi z ukinitvijo mesta veterinarskega načelnika ter o imenovanju občinskega zastopnika v pokrajinsko komisijo za borbo proti alkoholizmu. Obmejni prehodi v novembru V novembru je bilo na tržaškem področju v obeh smereh skupno 465 tisoč prehodov s propustnica-mi. Največ jih je bilo na škofijskem bloku, to je 176 tisoč, na bloku pri Fernetičih pa je bilo 170 tisoč prehodov. S potnimi listi je bilo nad 98 tisoč prehodov, med katerimi je bilo 42 tisoč prehodov italijanskih in 28 tisoč pre- hodov jugoslovanskih državljanov. V prehodih s propustnicami so bile v primerjavi z oktobrom le neznatne razlike. Že danes glasovanje o deželnem osnutku? V poslanski zbornici se je včeraj nadaljevala razprava o avtonomni deželi. Prvi je spregovoril poslanec MSI Gonella. Predvsem je kritiziral uvodno poročilo poslanca Roc-chettija, češ da je prekratko, nato pa je ponovil argumente fašistov proti deželi. Tudi neodvisni monarhist Degli Occhi je dejal, da bo glasoval proti zakonskemu osnutku. Tretji govornik je bil poslanec MSI Delfino, ki je dejal, da v zadnji volilni kampanji v Trstu Krščanska demokracija sploh ni omenila deže- j le. Pri tem ga je prekinil tržaški ' demokristjanski poslanec Sciolis, ki je zanikal njegovo trditev. Tudi monarhist Barbandellu je govoril proti deželi. Računajo, da bodo danes morda že glasovali o zakonskem osnutku. PO VČERAJŠNJIH SKLEPIH POSVETOVALNE KOMISIJE Vprašanje zvišanja cene mleka pred pokr. odborom za cene Trgovci zahtevajo zvišanje cene v prodaji na drobno Podprefekt dr. Pasino je sklical za petek sejo pokrajinskega odbora za cene. Na tej seji bodo razpravljali o zahtevi trgovcev po zvišanju cene mleka v prodaji na drobno. Prefekt sporoča, da se bo pokrajinski odbor za cene glede tega vprašanja držal sklepov, ki jih je glede zahteve po zvišanju cene mleka sprejela včeraj posvetovalna komisija pokrajinskega odbora za cene. Kaj je sklenila posvetovalna komisija ni bilo mogoče zvedeti, ker so nam na naša zadevna vprašanja odgovorili, da so ti sklepi tajni, ker mora o njih odločati komisija za cene. je bila zavrnjena. Za letos pa je težko reči, kaj bo pokrajinska komisija za cene sklenila na svoji jutrišnji seji. Trgovci, ki so postavili zahtevo po zvišanju cene mleka v prodaji na drobno, trdijo, da se je cena mleka zvišala tudi pri proizvajalcu odnosno pri kmetu, ki je bil letos zlasti v naši deželi hudo prizadet zaradi velike suše. Krme je malo. Zato se je tudi zvišala cena vsem krmilom v prodaji. Hkrati pa se trgovci na debelo, ki dobavljajo večji del mleka mestu, pritožujejo nad trgovci na debelo iz Južne Italije, ki prihajajo v videmsko, beneško in trevi-ško pokrajino nabavljati mleko in ga prodajajo po mnogo višjih cenah, kot so ga do sedaj plačevali kmetom tržaški grosisti. Zato zahtevajo — po zatrjevanju grosistov — kmetje od tržaških trgovcev vedno višje cene. Kot torej vidimo, je prišlo vprašanje povišanja cene mleka v prodaji na drobno na vrsto še prej kot se je pričakovalo. Lanska zahteva trgovcev o povišanju cene Danes ob 18. uri bo na sedežu konservatorija «G. Tartini» tiskovna konferenca, na kateri bo predsednik žirije razglasil izide I. mednarodnega natečaja za simfonične skladbe v okviru IX. «Nagrade mesta Trsta». Kot smo že poročali, se je delo žirije začelo 1. dec,, ko _ je zapadel rok za predložitev skladb. Žirijo (na sliki) sestavljajo: dirigent Orazio Fiume, direktor tržaškega konservatorija, Vito Levi, docent za zgodovino glasbe na konse rvatoriju in na _ tržaški univerzi, Gian Francesco Malipiero, Andre Francois Marescotti (Švica), Cesare Nordio, Francis Pouienc (Francija) in Mario Zafred OB POVIŠANJU KALORIČNE VREDNOSTI IN CENE PLINA Tržaški gospodarstveniki na razgovorih v Nemčiji V teh dneh sta v Nemčiji na uradnem obisku prestavnik tržaške trgovinske zbornice predsednik dr. Caidassi in generalni tajnik dr. Addobbati, ki sta imela številne razgovore z gospodarskimi predstavniki v Frankfurtu, Bonnu in Dues-seldorfu. Sedaj sta tržaška gospodarska predstavnika v Monakovem na Bavarskem, kjer se razgovarja-ta s predstavniki bavarske trgovinske zbornice. Vsi ti razgovori- se nanašajo na okrepitev prometa Za-padne Nemčije skozi tržaško pristanišče, zlasti proti novim tržiščem afriških in azijskih držav. Poleg tega so se nekatera nemška podjetja že zanimala za gradnjo industrijskih obratov v žaveljskem industrijskem pristanišču. Lanska potrošnja gorilnega plina je dosegla 31,7 milijona kub. metrov Ovrzen načrt za proizvodnjo nestrupenega gorilnega piina Pred nekaj dnevi smo objavili vest, da je prefekturni odbor za cene odobril predlog občinskega podjetja Acegat, ki ga je svoj čas odobril tudi tržaški občinski svet, da se poviša kalorična vrednost gorilnega plina od sedanjih 3800 na 4200 kalorij. Temu ustrez- no se bo povišala tudi cena plina, in sicer od sedanjih 33 lir na 36,33 lire za kubični meter. Dejansko pa se cena plina ne bo povišala, saj plačujejo potrošniki sedaj 8.68 lire za 1000 kalorij, z novo ceno pa bodo plačali 8.75 lire za 1000 kalorij. Sklep prefekturnega odbora za cene bo stopil v veljavo šele potem, ko ga bo odobril medministrski odbor za cene. Pričakujejo pa, da medministrski odbor za cene ne bo postavljal nobenih ovir za povišanje kalorične vrednosti plina in da bo zadevni sklep potrdil v najkrajšem času, saj predla- PO GROZNEM ZLOČINU PRI RICMANJIH Veliko množica pogrebcev je spremila Ado Spadaro na njeni zadnji poti ’ Morilca Maria Prhnija so po zaključenem zasliševanju prepeljali v Koroneo - Včeraj ga je začel zasliševal državni pravdnik dr. Ballarmi NAROČITE se na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1963 že sedaj in ne čakajte novega leta. Tako dobite list veliko ceneje in poleg tega še lepo slovensko knjigo. Telefonirajte na št. 37-338 Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20 Velika množica Je včeraj spremila na zadnji poti nesrečno Ado Spadaro Včeraj predpoldne je velika množica spremila k zadnjemu počitku mlado Ado Spadaro, žrtev ostudnega umora. Že precej časa pred pogrebom se je zbralo pred mrtvašnico mnogo občinstva, ki je sočustvovalo s svojci in sorodniki mlade žrtve. Pogrebnih obredov so se udeležili tudi policisti z dr. Cap-na čelu, ki so vodili preiskavo odkrili zločinca. Med svojci je E bil najbolj pretresen brat pokojnice Marcello, njene matere pa ni bilo, ker je ostala v bolnici za živčne bolezni. Zdravniki so ji sicer povedali, da je hčerka mrtva, toda dejali so ji, da Je podlegla . namestnik javnega tožilca dr. Bal-poškodbam prometne nesreče. larini. Zasliševanje se je za včeraj Pn nhrerfih v Vaneli mrtvašnice se zaključilo okoli 20. ure zvečer. zvečer Po obredih v kapeli mrtvašnice se je razvil lz Ul. Pietà dolg pogrebni sprevod, pri čemer so nesli belo krsto na ramah do Ul. Parini, kjer so se pogrebci razšli, medtem ko so ožji sorodniki spremili krsto na pokopališče. Tudi pogreb Je pokazal, kako je tragična smrt mladega dekleta globoko presunila prebivalstvo. Morilec Mario Prini je medtem že od predvčerajšnjega dne zvečer za zapahi koronejsklh zaporov. Sinoči ga je še na dolgo zasliševal .........................................iHiiliiiiNiiniiiiiililliiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiliiimimi....................................mn....... Konkretna priložnost za sodelovanje Poročali smo že o sestanku živi- do dosegli uveljavitev svojih za- norejcev, ki je bil preteklo soboto v Bazovici in katerega se je udeležilo kakih 150 kmetov iz Bazovice, Groiane, Padrič in Gropa-de. Kot je znano, so na sestanku razpravljali predvsem o nujnosti povišanja cene mleku in o potrebi pomoči kmetom, ki jih je letos zelo prizadela suša. Na tem sestanku sta se menda prvič znašla za isto mizo predstav, nika Zveze neposrednih obdelovalcev iz Ul. Roma 20 in predstavnik Kmečke zveze, kar je tudi napotilo enega med zborovalci, da je pozval vse kmečke sindikalne organizacije k skupnemu nastopu v obrambo kmečkih interesov. Ta poziv je bil nedvomno iskren, poleg tega pa dokazuje, da se kmetje zavedajo resnosti položaja, v katerega je zašlo naše kmetijstvo, ki životari iz dneva v dan [ — brez bodočnosti in brez perspektive. Kmetje so se znašli v \ položaju, ko so prisiljeni reči svo-] jo besedo, ko se zavedajo, da bo potrebna še trda borba, preden bo- lite«. Dr. Rustia-Traine se je pozivu kmetovalca iz Gročane odzval in izrazil prepričanje, da bodo «sindikalne organizacije našle stii. no točko, ki bo omogočila ploden razgovor in sodelovanje». Stično točko pa ni treba šele iskati, kajti prav vprašanje cene mleka in vprašanje suše sta točki, ki v najkonkretnejši obliki zanimata vse kmetovalce, ne glede na njihovo pripadnost eni ali' drugi sindikalni organizaciji. Ce so lahko našle stično točko sindikalne organizacije delavcev, ko je šlo na primer za vprašanje odpustov « tovarni «Orion», zakaj ne bi tedaj našle stično točko kmečke sindi- kalne organizacije, ko gre za življenjski problem ohranitve kmečkega gospodarstva, za življenjski obstoj našega kmeta. Tu ne gre za to, katera organizacija bo več dosegla, katera bo imela več sestankov ali katera bo večkrat intervenirala pri oblasteh. Važno je, da se nekaj doseže, važ. no je, da bodo kmetom plačevali mleko po ceni, ki bo krila njihove proizvodne stroške. Važno je, da so si vse sindikalne organizacije jasne in enotne v tem, da se je treba boriti toliko časa, dokler ne bo kmet-živinorejec imel tako kot delavec od svojega dela moralno zadoščenje in materialno ko. rist. Kmetje in živinorejci so priprav. Ijeni na bOrbo in žrtve, saj vedo, da po sedanji poti ne bodo prišli daleč. Zaupajo svojim sindikalnim predstavnikom in želijo, da bi jih v tej borbi vodili do dokončne zmage, ha sindikalnih organizacijah pa leži odgovornost, da ne bodo zlorabile zaupanja svojih članov in kmetov sploh. Zato pozdravljamo in podpiramo poziv živinorejca iz Gročane, ki je ugotovil, da je v enotnem nastopu več možnosti za uspe i kot pa ob delitvi že itak skromnih sil, Naj bo torej vprašanje cene mleka ona konkretna stična točka, ki ob enotnem nastopu vseh kmetov in njihovih sindikalnih predstavnikov privedla do izbojevanja pravic in zahtev našega kmečkega človeka. zaključilo Ko so predvčerajšnjim zve' prepeljali Primija v koronejske pore, je bilo konec policijske pre-_ • ■ Re iskave. To pomeni, da so policijske oblasti razpolagale z dovoljni-mi dokazi glede njegove krivde. Sicer pa je potek zločina v glavnem že pojasnjen. V določenem trenutku je Primi zgrabil svojo mla- gana kalorična vrednost in cena plina ne presegata tiste maksi-malhe višine, ki jo je določil medministrski odbor za cene. Svoj čas se je vodstvo podjetja Acegat začelo ukvarjati tudi s proučevanjem možnosti proizvodnje nestrupenega gorilnega plina. Ta vest je zbudila med javnostjo veliko zanimanje, ker bi s tem preprečili toliko smrtnih nesreč zaradi uhajanja plina v stanovanjih, trgovinah in raznih skladiščih. Za proizvodnjo nestrupenega plina bi moralo podjetje Acegat namestiti nekatere nove naprave, kar bi hkrati tudi podražilo proizvodne stroške. To pomeni, da bi se morala cena nestrupenega plina nujno povišati. Po nekaterih podatkih, ki so jih že pred leti objavili, to povišanje ne bi bilo visoko in bi bilo dostopno vsem potrošnikom. Zdi pa se, da za sedaj ne bo nič s tem načrtom, predvsem zaradi pomanjkanja investicijskega kapitala za postavitev novih naprav. Oddelek za plin podjetja Acegat ima svojo zanimivo zgodovino. Leta 1964 bo podjetje Acegat proslavilo 100-letnico svojega obstoja. Pri tem je treba omeniti, da je bila prva predhodnica sedanjega podjetja Acegat, občinska avtonomna ustanova za proizvodnjo in razdeljevanje plina, ustanovljena leta 1864. Od tedaj naprej se je ustanova odnosno podjetje stalno razvijalo. Razširilo je svoje delovanje na dobavo vode, električnega toka in na vzdrževanje mestne tramvajske, trolejbusne in avtobusne mreže. Vzporedno s časom in z razvojem celotnega podjetja, se je razvijal tudi oddelek za plin. Med letom 1926 in 1937 se je oddelek za plin znašel v precejšnjih težavah zaradi postopne nadomestitve plinske razsvetljave mesta z električno. Zadnje plin-ske svetilke so se ugasnile leta 1934. Sele dve leti po končani vojni je potrošnja gorilnega plina začela naglo naraščati, tako da je 50 tisoč' kub. metrov plina dnevno, ki ga je ILVA dobavljala Acega-tu, krilo komaj polovico potreb v mestu. Zaradi vedno večjega po- letih znatno povečala tudi dolžina razdeljevalnega plinskega o- mrežja, in sicer od 385.982 metrov leta 1956 na 428.653 metrov 31. decembra leta 1961. V finančnem letu 1961 je podjetje Acegat pro-J-’- potrošnikom 31,7 milijona dalo kuv. metrov gorilnega plina s kalorično vrednostjo 3800 kalorij. vpraševanja po gorilnem plinu, je občinska'uprava leta 1948 sklenila zgraditi v Broletu nove naprave za proizvodnjo integralnega plina. Nove naprave so začele delovati leta 1951. Hkrati pa so v Broletu leta 1949 zgradili nov plino-hram z zmogljivostjo 40.000 kub. metrov. Toda povojna gradnja novih stanovanj in stalna razširitev plinskega omrežja v predmestja, kjer so sproti nastajali celotni novi mestni predeli, tudi te nove naprave niso mogle zadostiti potrebam potrošnikov. Zaradi tega so v Broletu zgradili še en plino-hram z zmogljivostjo 40.000 kub. metrov in je s tem celotna zmogljivost plinskih naprav, skupno s plinohramom za 20.000 kub. metrov v Rojanu, narasla na 100.000 kub. metrov zmogljivosti. Vzporedno s tem se je v zadnjih petih doletno' sestrično za vrat ter Jo zadušil. Nekoliko pozneje jo je, že mrtvo udaril s kamnom po glavi ter jo potem vrgel pod cesto. Zasliševanja na policiji niso Primija niti za trenutek spravila z ravnotežja. Venomer je ponavljal, - ■ ■ -il da je dejanje zagrešil v trenutni zmedenosti, čeprav je očitno, da je zasledoval dekle že več časa. Avditorij kolavdiran Drevi bo v Avditoriju končno prva predstava Tržaškega stalnega gledališča z igro «Proces proti Jezusu» Diega Fabbrija. Po prekinitvi, ki jo je zaukazal kvestor dr. Pace, so včeraj zopet pričeli prilagoditvena dela v dvorani. Kvestor je sprejel omenjeni ukrep na podlagi pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila komisija za nadzor stvo nad prireditvami. Manjkale so namreč varnostne luči v slačil, nicah umetnikov, varnostni izhod ni bil v redu in oder ni bil uporaben. Po kvestorjevem ukazu niso pustili v dvorano niti delavcev, toda včeraj zjutraj so prepoved preklicali in so se dela lahko pričela. Za ta dela pa zadostuje le nekaj ur in dvorana bo že danes na razpolago občinstvu. Avditorij so vsekakor precej prenovili in okrasili, tako da bo gotovo zadovoljil publiko. Včeraj je na fakulteti za arhitekturo na beneški univerzi nostrificiral diplomo z odličnim uspehpm DARIJ JAGODIC Prijatelji in znanci mu iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo «Primorskega dnevnika». PREDAVANJE O NOVI JUGOSLOVANSKI USTAVI Na pobudo Društva Pravnik v Trstu, bo v petek, 7. t. m., ob 20.30 v dvorani Slovenskega kluba v Ul. Geppa 9, predaval o predosnutku nove jugoslovanske ustave dr. Jože Globevnik, sekretar Sekretariata za zakonodajo pri Izvršnem svetu LRS. Vabila se lahko dvignejo pri Društvu Pravnik v Trstu. Skupščina združenja male in srednje industrije Včeraj popoldne je bila skupščina združenja male in srednje industrije, na kateri je predsednik Florit poročal o sedanjem položaju te pomembne gospodarske panoge. Predsednik je ugotovil, da je prišlo v Trstu do zastoja pri razvoju v primerjavi s splošnim italijanskim napredkom. Nato je orisal razne ukrepe v korist male in srednje industrije in napovedal, da bo združenje predložilo ustanovitev posebne blagajne, ki naj podpre male in srednje industrijske obra- te. Ob zaključku je predsednik tudi ugotovil, da primanjkuje kvalificirane delovne sile in da je treba ustanoviti primerne strokovne šole. Po tem poročilu je skupščina odobrila proračun združenja, ki ga je predložil upravni ravnatelj Rocco. Najdeni predmeti županstvo sporoča, da so v uradih občinskega ekonomata na razpolago lastnikom sledeči predmeti, najdeni v novembru: valuta, denarnica z denarjem, zlat prstan, moške ure, naočniki, električarsko orodje, torba z nekaterimi oblačili, par moških volnenih rokavic, torba s kuhinjskimi potrebščinami, denarnica z verižico in obeskom. iiiiiiiiiummiiiiiiiii ŠE NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV Naraščanje gradbene mrzlice in potrošnje tobačnih izdelkov Potrošnja mesa, zelenjave in sadja se je dvignila, potrošnja rib in mehkužcev pa zmanjšala Poročali smo že o nekaterih panogah gospodarstva, o katerih govori redno mesečno poročilo tržaške trgovinske zbornice za oktober, tokrat pa si bomo ogledali nekatera druga zanimiva področja. Tako navaja poročilo podatke o razvoju turizma, ki ni povsem zadovoljiv, saj se je v letošnjih prvih desetih mesecih znižalo število nočnin italijanskih in tujih turistov. V hotelih, penzionih in drugih gostinskih podjetjih je namreč letos od januarja do oktobra prenočilo 518.078 italijanskih in 194.335 tujih turistov, medtem ko so v istem lanskoletnem razdobju zabeležili 534.167 nočnin italijanskih in 197.048 nočnin tujih turistov. Gradbena mrzlica se ni polegla, o čemer pričajo tudi podatki o kupoprodajnih -pogodbah nepremičnin, ki so običajno vezane na gradnjo novih stanovanjskih in drugih poslopij. Oktobra so zabeležili 331 kupoprodajnih pogodb za prijavljeno vrednost 804 milijonov lir. V prvih desetih mesecih so zabeležili 2.598 kupoprodajnih pogodb nepremičnin za 7 milijard 633 milijonov lir, medtem ko so od januarja do oktobra lanskega leta zabeležili 2.531 pogodb v prijavljeni vrednosti 5 milijard 759 milijonov lir. Glede potrošnje statistično nadzorujejo samo potrošnjo tobaka, mesa, sadja in zelenjave, kar o-mogoča redno higiensko nadzorstvo, odnosno monopolni položaj tržaške tržnice. Zato so ti podatki nepopolni in na njih osnovi ni mogoče govoriti o dejanskem gibanju življenjske ravni. Vendar pa so tudi ti podatki zanimivi, saj gre za zelo pomembne potroš-ne predmete. Potrošnja tobaka stalno narašča in Tržačani so oktobra pokadili 46.702 kg tobačnih izdelkov, Včeraj popoldne okoli 16. ure sta se ponesrečila v Ul. Commerciale 25-letni Mario Tomasini od Domja št 24 ter 16-letni Mario Sibelja iz Ul Belli 2. Mladeniča, ki sta usluž-bena pri trgovskem podjetju Stantìa, sta se peljala s poltovornikom znamke «Lancia» MI 675822 z Opčin proti mestu. Ko se je Tomasi- ni hotel izogniti nekemu drugemu vozilu, ki mu je prihajal nasproti, se je nenadoma prevrnil. Skoda na vozilu je malenkostna. Tomasini pa se bo moral zdraviti v bolnišnici oziroma za 19,3 odst. več kot septembra ter za 9.5 odst. več kot oktobra lanskega leta, V prvih desetih mesecih je potrošnja tobaka dosegla 410.446 kg in je bila za 5.6 odst. višja kot v istem lanskoletnem razdobju, ko so prodali 388.518 kg tobačnih izdelkov. Mesa so Tržačani pojedli oktobra 10.723 stotov in torej 4.3 odst. več kot istega lanskega meseca. V prvih desetih mesecih pa je dosegla potrošnja mesa v tržaški občini 90.982 stotov in je bila za 2.4 odst. višja kot v istem lanskoletnem razdobju, ko je znašala 88.864 stotov. Na celotnem področju je dosegla potrošnja rakov, rib in mehkužcev v prvih desetih mesecih 23.599 stotov in se je potrošnja znižala kar za 16.1 odst. v primerjavi z razdobjem januar-okto-ber lanskega leta. Na tržaško tržnico s sadjem in zelenjavo na debelo so v prv;h desetih mesecih pripeljali 239.820 stotov zelenjave in krompirja (lani 233.633 stotov) in 237.736 stotov sadja (lani 230.558 stotov). Razna obvestila Planinsko silvestrovanje na Nanosu SPD v Trstu priredi letos silvestrovanje, posebno mladih planincev, Vojkovi koči na Nanosu. Pojasnila ln javljanje v Ul. Geppa 9JI. do vključno torka 14. t.m. Slovensko gledališče v Trstu DANES 6. dec. ob 15.30 V Prosvetnem domu na Opcinau Boško Trifunovič «Pravljica o carju in pastirju» Mladinska igra v treh dejanjih Prevod: Janko Moder Scenograf: Jože Cesar Glasbena oprema: Oskar Kjuaer REŽISER: JOŽKO LUKE5 Dvorana ogrevana V SOBOTO, 8. dec. ob 15 30 V Prosvetnem domu na Opčinau Boško Trifunovič «PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU» Prodaja vstopnic na predata vah eno uro in pol pred pričetkom predstave pri blagajn* dvorane. V NEDELJO, 9. t.m. ob 18-j£} v dvorani na stadionu maj» L. Pirandello «ČEPIČA S KRAGULJČKI» «PATENT» Inkaso predstave je namenjen poplavljencem v Makedoniji- Gledališča GLEDALIŠČE VERDI V petek ob 20.30 za red A v padri" ju in ložah ter za red C na £aleril“” in stojiščih, prva predstava Možati ve opere «Figarova svatba». DinSe Francesco Molinari Pradelli. V PJJ' nih vlogah: Giuseppe Taddei. Nie®*®; ta Panni, Angela Vercelli, Malagu in Paolo Monta-rsolo. Zb°* vodja Giorgio Kirsohner, režija Ca* Picchiato. ., Pri blagajni gledališča se nadavvL prodaja vstopnic za petkovo predstavo. AVDITORIJ Danes ob 21. uri otvoritev sezo"* Stalnega dramskega gledališča z <* mo Diega Fabbrija «Proces Protl . zusu». Režija Fuivio Tol-usso. ReZ " vacije in prodaja vstopnic v Gale* J Protti 2. tel. 36-372, Nazionale 16.00 «Uma faccia P'en8key pugni». Anthony Quinn, MM® Rooney, Julie Harris. Arcobaleno 16.00 «Il sorpasso». X*® rio Oassman, Catherine Spaak. f povedano mladini. Fenice 16.00 «IH falso traditore». " liiam Holden, Lilli Palmer. -, Excelsior 15.00 «Venere In p'®'?.avni Cinemascope Metroco-lor. Zaoa r film. Kim Novak, James Gam Tony Randa-li. „ ,u0 Grattacielo 15.30 «Ti-Koyo e U * pescecane». Eastmancolor. Ve,e Folca QuiJllciJa. u Supercinema 16.00 «Totò di n ^ jet. I». Prepovedano mladini do 14sette Technicolor. Jane Powe*’ Alabarda 16.00 «Sette spose per fratelli». Tect Howard Keel, fratelli». Filodrammatico 15.30 «Le tenta2'08! quotidiane». Francoise Arnoul, latti Delon, Charles Aznavour. * povedano mladini. -, Aurora 16.30 «La storia di un Cristallo 15.30 «La dolce ala de'ia vinezza». Technicolor. Paul MeW- man, Geraldine Page, prepoved mladini. t0. Garibaldi 16.30 «Il disordine». A"’ nella Lualdi, Thomas Millian, to Salvatori. Iie, Capitol 15.30 «Gli amanti devono i parare». Troy Donahue, Angi* ckinson. Impero 16.30 «Barabba». Technlco* ' Massimo 16.00 «Silvestro contro *-u Barvne slikanice. ... Moderno 16.30 «Il più grande ape colo dej mondo». Technicolor, mes Stewart. Betty Hutton. — V soboto in v nedeljo Mario rotta in Stefi Wolk v reviji: jn de alla meta». Carnaval ba*|e!cas. Sabrina Nava. Na platnu «L’a** sino si chiama Pompeo». Gino 0 mierl, Valeriji Fabrizi. „ -o Astoria 16.30 «Le avventure di 1 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. decembra 1962 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 75-detna Pierina Pe>rsel vd. SaOiti, 64-letni Carlo Urdini, 62. letna Maria Iasbez por. Giova-nmini, 52-fletmi Simeone Glachin, 87-letna I. da Mitica por. Fontamot, 84-letma Elisabetta Padoani vd. Bean, 90-letna I. talia Bonitti vd. Peschier, 64-letnl Nazario Zorzet. 77-letma Elsa Bresi-gher por. Castella«, 75-letna Ida Perz por. Dose. NOČNA SLUŽBA LEKARN All’Alabarda, Istrska ulica 7; de Leiten-burg, Trg S. Giovanni 5; Al Due Mori, Trg Unità 4; Prendini, Trg Tiziano VecelHo 24. Mali oglasi PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgo. vino «MAGLIABELLA» na Korzu Garibaldi, n (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic in perila za ženske, moške In otroke po naJnJžJIh oenah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo. PRI MAGAZZINU FELICE — Trst. Ulica Carducci 41, DOBITE: ženske, moške In otroške dežne plašče, bunde, hlače, jopiče In srajce najboljših vrst ln znamk po najnlžjlh cenah. BRUSIN1 CARLO, Trst, Ul. Battisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno go- kakih 10 dni. Nekoliko huje se je j reče peči na premog in kerosene ter poškodoval Sibelja, ki si Je mogo- I na plin m elektriko in televizorje, če zlomil desno stegnenico. Ozdia- Oli jšave pri p ačilu. Postrežba plina vel bo v 25 dneh. I na dom. — Telefon 29-041. Glgio». - Astra 16.30 «Silvestro pirata le510 ' Barvne slikanice. . Vittorio veneto 16.15 «Mal dl do*" niča». Melina Mercouri, Jules u sin. Prepovedano mladini. -.i. Abbazia 16.00 «Mondo cane». Tee» color. Prepovedano mladini. Marconi 16.00 «Furia e passione». Tony Ourtis, Jean Sterling. ^ Ideale 16.00 «I quattro monaci». *e nl-color. p. Skedenj 16.00 «La stirpe malede***" Technicolor. Scott Brady. Darovi in prispevki Za Dijaško Matico daruje J-20.000 llr. Ob 17. obletnici smrtil Stanka koviča daruje družina Milkov __ Gropade 1000 lir za Dijaško SOŽALJE Učiteljski zbor in odbor Gld® ne Matice izrekata sožalje P Emi Vrabec ob smrti njene R1 ANGELA VODOPIVEC vd. Gombač Naznanjam žalostno vest, 4. po dolgi in mučni bolezni, “jr8ga decembra preminila moja s Pogreb blage pokojnice bo “gjja ob 14. uri iz hiše žalosti v ul-Davis 66. Žalujoča hčerka vnuki in ostalo soro**® IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Od 16. januarja do 9. februarja zimsko zasedanje porotnega sodišča Pogojna obsodba šoferja zaradi nenamerne povzročitve smrti priletnega pešca Zimsko zasedanje tržaškega po-j?*ega sodišča se bo začelo pod feasedstvom dr. Rossija 16. ja-«uWja prihodnjega leta ter bo tra-«o do 9. februarja. ,rrva obravnava bo 16. januarja S.8® bosta morala zagovarjati dva “toženca, in sicer Iginio Pertile st, Morigi, ki sta obtožena, da i? leta 1944 izsiljevala neko osebo, leta 16. julija, ju je fašistič- na " JU JC IUUUS.- I? Posebno sodišče obsodilo, toda sLJ?.zsoclbo je pozneje kasacijsko SodiSCe razveljavilo. Januarla se bosta pred porot-sodiščem zagovarjala Marko tv »uuiscem zagovarjala «ek, ki je v priporu od 3. mar-^ ‘etos ter Željko Ramogajec. Oba sta obtožena, da sta sodelovala pri nekem ropu. 23. januarja se bo moral zagovarjati Mladen Brichta, ki je v priporu od 9. marca letos. Obtožen je ropa in raznih drugih prekrškov. Nekaj dni pozneje, in sicer 28. januarja, bo prišel na vrsto Umberto Manuele, ki je v priporu od 14. maja letos. Skupaj z njim se bo moral zagovarjati Andreino Salvador, ki je bil aretiran istega dne. Oba sta obtožena ropa in hudih telesnih poškodb. Naslednja obravnava bo 31. januarja, in sicer proti Liviu Gandol-fu, Neviu Rosaiu in Giuseppu Chi-mentiju. Vse tri so aretirali 15. ma- Predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 18. uri film: il Re dei falsari (KRALJ PONAREJEVALCEV) JEAN GABIN MARTINE CAROL FRANCK VILLARD MAURICE BIRAUD BALPETRE GINETTE LECLERC FRANCOISE ROSAY BERNARD BLIER KlIKO «IRIS» PROSEK Predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 19.30 uri zabavni film: NATO CON LA CAMICIA (ROJEN V SRAJCI) Igrajo: JACK WATLING in CAROLE LESLEY Danes v SUPERCINEMA fiC# Don LuofneoMPUMo -m n?i s-C35S «nTaSI,.iiU(jwn •“«»‘s-Koaa.M/le R0N4V.,, ^^arioameNoou. PREPOVEDANO MLADINI POD 14. LETOM ja letos ter se bodo morali zagovarjati zaradi ropa in telesnih poškodb. 4. februarja bo prišel na vrsto Pellegrino Zacchigna, ki je obtožen sramotitve italijanske nacije ter telesnih poškodb. V naslednjih dneh, in sicer 6., 7. in 8. februarja bodo prišli pred porotnike Antonio Cappone, Giuseppe Seppi in Mario Platzer, ki so vsi obtoženi, da so sramotili italijanski narod. Pred goriškimi porotniki pa se bo moral 20. februarja zagovarjati Vittorio Zonno, ki je priprt od 20. novembra lani pod obtožbo umora. 1. marca pa bosta prišla pred poroto Giuseppe Basetta in Giuseppe Giona, ki sta v priporu od 18. novembra lani. Oba sta obtožena, da sta poskušala ubiti neko osebo ter jo oropati. » • • Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli, obramba Falconar) se je morala zagovarjati včeraj 49-letna Antonietta Spadaro s Trga Giarizzole 1, ki je bila obtožena, da je 1. decembra letos ukradla v veletrgovini Upim volneno obleko ter par otroških rokavic. Skupna vrednost ukradenega blaga je znašala okoli 5.000 lir. Na obravnavi je ženska izjavila, da ni prišla v trgovino z namenom, da bi kradla. Zaradi trenutne duševne zmedenosti pa je posegla po nekaterih predmetih ter jih je skrila pod plašč. Sodniki so jo spoznali za krivo ter so jo obsodili na 1 mesec zapora ter na 30.000 lir globe. • * • Pred istim sodiščem se je zagovarjal 29-letni Sergio Giacomini od Spodnje Magdalene 1901, ki je bil obtožen, da je 7. septembra 1959 nenamerno ubil 74-letnega Carla Pietzuka iz Ul. Timeus 5. Bilo je okoli 21,15, ko se je Giacomini peljal s skuterjem po D’An-nunziovem drevoredu proti središču mesta. Nenadoma je zagledal pred seboj, in sicer blizu poslopja št. 4, omenjenega Pietzuka, ki je prečkal cesto z leve proti desni. Ko je že priletnejši moški dosegel sredino ceste, je za trenutek obstal ter se potem nenadoma pognal čez drugo polovico. Motorist je sicer zavrl svoje vozilo (policijski organi so ugotovili, da je vozil z največ 45 km na uro), toda je kljub temu rahlo trčil v Pietzuka, ki je padel na tla ter se pobil po glavi. Ponesrečenca so takoj prepeljali v splošno bolnišnico, toda še istega večera je izdihnil zaradi hudih poškodb. Včeraj so kazenski sodniki menili, da je treba pripisati krivdo za nesrečo obema prizadetima. Gia-cominiju zato, ker se ni ustavil, a Pietzuku, ker se je neprevidno pognal čez drugo polovico ceste. Zato so obsodili Giacominija, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 4 mesece zapora, vendar mu pa niso odvzeli vozniškega dovoljenja, kot je bil zahteval javni tožilec. O odškodnini bodo razpravljali pred pristojnim civilnim sodiščem. Ponesrečil se jr ko je razkladal les i Včeraj popčlitte^B '14.40 so pripeljali z avtom RK na drugi kirurški oddelek 61-letnega Eugenia Germana iz Industrijske ulice 22, ki pa ni vedel povedati, kaj se mu je zgodilo. Uslužbenci rešilnega avta so povedali, da se je German ponesrečil v Ul. Campanelle v bližini poslopja št. 58, ko je z nekega tovornika razkladal, les. German se bo moral zdraviti v bolnišnici okoli 15 dni. V OKVIRU SOBOTNIH VEČEROV V DIJAŠKEM DOMU Uspela glasbena akademija gojencev Glasbene šole OBVESTILO KMETOM Program so popestrili elani števerjonskega tria Dijaki naj pokažejo več zanimanja za glasbeni pouk Povrnili bodo škodo ki so jo povzročili vojaki Komisija za izplačilo škode bo sprejemala prošnje v ponedeljek 10, decembra Goriški in tržaški gojenci Glasbene šole, ki so z uspehom nastopili domu v Gorici na sobotnem koncertu v Dijaškem Danes v ARCOBALENO VITTORIO GASSMAN CATHERINE SPAAK JEAN LOUIS TRINTIGNANT CLAUDIO GORA LUCIANA ANGIOLILLO LINDA SINI UN »«.Mfll' DINO RISI PRODOTTO da MARIO CECCHI GORI PIR L* FAIR FILM INCEI FILM-tANCRO FILM nftPASSO Lažja zastrupitev treh oseb s plinom V Ul. Boccaccio 18 je prišlo včeraj popoldne nekaj pred 18. uro do precej čudne nezgode v družini Lanceri. Ob tej uri so namreč pohiteli na omenjeni naslov uslužbenci RK, ki so prepeljali v splošno bolnišnico 83-letno Mario Mati-cich por. Lanceri, njeno 51-letno hčerko Renato por. Budin ter njenega 16-letnega sina Silvana Budina. Zdi se, da je v stanovanju omenjene družine nastala okvara pri plinski jeklenki ter da so plini laže zastrupili vse tri. Maticicheva se bo morala zdraviti v bolnišnici okoli 7 dni. Njena hčerka Renata pa bo ozdravela v 4 dneh. Čudno pa je, da so zdravniki ugotovili v njenem primeru tudi za-strupljenje z jedačo, kar ji je povzročilo bruhanje. Mladi Silvio pa bo ozdravel v 2 dneh. Dejstvo pa je, da je prav Silvio povedal, da sta se njegova mati in babica del-no zastrupili v domači hiši in v njegovi prisotnosti. Mladenič je potrdil, da je vsem postalo slabo zaradi plinov, ki so prihajali iz jeklenke. V okviru notranjih prireditev, ki izpolnjujejo sobotne večere v Slovenskem dijaškem domu v Gorici, je bil prejšnji teden koncert gojencev Glasbene šole iz Gorice in Trsta. V prostorni jedilnici so se zbrali gojenci s številnimi star, ši in vzgojitelji, ki so imeli priliko prisostvovati nadvse kvalitetni prireditvi. Najprej je predstavil nastopajoče ravnatelj Dijaškega doma Peter Sancin, ki je poudaril pomen delovanja Glasbene šole za razvoj kulture med slovensko manjšino. Za njim pa je spregovoril še rav. natelj Glasbene šole iz Trsta dr. Gojmir Demšar, ki je izrecno naglasil, da glasbena vzgoja izoblikuje človekov značaj in ga usposablja za življenje, v katerem lah. ko glasba predstavlja tudi vir zaslužka. Sledi! je dobro izbran program, ki je prikazal visoko stopnjo znanja nastopajočih. Ce pa upoštevamo, da so ga izvajali sami mladi gojenci in gojenke, tedaj lahjto brez obotavljanja zapišemo, da je bil koncert zares prijeten užitek za vsakogar, za Goričane pa še veliko iznenadenje povrhu, ker so spoznali, kako visoko so se tržaški rojaki povzpeli v glasbeni dejavnosti. Toda preidimo k samemu programu, sestavljenem iz 10 točk. Izvajali so jih tržaški in goriški gojenci. Prevladovali so sicer mladenke in mladeniči iz Trsta, to pa je bil tudi namen prirediteljev, ki so hoteli pripraviti tudi goriško u-čečo se mladino, da bi sledila njihovemu vzgledu in se krepkeje kot doslej oprijela glasbenega študija, zlasti pa učenja violine in klavirja, do katerih sedaj ne kažejo dosti zanimanja. Nastopalo je 12 gojencev: Lucijan Čandek je zaigral na harmoniko dve Fakinovi skladbi, violinistka Katja Kralj — Jentinsona, pianistka Magda Kuret pa Prokofjeva «Valček». Največjega aplavza so bili deležni člani števerjanskega tria: harmonikar Ivo Klanjšček, kitarist Drago Grauner in kontrabasist I-van Humar, Zaigrali so Avsenikovi «Rezka» in «Na Golipi». Igralci, ki so gojenci goriške glasbene šole, so pokazali izreden smisel za glasbo. Vsi so izredni učenci, ki so v kratkem času nekaj mesecev postali gospodarji svojega glasbila. Humar se je naučil igrati kontrabas, čeprav ni inštrument, ki se uči v šoli. j Nadalje je pianist Pavel Kodrič igral Bossija, harmonikar Silvan Ambrožič Rattina in Fakina, violinist Aleksander Zupančič — Co-rellija, pianistka Jasna Logar — Chopina, violinist 2arko Hrvatič — Mozarta, pianistka Nataša Daneu pa Smetano. Vsem so poslušalci iz srca ploskali, da so se morali znova pokazati, preden je aplavz pojenjal. Ob zaključku je ravnatelj dr. Gojmir E)emšar upravičeno ugotovil, da predstavljajo mladi poslušalci že kar dobro vzgojeno koncertno 'publiko in da si na moč želi, da bi se zelo visoko dvignilo število novih gojencev glasbene šole. Tudi z naše strani smo ugotovili kvaliteto prireditve. Delno je k temu pripomogel tudi ambient: jedilnica se namreč z majhnimi spremembami hitro spremeni v intimno dvoranico, kjer je moč prirejati najrazličnejše prireditve. To dvorano krasijo številne slike znanih slikarjev, ki ustvarjajo po-trebno vzdušje ter dvigujejo človeka k višjim duhovnim vrednotam. Doberdobsko županstvo nas je obvestilo, da bo prišla v ponedeljek 10. decembra ob 9. uri na županstvu komisija 183. pehotnega polka «Nembo», da bi izplačala škodo, ki je nastala zaradi vaj njegovih oddelkov na kraški planoti. Prošnje prizadetih kmetova'cev bodo sprejemali na občini, da bodo ugotovili obseg škode in posest, ki je bila prizadeta. Sele potem jih bodo izročili komisiji. Novico bodo kraški kmetje prav gotovo sprejeli z zadovoljstvom. Uresničila se bo njihova želja, ki so jo gojili toliko let, da bi jim poravnali škodo, ki je nastala na travnikih, njivah, v ogradah, kakor tudi škodo, ki so jo povzročila vozila na kamnitih zidovih, ki so jih kmetje zgradili s tem, da so odstranili kamenje z ornih površin in pašnikov. Skoda je bila nedvomno precejšnja. Kolikokrat so se poljedelci jezili zaradi nje in se pridušali, da raje pustijo zemljo in si poiščejo delo drugje, če se ne preneha z uničevanjem Imetja, ali se jim ne poravna vsaj nastala škoda. Vse kaže, da bodo škodo v celoti ali pa vsaj delno poplačali. Kmetovalci, ki s tolikšnim trudom obdelujejo kraško zemljo, da bi jim v tem prav gotovo redko kdo sledil, bodo z večjim veseljem prijeli za delo, kadar bodo videli, da se nekdo zanima zanje, da razume njihove težkoče, njihovo borbo z naravo za vsakdanji kos kruha. leg prosvetne dvorane v Gorici, otvoritev scenografskih črteSev in osnutkov tržaškega slikarja Jožeta Cesarja, ki je tudi scenarist Slovenskega gledališča. Ob tej priliki bo prisoten tudi umetnik sam, ki bo občinstvu obrazložil svoja dela. Vabimo vse, ki se zanimajo za slikarstvo in gledališko umetnost, da pridejo k predavanju in si ogledajo zanimivo razstovo, ki bo odprta tudi naslednje večere. Drevi miklavževanje v Pcvmi in Sovodnjaii Drevi ob 19. uri bo priredilo prosvetno društvo Iz Pevme miklavževanje v domači prosvetni dvorani. Obdarili bodo predvsem otroke in mladino, vabljeni pa so vsi vaščani, zlasti prijatelji mladine. Prav tako s pričetkom ob 19. uri bo danes miklavževanje v Sovod-njah, kjer bo najprej kratek kulturni program, kateremu bo siedilo obdarovanje. Prireditelji vabijo občane k udeležbi. Cesar bo razstavljal scenografske osnutke Jutri, v petek 7. t.m. ob 20.30, bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu po- iMiM'HiMiiiimiimiiiim'iiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiifiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinmiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiuiiiHiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiimmmiiiiimii TRGOVSKI DEL ANDREJEVEGA SEJMA Obrtno-idndustrijsko razstavo sp obiskovalci ugodno sprejeli Zlasti pohištvena obrije pokazala celo vrsto odličnih izdelkbv-Razstava bo odprtaswlanesjn jutri S X ŠrftČ 1 ;,À ^ Andrejev sejem’- v Gorici je v glavnem že *a-namj, V ponedeljek zvečer so 'bife zaključene razstava 'poljedelskih strojpv, pokuševalnica 'domačih vin in včeraj so tudi nekatere komedije zložile skupaj, svojo karavano, da bi se preselile drugam. Vendar je še povečini ostal ves zabavni del sejma ter tudi obrtno-industrijska razstava, ki bo v veliki in mali telovadni dvorani na Trgu Battisti odprta še danes in jutri. Čeprav je še prezgodaj, da bi mogli oceniti uspeh te razstave, ki je letos prvič organizirana v Gorici, pa vendar, že sedaj lahko rečemo, da je naletela na ugoden odmev ' številnih obiskovalcev in tudi prireditelji ter razstavljavci sami pričakujejo, da bo imela ugodne posledice tudi pri prodaji razstavljenih proizvodov, prve tri dni, ko je bil sejem na višku, je bil tudi obisk na razstàvi zelo dober, ker ga ni oviralo razmeroma mrzlo in vetrovno vreme. Izkazalo se je, da sta obe telovadni dvorani OGG zelo prikladni za tako manifestacijo, saj so prišli vsi razstavljeni predmeti do popolnega izraza. Pri tej gospodarski prireditvi so. deluje skoro 70 razstavljavcev iz vse pokrajine. Okrog 20 jih je iz Gorice, 11 iz Krmina, 11 iz Tržiča, 1Q iz Mariana, drugi pa so iz Gradiške, Romansa, Fogliana in Ka-prive. Namen razstave je prikazati ob tej priliki, ko je v Gorici največ domačih in tujih obiskoval, cev, proizvode domačega obrtništva, ki lahko zadostijo potrebam in zahtevam ne samo domačih, ampak tudi tujih potrošnikov, saj gredo že sedaj marsikateri proizvodi tudi v izvoz. Tu si obiskovalec M Pogled razstavljenega pohištva v veliki telovadni dvorani, vzbudil največ zanimanja med številnimi obiskovalci razstave iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiitmiiimiiiiimiiiiiiiiliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiuiiiiiiiii IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI S skuterjem se je zaletel v tovornik ki je privozil iz stranske ulice Obsojen je bil tudi skuterist, ker ni dal prednosti vozilu z desne Na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici pretekli torek so razpravljali v prizivu tudi o prometni nezgodi, do katere je prišlo dne 20. oktobra 1960 dopoldne nekaj po 10. uri v Krminu. Obtožena sta bila 23-letni vojaški šofer Raffaele Concu s Sardinije in 41-letni delavec iz podgorske predilnice Luigi Gallio iz Gorice, Ul. Angiolina 24. Prva razprava-v tej zadevi je bila pred okrajnim sodnikom v Krminu dne 26. marca letos. Takrat Je bil Concu obsojen na dva meseca zapora pogojno, Luigi Gallio pa je bil oproščen. Proti tej razsodbi sta vložila priziv tako obtoženca kot državni tožilec. Kot rečeno je dne 20. oktobra 1960 prišlo do prometne nesreče v Ul. Venezia Giulia v Krminu. Luigi Gallio se je takrat peljal s svojo lambreto v smeri od Čedada proti Gorici. Na zadnjem se- dežu je sedela 28-letna dijakinja I nosti in ker da ni vozil z zmerno Alojzija Kristančič. Ko je privozil hitrostjo, čeprav je s signalom do križišča v Ul. Braida, je od desne strani privozil iz neke stranske ulice vojaški kamion Leoncino, ki ga je šofiral omenjeni Concu. Ta se je najprej ustavil potem pa zavozil na sredo ceste v trenutku, ko je privozil mimo Gallio z lambreto. Posledica je bila, da je lambretist treščil s svojim vozilom v prednji levi del tovornika. Oba potnika sta z vozilom vred padla na tla ter pri tem dobila poškodbe, zaradi katerih šta se morala zdraviti v bolnišnici vsak po 40 dni, ker si je Gallio' zlomil desno nogo, Kristančičeva pa je dobila rano na čelu, več drugih poškodb in pretres možganov. Ker je vojaško vozilo prihajajo z desne strani in je imelo prednost, je prišel na zatožno klop tudi Gallio, ker mu ni dal pred- opozoril voznika tovornika, naj počaka in naj ne prečka ceste s svojim vozilom. Pri prizivni razpravi je bil prisoten samo Gallio. Sodniki so ponovno proučili vso zadevo in na koncu po krajšem posvetovanju spremenili prvotno razsodbo v toliko, da so spoznali za kriva oba obtoženca. Concu je bil obsojen na plačilo 160.000 lir globe, Gallio pa na 56.000 lir denarne kazni in 14.000 lir globe. Oba bosta morala plačati tudi sodne stroške. Poleg tega mora Concu plačati po 200.000 lir Galliu in Kristančičevi na račun odškodnine ter po 40.000 lir vsakemu za stroške civilnega odvetnika. Obtoženca sta branila odvetnika Devetag in Macoratti. Drž. tož. dr. Piacentino; preds. sod. dr. Cenisi; zap. Daidone. lahko ogleda odlično pohištveno proizvodnjo iz Krmina, Mariana, Gorice in Gradiške, tu so prikazani izdelki iz železa, marmorja in kamna, lončeni in cementni izdelki vseh vrst, domača konfekcijska proizvodnja in tudi izdelki večjih industrijskih obratov, od tekstilne tovarne iz Podgore do ladjedelnice in drugih tovarn iz Tržiča. Kot rečeno je letošnja razstava prva te vrste in nedvomno so se pri praktični izvedbi pokazale določene pomanjkljivosti, ki jih bo treba za prihodnje leto odpraviti in upoštevati nekatere dopolnitve, ki jih narekuje izkušnja. Vsekakor so prireditelji že izrazili svoj namen, da bo prihodnje leto tak prikaz pokrajinske gospodarske dejavnosti še večji in popolnejši, ker bo prav gotovo do takrat tudi krajevno obrtništvo napravilo še korak naprej pri povečanju in izboljšanju svoje proizvodnje. Y tem smislu se je izrazil tudi predsednik pokrajinske zveze obrtnikov cav. Ballarè. Za sedaj pa priporočamo vsem tistim, ki si razstave še niso ogledali, naj pohitijo še danes in jutri, ko bo razstava še odprta od 9. do 12.30 in od 15. do 22. ure. Vstopnina po 100 lir, za otroke in vojake po 50 lir. Urnik trgovin od 7. do 9. decembra Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo v petek, dan pred praznikom, lahko vse trgovine odprte zvečer do 20. ure. Mesnice bodo poslovale tudi popoldne od 16. do 20. ure. V soboto 8. decembra pa bodo dopoldne do 12. ure odprte trgovine s sadjem in zelenjavo, pekarije in mlekarne ter do 13. u-re cvetličarne. Vse druge trgovine bodo ves dan zaprte, vštevši mesnice. V nedeljo 9. decembra bodo dopoldne obratovale mesnice, cvetličarne, pekarije in mlekarne. Vse druge trgovine bodo ves dan zaprte. V temni ulici se je zaletel v avto Okrog 19.46 sinoči so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 61-letnega Alojza Komavlija iz Gorice, Ul. Lunga 52. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili verjeten zlom levega kolena ter so ga zato pridržali na opazovanju. Mož je povedal, da se je ranil, ko je od zadaj zadel v neki avto, ki je bil ustavljen v temni ulici. Z motociklom v avto Sinoči nekaj po 19. uri so poklicali avto Zelenega križa v Romana, kjer je prišlo do trčenja med nekim avtom in motociklom. Pri trčenju je bil ranjen 47-letni Demetrio Visintin iz Zdravščine, ki so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici. Tam so Visinti-nu ugotovili številne poškodbe na obrazu in na nosu z verjetnim zlomom nosne kosti ter veliko izgubo krvi. Zato so ga obdržali v bolnišnici na opazovanju. Stopila je s pločnika in se zaletela v avte Sinoči nekaj po 19. uri so pripeljali z avtom Zelenega križa v civilno bolnišnico v Gorici 63-let-no Assunto Longo iz Gorice, Ul. Galileo Galilei 8. Ko je ženica šla po Ul. Mazzini, je stopila s pločnika in pri tem zadela v neki avto, ki je stal na cesti. V bolnišnici so ji ugotovili udarec na čelu in na levi podlakti ter pretres možganov. Pridržali so jo za 8 dni na zdravljenju. Plamen ga je ožgal po obrazu in rokah *V civilno bolnišnico v Gorici so ob 15.50 pripeljali obrtnika 28-let-nega Alda Pleta iz Ul. Duca d’Aosta št. 122 v Gorici. Obvezali so mu opekline na obrazu in rokah. Povzročil mu jih Je plamen, ki je švignil iz peči, ko je Plet nakladal žaganje. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v sedmih dneh. Miklavževanje osnovnošolskih otrok Včeraj popoldne je bilo v Katoliškem domu v Drevoredu XX. septembra v Gorici miklavževanje, katerega so se udeležili otroci slovenskih osnovnih šol goriške pokrajine. Priredili so ga veroučitelji, spremljali pa so jih učitelji in učiteljice. Na sporedu je bila igrica: «Miklavž prihaja». Sledila je obdaritev. CGIL ima večino v notranji komisiji Solvay Volitve notranje komisije v kemični tovarni Solvay v Tržiču, ki so bile predvčerajšnjim, so še bolj utrdile položaj Delavske zbornice. Delavci so oddali naslednje število glasov (v oklepaju so lanski podatki); Delavska zbornica; 249 glasov — 83 odst. (271 glasov — 79,9 odst.). CISL: 51 glasov 17 odst. (68 glasov — odnosno 20,1 odst.). Med uradniki je dobila Delavska zbornica 12 glasov odnosno 24,5 odstotka (9 glasov — 16,1 odstotka) CISL pa 38 glasov, odnosno 75,5 odstotka (47 glasov odnosno 83,9 odstotka). Notranja komisija bo sestavljena iz petih članov. Delavsko zbornico bodo zastopali delavci Ervino Za-nolo, Enrico Galopin in Aldo Zonta, CISL pa delavec Alfredo Cof- far in uradnik Silvio Pini. Vprašanja zaradi podražitve avtobusne vozovnice Občinska svetovalca Bergomas in dr. Battello sta vprašala župana, na podlagi kakšnih določil sporazuma je v ponedeljek družba ATA, ki vzdržuje mestni avtobusni promet, podražila vozovnico od 35 na 40 lir, kot velja za nedelje In praznike. Najbolj so bili oškodovani dijaki, ki so morali plačati dražjo vozovnico, ker abonma ni veljal za tisti dan. Podobno vprašanje so županu zastavili tudi socialdemokratski svetovalci. Gradnja vodovoda v Ronkah Te dni so končali s kopanjem jarkov, v katere bodo položili vodovodne cevi za Vermeljan in Selce. Prav tako so v skalo v Ver-meljanu izkopali prostor, kjer bo glavni vodohram. Medtem je podjetje Dondi iz Roviga, ki je prevzelo ta dela, začelo s polaganjem vodovodnih cevi v dolžini 2500 metrov od Dobbia do središča Sta-rancana, ki je v vodnem konzorciju z Ronkami. V Starancanu pa bodo zgradili vodohram na stebru, od koder bo stekala voda po vsem naselju. Sklenili so, da bodo dali prednost napeljavi vode v Staran-can, da bi lahko obenem uredili tudi cesto na tem odseku. Tako bodo v Starancanu kaj kmalu dobili dobro pitno vodo, kar bo še bolj v korist razvijajočemu se gospodarstvu te kmečko-delavske občine. VERDI. 17.15: «Fedra», M. Mercu-ry in A. Perkins. Ameriški črno-beli film. CORSO. 16.30: «Sodoma in Gomora», S. Granger in A. M. Pietran-geli. Italijanski barvni film v ci-nemascopu. VITTORIA. 17.15: «Le 7 fatiche di All Babà», R. Flash in B. Cortez. Italijanski barvni film v cinema-scopu. CENTRALE. 17.15: «800 leghe sul-l’Amazzonia», V. Connors in L. Fisher. Barvni film v cinemasco-pu po romanu Julesa Verna. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 13 stopinj ob 13.20, najnižjo 6 stopinj pod ničlo ob 3.40. Povprečne dnevne vlage Ja bilo 52 odstotkov. Presenetljivo kojo turnirja zg pokal Italia Roma, Milan in Bologna izločeni iz tekmovanja V SAN SIRU Sampdoria - Milan 1:0 (1:0) MILAN: Barluzzi; Pelagalli, Trebbi; Benitez, Radice Trapatto- ni; Fortunato, Sani, Altafini, Del Vecchio, Barison. SAMPDORIA: Sattolo; Vincenzi, Marocchi; Vicini, Bernasconi, Prato; Toschi, Toro, Da Silva, Brighenti, Maestri. SODNIK: Politano iz Vidma. Gledalcev: 5000 Milan je izločen iz nadaljnjega kola turnirja za letošnji italijanski pokal. Izločila ga je Samp.do-ria sredi San Sira z golom, ki ga je že v 38’ prvega polčasa dosegel Toschi. V začetku je tekma potekala v znamenju enakovrednosti obeh moštev, ki sta se trudili, da bi prišli do zgoditka. Prvi je poskusil Sani, ki ni imel sreče, kot jr ni imel pri protinapadu Vicini. Medtem ko je Milan izgubljal na živahnosti, so se igralci Sampdo-rie vedno bolj nevarno bližali vratom, ki jih je branil Barluzzi. Ta je večkrat rešil mrežo, a največkrat so jo rešili prav njegovi tekmeci z zastreljanjem odličnih priložnosti. V 38’ pa je Toschi ušel Trebbiju in še preden mu je vratar zaprl pot, je poslal žogo v mrežo Milana. V drugem delu so Milančani šli v napad v upanju, da bodo izsilili izenačenie, S pritiskom so dosegli samo nekaj kotov in nič več. Edini nevarni strel je bil Del Vecchia, toda Sattolo je njegovo žogo ubranil v plovnem skoku. V 25’ so imeli Milančani zlato urilož-nost: žoga pa je šla mimo Sanija, Del Vecchia in Altafinija in samo Barison jo je izrabil in streljal, a mimo vrat. Proti koncu so šli vsi Milančani v nanad, toda o-bramba Sampdorie je dobro dr-žala in ohranila zmago. GLEDALCEV: 2.000. Zaradi neodločenega izida tako ob zaključku 90 minut igre kot po podaljških je Torino s pomočjo e-najstmetrovk premagal Bologno na njenem igrišču in se tako oddolžil za poraz, ki ga je doživel med prvenstveno tekmo A lige. V prvem delu igre je Bologna prišla bliskovito do dveh golov v 4’ s Rossinijem in v 5’ s Haller-jem. Ko je kazalo, da bodo domačini odpravili uporne goste, so ti v drugem polčasu zmanjšali razliko v 6’ s Peiròjem in izenačil v 18’ s Piacerijem. Do zaključka tekme se stanje, kljub poskusom z obeh strani, ni spremenilo, zaradi česar so bili potrebni podaljški. Pripomniti je treba, da je Vieri rešil Torino poraza, ker je v 38’ drugega polčasa ubranil Hallerjev strel iz enajstmetrovke. Ker tudi podaljški niso dali zmagovalca, je sodnik odredil streljanje enajstmetrovk. Turinčanl so tako prišli do zmage, ker so bili uspešnejši: Locatelli jih je spravil v mrežo 4, medtem ko jih je Hal-ler samo 3. Bologna je tako izpadla iz tekmovanja, Torino pa si je osvojil pravico do nastopa v četrtfinalu. DANES V BARIJU ITALIJA-FRANCIIA z drugoligaškimi reprezentancami V BOLOGNI Po streljanju 11-metrovk Torino-Bologna 6:5 (0:2, 2:2, 2:2) BOLOGNA: Cimpiel, Capra, Lo-renzini Furlanis, Pavinato, Franzini Renna, Rossini, Demarco, Hal-ler, Perani. TORINO: Panetti, Poletti, Suzzacchera Rosato, Bearzot, Ferretti Cardino, Locatelli, Piaceri, Peirò, Crip-pa. SODNIK: Angonese iz Mester. V TURINU Juventus - Venezia 3:1 (3:1) JUVENTUS: Anzolin (Mattrel), Castano, Salvadore Caocci, Leoncini, Noletti Nicolè, Del Sol, Siciliano, Sivori, Crippa. VENEZIA: Magnanini (Bubacco), De Bellis, Ardizzon Grossi, Caran-tini, Frascoli Azzali, Santisteban, Bartù, Raffin, Dori. SODNIK: Ferrari iz Milana.----------------------------- GLEDALCEV: 2.000. Juventus, kar je bilo pričakovati, je brez težav odpravil gostujoče Benečane z rezultatom, ki dovolj jasno predstavlja razmerje sil na igrišču. Turinčani, ki so igrali na domačih tleh, so že po 2 minutah igre prišli v vodstvo: napad sta začela Leoncini in Del Sol, ki sta prodrla do obrambe Venezie ter predložila Sivoriju žogo, katero je napadalec iz razdalje 15 metrov spravil s silovitim volejem neubranljivo v mrežo. Dve minuti kasneje pa presenečenje. Srednji napadalec Venezie Bartù je dal možnost Raffinu, da je poslal žogo za An-zolinovim hrbtom in tako izenačil stanje. V 15’ je Juventus ponovno prešel v vodstvo: Nicolè je izrabil nesporazum med Ardizzonom in Magna-ninijem, ki je prišel iz vrat in zabil drugi gol. V 23’ tretji gol: Sivori je preigral De Bellisa, počakal, da mu je vratar Benečanov prišel nasproti in ga nato z natančnim strelom spravil na kolena. Praktično se je igra končala že v prvem polčasu. V drugem se igralci Juventusa, zadovoljni ' e ' rezultatom, niso hoteli truditi in so samo branili rezultat, ki je ostal, kljub ostrim napadom gostov, nespremenjen. V RIMU Genoa - Roma 5:2 (3:1) ROMA: Cudicini; Raimondi, Corsini; Carpanesi, Losi, Guarnacci; Leonardi, Jonsson, Manfredini, J^ojacono, Menichelli. GENOA: Da Pozzo; Bargnasco, Ratti; Baveni, Colombo, Rivara; Meroni, Pantaleoni, Galli, Alm>r, Germano. Gledalcev: 15.000. Tudi Roma se je morala odpo^ vedati nadaljnjemu sodelovanju v borbi za italijanski nogometni pokal in to zaradi poraza, ki ji ga je zadala s 5:2 (3:1) gostujoča Genoa. Čeprav so imeli Rimljani v svojih vrstah poleg Lojacona tudi Manfredinija, so morali kloniti. Nekaj krivde pade na dva avtogola, vendar tudi na igralce, ki niso bili sposobni onemogočiti gostom nevarne strele. Začetek je bil precej zmeden z napadi in protinapadi. Sredi teh je osamljeni Galli izrabil priložnost in povedel Genoo v vodstvo. Po 35 minutah igre pa so imeli Rimljani že tri žoge v svoji mreži: prvo je spravil v 25’ Guarnacci, drugo pa v 35’ Corsini in sicer oba z avtogolom. Kljub takemu pasivu se Roma ni predala in je v 37’ z Lo-jaconom zmanjšala razliko na 3:1. Po enakovredni igri v drugem delu polčasa je Genoa prevzela vajeti v svoje roke in je začela diktirati tempo, s čimer je z lahkoto prodirala pred vrata Rome. V 30’ je Germano po predložku Almirja prehitel branilca domačinov in spravil v mrežo četrto žogo. Roma je občutila udarec in njeni igralci so le tu pa tam skušali prebiti dobro obrambo gostov, ki je v 39’ končno le klonila po zaslugi Menichellija. Rezultat pa ni ostal nespremenjen, ker je Genoa množično prešla v napad in v 41’ se je celo beku Bargnascu posrečilo preigrati nič manj kot vratarja Cudicinija in doseči zadnji gol dneva. V BERGAMU Atalanta 2 Catania 1 ATALANTA: Cornetti (Pizzabal-la); Rota, Roncoli; Nielsen, Gar-doni, Colombo; Olivieri, Da Costa, Nova, Christensen, Gentili. CATANIA: Vavassori (Sèveso); Alberti, Rambadelli; De Dominici, Michelotti, Benaglia; Alicata, Ca-ceffo, Ferrante, Biagini, Malerba. SODNIK: Varazzani iz Parme. Gledalcev: 3000. Christensen ima glavno zaslugo če je Atalanta z zmago nad bor-beno Catanio prebredla oviro osmine finala turnirja za italijanski nogometni pokal. Danec je namreč dosegel oba gola Atalante in sicer v 38’ prvega in v 23’ drugega polčasa, medtem ko je za goste z juga dosegel častni gol Cacef-fo, ki je v 35’ drugega dela igre pres«ngtil vijejtarja nasprotnikov. . TENIS MADRAS, 5. — Mehika je v medconskem finalu za Davisov pokal premagala Indijo 5:0. V današnjih srečanjih posameznikov je Mario Llamas odpravil Premijta Lalla 6:2, 6:2, 6;3, Pancho Contre-ras pa Ahtarja Alija 6:4, 6:2, 7:5. 13. redni občni zbor | športnega združenja Bor j V petek 14. t. m. bo ob 20.30 v I I dvorani stadiona «Prvi maj» I • Vrdelska cesta 7 I redni občni zbor ŠZ Bor s sledečim dnevnim redom: 1. pozdrav 2. poročila: a) predsednika b) tajnika c) blagajnika d) gospodarja 3. volitve volilne komisije 4. razrešnica staremu odboru ! 5. volitve novega odbora I 6. slučajnosti in diskusija BARI, 5. — Danes bo italijanska reprezentanca sestavljena iz nogometašev B lige doživela ognjeni krst. Na sporedu je namreč srečanje z drugoligaško reprezentanco Francije, ki je danes zaključila priprave na igrišču v Molfetti. Oba trenerja, Frossi za Italijo in Guerin za Francijo, sta že najavila postavi, ki bosta nastopili kakor sledi: ITALIJA: Cei; Burelli, Panara; Turra, Magnaghi, Carrano; Oltra-mari, Catalano, Calloni, Landoni, Ciccolo. Rezervi: Pagani, Bassi. FRANCIJA: Samoy ; Swunka, Grimbert; Herbin, Tylinski, Zenier; Bauiu, Guillot, Tillon, Ferrier, Li-ckel. IZ KOPRSKEGA OKRAJA Zmaga Delamarisa na pokalnem turnirju Cez praznike so organizirali v Kopru pokalni nogometni turnir, ki so se ga udeležili razen domačega Tomosa še izolski Delamaris, Postojna in Jadran iz Poreča. V prvem dnevu sta se najprej pomerila Tomos in Postojna. V rednem času se je končala tekma 1:1. Zanimivo je, da so Postojnčani vso tekmo vodili in je uspelo Koprčanom izenačiti rezultat šele v zadnjih minutah igre. Pri streljanju enajstmetrovk so Postojnčani popolnoma zatajili, saj so od petih strelov le enkrat zadeli v črno, medtem ko je bil Koper štirikrat uspešen. Končni rezultat je torej 5:2 za Koper. V drugi tekmi sta se pomerila Delamaris in Jadran. Izolčani so bili vso tekmo v premoči in so brez težav zmagali s 5:1. Najbolj sa je odlikoval napadalec Kostič, ki je bil trikrat uspešen. Naslednji dan sta se najprej srečala premaganca prvih dveh srečanj. V rednem času se je tekma med Postojno in Jadranom končala 2:2. V prvem polčasu so bil: boljši igralci Poreča, ki so dosegli vodstvo 2:1. V drugem polčasu pa je bila Postojna odločno boljša. Žal pa so bili njeni napadalci zelo neučinkoviti in so med drugim zastreljali celo enajstmetrovko. Pri rezultatu 2:2 so spet streljali enajstmetrovke. Podobno kakor proti Tomosu je Postojna tudi tokrat zatajila, saj je le enkrat pretresla mrežo svojega nasprotnika, medtem ko je bil Poreč štirikrat uspešen. Končni rezultat tekme, ki je odločala o tretjem in o četrtem mestu, je bil torej 6:3 v korist Poreča. V odločilni tekmi za pokal je Delamaris premagal Tomos z 2:1. To je bila hitra, borbena in lepa igra, v kateri je imel Tomos več od igre v prvem polčasu, ko je dosegel vodstvo 1:0, medtem ko so bili Izolčani proti koncu odločno boljši in so zasluženo zmagali z 2:1. KOŠARKARSKO PRVENSTVO I. MOŠKE LIGE V Ze v prihodnjem kolu vodstvo Simmenthala v nevarnosti Ogrožata mu ga Ignis in Knorr Z viška svojega prvega mesta milanski Simmenthal še vedno osamljen motri boj ostalih trinajstih ekip, ki se kolo za kolom pehajo z različnimi težnjami, upi m možnostmi. Enim je državni naslov še dosegljiv, drugi pa so tako visokoleteče želje že opustili in njihovi upi ne segajo več preko četrtega mesta. Teh je največ, čeprav se nekatere morda res zavedajo svojih moči in meja: še vedno v njih gori droben plamenček upanja, da se rezultati naslednjih kol tako preplete, da bi same prišle v ospredje, četudi bi bilo to prej zasluga tujih moštev kot pravi odraz lastne nadmoči. Imamo pa tudi take, ki se na dnu lestvice zaman trudijo, da bi nadvladale nepazljivega nasprotnika in bi se tako otresle tistega nezavidljivega položaja, ki bi jih v nasprotnem primeru obsodil k povratku v nižjo ligo. Vendar kljub že davno enakem licu ni lestvica še povsem resničen odraz moči udeležencev prvenstva I. moške lige. Simmen-thalovo vodstvo bo v nevarnosti že v prihodnjem kolu, ko bo v Milanu gostoval vareški Ignis. Kljub trenutnemu boljšemu nivoju bo Milančanom slaba predla, vendar bi jim zmaga pomenila znaten korak naprej do ponov- ne osvojitve najvišjega naslova. Libertas iz Livorna se je kljub želji, da se povzpne tik do vrha lestvice in letos pozitivnim rezultatom, morala vdati pred kompresorjem milanskega Simmenthala. Milančani so spretno razorožili domačine s tem, da so jim onemogočili hitre protinapade, Vittori in Vianello pa sta pod koši neizprosna in rezultat ni mogel biti drugačen, Ignis je gostila Biello. Gostje so v prvem polčasu še nekako vzdržali tempo domačinov, v drugem delu pa so se morali vdati pred rastočim ritmom napadov igralcev Ignisa, kjer je imel Gavagnin, končno le v dobri formi, levji delež. Tudi tretji velikan je sledil zgledu lombardskih ekip. Se ta- •IIIIIIIllllllllllllllllllllllllllIllIllllllllllllKClIfUllIllltlilOlllf^T-vrE^T-lfllllllllllllllllllllllllllllliaflltttlllflltTlllllllllllillllliiiiiggiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniin -OP RINGA DO mmA - Carlos Ortiz - boksar meseca Deset tisoč dolarjev za vsako rundo Clayu za nastop z Williamsom NEW YORK, 5. — Portoričan Carlos Ortiz, ki je v posesti svetovne krone lahke kategorije, je postal po zaslugi uredniškega odbora revije «Ring Magazine» boksar meseca. Ortizu je ta naslov pripadel zaradi zmage s K.O. v peti rundi nad Japoncem Kosako, ki se je pred dnevi spoprijel z njim v dvoboju za svetovni naslov. gtitiiMiiiingmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiininiiiiiiiituiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuuiiiimiiigg Ameriška revija priznava nada-» v ' 1 ■ ■ ' v- lje kot svetovne soprvake srednje DOMAČA MEDDRUŠTVENA SREČANJA kategorije Nigerijca Dicka Tiger- ja in Americana Paula Penderja. Prvega podpira tudi WBA, drugega pa dve ameriški boksarski komisiji in evropske zveze. V lestvici najboljših boksarjev na svetu srednje kategorije sta tudi dva Italijana in sicer Bruno Visintin na 9. in Nino Benvenuti na 10. mestu. Evropski prvak Madžar Laszlo Papp je na 8. mestu. V namiznem tenisu in šahu prijateljski spopad Dijaški dom -PD I. Cankar V nedeljo je bilo v Dijaškem, domu že tradicionalno srečanje v šahu in namiznem tenisu med ejkipami gojencev doma iri prosvetnim društvom Cankar. Edina ndŠvost je bila v term, da ekipe niso bile kot običajno razdeljene v skupine A, B itd, ampak v kategorije nižje in višješolcev. IZIDI: NAMIZNI TENIS CANKAR (nižješolci) — DIJAŠKI DOM (nižješolci) 0:5 Gregorič — Blažina 0:2 (3:21; 12:21) Ban — Černigoj 0:2 (15:21: 10:21) Mikulus — Moro 0:2 (10:21; 7:21) Ban — Blažina 0:2 (13:21; 13:21) Gregorič —Moro 0:2 (10:21; 14:21) CANKAR B — DIJAŠKI DOM B 4:5 Ban — Bnščik Mikulus — Škabar Gregorič — Štolfa Mikulus — Briščik Ban — Štolfa Gregorič — Škabar Mikulus — Štolfa Ban — Škabar Gregorič — Briščik 2:0 (21:14; 21:17) 0:2 (15:21; 16:21) 0:2 (17:21; 10:21) 0:2 (13:21; 12:21) 2:1 (21:16; 12:21; 21:17) 2:0 (21:17; 22:20) 0:2 (13:21; 16:21) 2:1 (19:21; 21:10; 21:15) 0:2 (19:21; 10:21) > CANKAR (višješolci) — DIJAŠKI DOM (višješolci) 3:2 Vitez — Košuta 2:0 (21:17; 21:16) Jankovič — Cergolet 0:2 (6:21; 16:21) Vitez-Jankovič - Košuta-Cergolet 1:2 (21:19; 16:21; 14:21) Vitez — Cergolet 2:1 (18:21; 21:10; 21:14) Jankovič—Košuta 0:2 (8:21; 18:21) SAH CANKAR — DIJAŠKI DOM 4-0 Jankovič — Colja Jankovič — Bidovec 1:0 Okorn — Bidovec Okorn — Colja 1:0 HOUSTON, 5. — Ameriški boksar težke kategorije Cassius Clay, ki je pred nedavnim premagal Ar-chieja Mooreja, bo lahko zaslužil deset tisoč dolarjev (približno 6 milijonov 200.000 lir) za vsako rundo, ki jo bo vzdržal v dvoboju z rojakom Clevelandom Williamsom. To vsoto je ponudil petrolejski magnat Hugh Bembow, ki je že organiziral nekaj boksarskih srečanj v Houstonu. Bembow je pred kratkim kupil skupno s Adamsom pogodbo, ki je Wil-liamsa vezala na Loua Viscousija za 25.000 dolarjev ali morda celo več (15 milijonov 500 tisoč lir). «Adams in jaz sva pripravljena položiti v banko sto tisoč dolarjev (62 milijonov lir) za kritje desetih rund in to v primeru, če bo Clay hotel tvegati dvoboj z Williamsom, da zasluži celo ali pa vsaj del te vsote». Bembow namerava s tem odgovoriti na sklep WBA, ki je na svetovni lestvici težke kategorije prisodila Clayu četrto mesto pred Williamsom, ki je zdrknil na stopnico nižje. Williams ima namreč rekord 46 K.O. v svojih profesionalnih nastopih. Glede Claveve zmage nad Moo-rejem, je Bembow izjavil: «Ce bi jaz organiziral dvoboj Williams— Moore, bi oba, mene in William-sa obtožili umora». * * # RIM, 5. — Bivši svetovni prvak srednje kategoriie Carl Bobo Ol-son je prispel danes v spremstvu ko žilava Fonte Levissima M, la zmožna, da bi zajezila o t in tehnično izpiljene P10.?,,*. Lombardija, Pellenere in PZ}J ,, ljev. Ti so brez dvoma naji P zaigrali v obrambi, kjer izkazali kot odlični Pozn?Vi,ni-vseh sistemov obrambne te ke in kar med igro prehajat enega v drugega, da nasprot niso nikoli vedeli pri čem s°’ Stotica zadanih točk je „v«i-slej cilj tu pa tam tudi ma i0 maini dosežek le nekaterih močnih ekip. Zdaj pa je t®.^. lo celo rimskemu Laziu, ki . nutno brede v nevarnih v° dna in je svojo letošnjo .P tekmo oddal celo brez igre.. ga ekipa iz Trevisa je v lep»* svojega nedeljskega protiv videla še prej kot poraz » dokončno obsodbo. —- ...- g kako močnejše moštvo iie iz tamkajšnjih tal kako t0(:?°jnn. vest že zaslužila vsaj tzl i,«. ski naslov. Zdaj po odhodu1^ Padovansko igrišče je leti skoro nezavzetno in naaiuv. maj pu vv»**— -g. skoletnih stebrov ekipe, P°jaljio dovanskega moštva pred p°lrjf publiko ne preseneča več. Fe che se je privoščil celo .V.,, pi, ki je pričel letosnl ški Prealpi, ki je pricei --:^, prvenstvo brez posebnih *. -a a si je tekom samega tur°j5je polagoma postavljal vedno Izid tekme Partenope-Alg°r ”a|J v vsej svoji meri kaže Pon?ff,»fe-težo domačega igrišča in 1,0 ^ nja domačega občinstva. N® bj kršnem koli drugem i8rl“, 0be *’---- brez dvoma zasluzil Algor točki. Ex Massimo se je na Y?°uMie trudil, da bi zaigral č,ffl re. proti meščanom Stelle ( Njegov nastop je bil še bol) ^ hvalevreden, vendar ni b11 re. volj samozavesten, da o1 Ji jj obrnil Ex Massimu nasprotuj predvidevanja. pzi0. IZIDI zjg •Stella Azz. — Ex Massimo «jjjjj, •Lazio — Treviso gjjjl •Partenope — Algor jjjO Prealpi — ‘Petrarca »jjjO Knorr — ‘Fonte Leviss. „-72 •Ignis — L. Biella gg.ji Simmenthal — ‘Livorno žene Udy in trenerja Perryja Hen-ryja iz San Francisca na letališče v Fiumicino. Ameriški boksar je prvič v Italiji, kjer bo v sredo nastopil v rimski športni palači proti evropskemu prvaku srednje težke kategorije Giuliu P.ir.aldiju. Olson, ki je na devetem mestu lestvice najboljših boksarjev srednje težke kategorije, je izjavil, da ne pozna Rinaldija, a da ima do njega precejšnje spoštovanje. Njegov trener pa je pripomnil, da je Olson v odlični telesni in moralni kondiciji. liiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimmniiiiiitiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiin»1 Kot da je mrtev , r-iNadaljevanje s 3. strani) Howell je izpustil kljuko. Stal je kot pribit med P0<*jjjS| Payne ga je prestrelil s svojim ostrim pogledom. Tedaj ie ga* stokanje s kavča. Nekaj ni bilo v redu s Sylvinim dihanjem• Skočil je k njej. Nenadoma mu je bilo vse jasno. prišla k očetu — postalo ji je slabo in je vzela eno očetovih » in to točno tisto, ki jo je vtihotapil v stekleničko. — Sylvia! Sylvia! nn Odgovora ni bilo. Ni ga več spoznala. Solze so mu privrel ^ oči. Nekoč je ljubil to žensko. In sedaj je nenadoma spoznali ko lepa je še bila. ylS Toda bilo je prepozno. Izgubil je svojo igro. Izgubil je vse' načrt je propadel. Dr. Morton se je pojavil in Howell se mu je naglo ama Zdravnik ji je odpel bluzo in začel prisluškovati srčnim pom. Toda kmalu je odložil šteto skop in žalostno zmajal z Z dvema velikima korakoma je bil Payne pri vratih, jih je in zaklenil. — poklical sem policijo — je rekel hla — Policijo? — je zajecljal Howell. — Ti si jo ubil, ti.... — Kaj? — je zatulil Howell. — Vedela je, da si jo varal in našla je stekleničko s str ^ n ora, Hotela se je ločiti, toda bala se je, da si boš kaj stor ^ Paynov obraz Se je grenko raztegnil. — Nikoli ni pomi »lil®» je bil strup namenjen njej! — Toda Sylvie danes sploh nisem videl. Jaz.... jn Nekdo je potrkal na vrata. Payne je stopil proti j t jih odklenil. Vrata so se odprla. Misliti je moral na vrata, ^ bodo vedno bolj odpirala. Na vrata zapora. In potem — dvojna vrata plinske celice. ' p(jpfl Preden so se policisti zrinili v urad, je Richard HoUteli okno. — Koliko časa bom porabil do tal? — je pomislil. Potem je skočil. Osemintrideset nadstropij globoko. GAGARIN P CESTA V VESOLJE Zapiski letalca-kozmonavta ZSSR Pri izboru so se zanimali za naš življenjepis, družino, tovariše in družbeno dejavnost. Niso ocenjevali samo zdravja, temveč tudi kulturno in socialno zanimanje ter čustveno stabilnost. Za polet v vesolje so iskali goreče srce, bistro pamet, močne živce, neupogljivo voljo, stanovitnost duha, pogum in življenjsko radost. Hoteli so, da bi se bodoči kozmonavt lahko orientiral in da bi se ne zmedel med zapletenim poletom, da bi se v trenutku znal znajti v vseh spremembah in sprejeti v vseh primerih najbolj pravilne rešitve. Za vse to je bilo potrebno nekaj tednov. Znova so izločili precej fantov. Ostal sem med izbranimi letalci, kandidati za kozmonavte, čez nekaj dni je vso našo skupino sprejel glavni poveljnik vojaških zračnih sil Konstantin Andrejevič Verši-nin. Pri tem srečanju sem bil vesel, ker sem sredi drugih zaslužnih generalov našega letalstva videl tudi enega izmed prvih herojev Sovjetske zveze Nikolaja Petroviča Kamanina, o katerem sem bil tako veliko slišal že od njegovega bojnega in polkovnega tovariša, voditelja saratovskega aerokluba G. K. Denisenka. Prvič v življenju se mi je zgodilo, da sem se kot nižji oficir pogovarjal z glavnim maršalom letalstva. Sprejel nas je po očetovsko kot svoje sinove. Zanimal se je za našo službo, družino, spraševal je po ženah in otrokih in ob zaključku dejal, da nam domovina zaupa. Zdaj sem se moral ločiti od polka, posloviti se od tovarišev in se skupaj z družino odpraviti v kraj novega službova- nja, Odprla se je nova, najbolj zanimiva stran v mojem življenju. Domov sem se vrnil prav na svoj rojstni dan. Valja je vedela za moj prihod in je v pečici spekla godovniški pirog ter ga okrasila z mojimi začetnicami in številko šestindvajset. Samo pomislil sem, saj je bilo še pred kratkim šestnajst, zdaj pa že šestindvajset! Vendar pa sem še kar naprej, kot bi bil še fantek in vajenček ponosno gledal na prostrani s sončno svetlobo obliti svet, ki se je odpiral pred mojimi očmi. K pirogu so se zbrali pri nas ipoji tovariši in Valjine prijateljice. In čeprav še nihče ni ničesar dokončnega vedel, so vsi ugibali, da bomo kmalu zapustili garnizijo. Valji sem povedal, da so me prestavili k letalsko raziskovalnemu delu in da bomo kmalu odpotovali v središče Rusije. Prijateljicam je takoj povedala to novico. In tako so tudi vsi mislili, da bo Gagarin postal preizkusni pilot in preizkušal nova letala. Za mizo so veliko govorili o preizkusnih pilotih. Pogovor Je tekel o borbi našega letalstva za hitrost, višino in daljino poletov. Pripomnili so, da so zadnji čas številni preizkusni piloti priborili domovini nove svetovne rekorde; Vladimir liju* šin se je na «T-431» dvignil skoraj trideset kilometrov visoko, Georgij Mostolov je na «E-66» letel s hitrostjo, ki je bila skoraj dva in polkrat večja od hitrosti zvoka. Valentin Kolaljov je čedalje boli dosegal večjo višino, ko je povečaval nosilnost naših potniških zračnih ladij. Tudi številni drugi letalci so se prizadevno trudili za razvoj naše zračne flote. «Zdaj je vrsta na tebi, Jurij,» je šaljivo rekel Anatolij Rosljakov, sekretar naše partijske organizacije. Ne vem zakaj je bil prepričan, da bom prav jaz storil nekaj nenavadnega. Poslušal sem tovariše in molčal. Saj so bili pred nami takšni rekordi, pred katerimi bo zbledelo vse, kar je bilo doseženega. Spomnil sem se na letalce, s katerimi sem bil na sprejemu pri glavnem maršalu letalstva. Sleherni igmed njih je gorel v odločnosti, da bi žrtvoval vse svoje sile za priprave takšnih poletov Z nekakšnim polzavestnim občutkom sem uganil, da bo sleherni izmed njih postavil vesoljski rekord: eden prej, drugi kasneje. Stvar je bila odvisna samo od časa. Gramofon je igral. Boris Vdovin je prebral svojo novo pesem. Potem smo peli v zboru, na koncu pa smo se začeli pogovarjati o novem zakonu, ki so ga bili sprejeli na seji vrhovnega sovjeta ZSSR o občutnem zmanjšanju naših oboroženih sil. Ta zakon je vznemirjal oficirje v polku in vsi razgovori so se obvezno končali s pogovorom o tem zakonu. «Glej, ti greš med preizkusne pilote,» je govoril Vdovin, «mene pa bodo zanesljivo premestili k civilnemu letalstvu... Vse bo treba začeti znova..,» Tovariši so se zavedli, da se bo torej zakon očitno dotaknil tudi našega polka. Saj so že glavna oblika sovjetskih oboroženih sil postali raketni oddelki. Raketa je po tiho izpodrivala tako letalstvo kot topništvo; čisto drugačna je postala oblika naše celotne mogočne armade in flote — številčno se Je zmanjševala, njena udarna moč pa je naraščala. Tistim, ki so morali oditi iz vrst oboroženih sil, je novi zakon zagotavljal stanovanje in delo. Časniki so prinašali fotografije in dopise 0 celotnih pododdelkih, ki so odhajali na gradnjo sedemletke, na ledino. Kmalu potem je radio, za njim pa tudi časniki, sporočil o podvigu štirih sovjetskih vojakov, ki jih je bil vihar zanesel v čolnu na Tihi ocean. Pokazali so iznajdljivost in peustrašenost, in zdi se, da so premagali tisto, kar se premagati ne da. Ashat Ziganšin, Anatolij Ključkovski, Filip Po-plavski in Ivan Fedotov so bili ljudje sovjetskega kova. Njihova izredno poetična zgodba je navdušila letalce. Sleherni iz te pogumne četvorke je kot človek pokazal osebno hrabrost in fizično vzdržljivost z neupogljivo voljo po zmagi. Zdelo se je, da ni bilo v središču uragana, v katerem se je znašla njihova trhla ladjica nikakršnega upanja več na rešitev, toda sovjetski fantje se niso zmedli in niso prenehali z borbo. Ne glede na mladost so imeli za seboj leta učenja, naporov in izkušenj. To je bil majhen, strnjen kolektiv, ki sta ga bila vzgojila partija in komsomol. Po bratovsko so si delili sleherno kapljo vode in sleherni košček prekuhanega usnja, ki so ga bili izrezali iz škornjev, še enkrat so dokazali, kako trdne so vezi bojnega tovarištva. Podvig pogumne četvorice je bil v skladu z mojim vzne-šenim občutjem. Tudi jaz bi bil rad pri premagovanju težav prav takšnih kot oni, da bi se ne bal razdivjane naravne sile in pogumno začel borbo z njo, saj je vesolje PraV nevarna naravna sila. pilo. Doma smo se že pripravljali na odhod. Hudo mi J® ni da sem se moral ločiti od tovarišev, od surove nflta ’ sem jo bil vzljubil in od prečudovitega severnega slj&- Poslednjič sva z Valjo odšla na obalo morja, k®1 j,ei« okvir je ustvarjalo čipkasto butanje valov, gledala sva sv» ptice, ki so krožile nad granitnimi skalami, potem Pj^ril® se napotila na pokopališče in dolgo stala ob gr°bu. J t$° Dergunova. «Lahko bi postal pomemben letalec, pa J® veJ® neumno umrl», sem si mislil. Položila sva smrekove na tovarišev grob in se z žalostjo odpravila domov. . j o Zvečer je najina celotna maloštevilna družina, ki je spremljali tovariši, zapustila vojaško mestece. Kaj čakalo? Na to vprašanje bi takrat nihče ne mogel odg° yft|j» Na novo službeno mesto smo prileteli z letalom- . p» je težko prenašala zračna potovanja, toda pristala J jpe ta polet, ker je vedela, da je bilo časa malo in da j,oV*' že čakali. Hitro smo si uredili stanovanje in skupaj z mi tovariši sem začel z delom in učenjem. jjK®' Predvsem so nas podrobno seznanili s tem, kaj v^' lo človeka, ki se bo odpravil v vesolje. Vojaški zdravm dimir Ivanovič, eden najpomembnejših specialistov s sko medicino, nam je obširno pripovedoval o činite J.jSK? katerimi se srečule živi organizem med poleti v ve*iol 1® prostranstvo. Clnitelje je razdelil na tri vrste. K Pr,tói)ca1' Vladimir Ivanovič prlštel faktorje, ki so odvisni od nega sestava samega vesoljskega prostranstva: n12?", pil1’' merski pritisk, dejanski globoki vakuum; čisto drugačen ski sestav okolja kot na zemlji; silovito nihanje tur; različne oblike ionizirajočih žarčenj; nevarnost m p t.nv V Hmorn Vre frv AinitoHnif 4 a neofacA« ncìttal VSC «il All IVUlllsllU JC L1CLJO VD3VU v- zadevala umetna atmosfera v vesoljski ladji, omeJe y teJ obsega kabine, omejitev gibanja aktivnosti človeka kabini, nlegova čustvena napetost, obtežitev njegO”' ujed1 cev in psihe in končno neudobnosti, povezane s PreD v posebni obleki. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni prtriui 53» - KODHl /NICA CiOHICA: Ulic« S Pelhco Ml, Tel. 33 82 - UPRAVA: TRST - UL.SV bRANČISKA št. 20- Tel. it 37 338 - NAROČNINA: meseče» 850 lir - Vn®Pr*J:hl)»n®' letna 18U0 lir, polletna 3500 lir. celoletna «400 lir — FLRJ: v lertnu 20 dm. mesečn,, «20 din Nedelnka ijo.i.me/ria 40 din .emo l«20 din, polletno H«0 din četrtletno «HO din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-6374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, LJUD , Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 5-375 — OGt ASI: Cene nit1 asov: Za vsak mm v širim enega stolpcu: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 lir. — Odgovorni urednik: STANISI.AV RENKO — Izdaja m tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst Malt oglasi 30 Ur beseda. — V»l oglasi se naročalo Pri