I Oar Write Ua Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS list'slovenskih delavcev v Ameriki. ZA $6. RADAR DOBIVATE C "GLAS NARODA* PO PO&n NARAVNOST U tVOJ DOM (In i mM MU ki raxnlkoT). NA LETO NAD 300 ED.l « H.| .r.HHON K- 1242 Kutered *a Second CUn Matter September 21rt, 1903 at the Port Office ml New York, N- ¥, under Aet of Congrea* of March 3rd. 187». No. 133. — Stev. 133. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 7, 1940—PETEK, 7. JUNIJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. ITALIJA SVARI AMERIKO Posredovanje Amerike moreizzvati samo reakcijo Virginio Gayda je v listu "Giornale d* Italia" posvaril Združene države, da se naj ne vmešavajo v evropsko vojno, ker je drugače mogoče, da bo kaka evropska država vpadla v Ameriko. Gayda pravi v svojem članku, da se Nemčija in Italija ne zmenita za to, ako se Združene države pridružijo zaveznikom. Pravi, da Združene države že pomagajo zaveznikom, ne da bi jim to vojaško kaj pomagalo, toda politična stran je povsem druga zadeva. Vsako vmešavanje Združenih držav v evropsko vojno bi po Gaydovem zagotovilu samo izzvalo reakcijo sedaj in za bodočnost. Kaka evropska država more nastopiti proti Ameriki Ako se Združene drŽave vmešavajo v evropske zadeve —pravi Gayda, — tedaj bo tudi kaka evropska država imela isto pravico stopiti na stran kake ameriške države proti Združenim državam. Združene države ne morejo biti sodnik "Združene države se ne morejo postaviti za oboroženega sodnika v evropskih sporih, tujih izvora zaradi oddaljenosti ne morejo razumeti," tpiše Gayda. "Četudi so (Združene države 'velika in spoštovana država, si ne smejo misliti, da jim je bilo dano kako božje poslanstvo, ki jim daje oblast odločevati o življenju in usodi družili celin.** Letina v Italiji se je zakasnila Nekateri opazovalci so mnenja, da bo Mussolini počakal z vojno do časa žetve. Zaradi hude iziine bo letos žetev precej zaikasnjena. Navadno je do reke Po čas žetev okoli 1. julija, letos ;pa bo šele sredi julija. Samo na Siciliji ?e je žetev že pričela. Jasno pa je, da bo imela Italija temveč pšenice, čim dalje bo 'Mussolini nočakal z vojno. Green pri predsedniku Predsednik Delavske federacije je dobil predsednikovo va'bilo v Louisville, Ky., nakar se je takoj odpravil v Washington. — Predsednik bo razpravjal ž njim o obrambnih zadevah. Ko je ameriška javnost zvedela, da je imenoval predsednik Roosevelt za člana naro dno-obrambne komisije Sid-neva Hillmana, podpredsednika CIO, so bilo vodilni krogi Ameriške delavske federacije zelo razočarani. Po njihovem mnenju to nikakor ni bilo pravilno. Dokazovali so, da je CIO radikalna organizacija, v kateri imajo tudi komunisti precej besede. Kako naj bo odborniku take organizacije poverjeno tako važno mesto v tako važni komisiji ? Posebno se je bil razsrdil Mathew Woll, (podpredsednik Federacije, ki je skoro očital predsedniku, da je Federacijo namenoma 'prezrl. Vse pa kaže, da bo ta napaka (če je bila sploh napaka) kaj kmalu popravljena. 'Predsednik Koosevelt je namreč povabil k s*ebi Williama Greena, /predsednika Federacije. Green je bil v Louisville, Ky., na konvenciji unije gledaliških uslužbencev, ko je do-|bi! brzojavni poziv, naj pride j v Belo hišo. Možak se je ta-jkoj podal na pot. V Washington je dospel tudi Sidney Hillman, toda ne v vlogi (podpredsednika CIO ali predsednika Amalgama t e d Clothing Workers unije, pač pa kot član predsednikovega narodno-ofbrambnega odbora. Predsednik bo v Beli hiš; razpravljal z Greenom o narodno obrambnih .problemih. S tem ibo dal zadoščenje tistim, ki so se jezili, da Federacij sploh ni bila vprašana za svet. Nemci dospeli do reke Aisne pri Laonu Drugi dan velike ofenzive so Nemci napredovali na obeh skrajnih krilih 1 20 milj dolge fronte, ki se raztega od Rokavskega preliva pa do Laona. Pri Abbeville so napredovali 1 7 milj, pri Laonu pa so dospeli do reke Aisne. V bitko, ki je sedaj v teku, so Nemci poslali 2000 tankov in med drugimi divizijami 5 oklopnih divizij. Nova francoska taktika proti tankom Vrhovni poveljnik zaveanišikih armad general Maxim Wey-gand je proti nemškim tankom vpeljal novo strategijo, po kateri je taitfkom. puščeno pridirjati čez črto, nato pa vojaki pot zapro in iprično na tanke streljati s topovi. Na ta način je bilo v zadnjih dveh dneh uničenih 200 nemških tankov. Mogočna unija se bo vrnila v AFL John L. Lewis pravi, d^i je zaenkrat nemogoč kompromis med CIO in Federacijo. — Vsa tozadevna prizadevanja bi bila potrata časa. — Komunisti proti priključitvi. AMERIKA ZAHTEVA POTNE LISTE Državni department v Washingtonu je odredil, da morajo po 1. juliju imeti potne liste tudi Kanadčani, Mehikanci in Kubanci, ako hočejo priti v Združene države. S tem hoče ameriška vlada obvarovati se "nezažel jenih tujcev". Zadnje poročilo: JTALJANSKJ PARNIKI MORAJO V NEVTRALNA PRISTANlSCA Newyorska WNYC radio postaja je naznanila, da so vsi italjanski parniki, ki se nahajajo na visokem morju, prejeli naravnost iz Rima povelje, da se takoj zatečejo v kako nevtralno pristanišč^. S tem je tudi prenehala pomorska vožnja italjan-skih parnikov med Ameriko in Evropo. Pred dvema letoma se je od- j - cepila od Ameriške delavske IIjGWU, ni hotel zadeve ko-organizacije International La- mentirati, pač je pa rekel, da dies' Garment Workers unije, s sporazumom med ClO in pa ki se nakratko imenuje — AFL ne bo zaenkrat še nič in 1LGWU. Njen predsednik Da- j da bi bili vsi tozadevni posku-vid Dubinski je prišel navs- si le potrata časa. križ z Williainom Greenom, in takratna konvencija je glasovala za odcepitev. Unija je ena najmočnejših delavskih organizacij na vzhodu Združenih držav ter je igrala važno vlo V izvršilnem odboru CIO je zastopana tudi Amalgamated Clothing Workers unija, ki se ob vsaki priliki zavzema za obnovitev pogajanj s Federacijo. Njen predsednik je Sidney go pri določanju smernic De lavske federacije. Hillman, katerega je predsednik Roosevelt nedavno imeno- . ^ , val za člana narodno-obrambne Prejšnji teden se je začela komisije v New Yorku konvencija IL I Predlogu> da se ILGWU pri- GWU, in še predno so se de- Federaciji je nasproto- legati sestali, je bdo slišati na-j^ le majhna skupina komu- nugavanja, da se bo vrnila pod'nisftov> do^im so vsi ostali de- oknlje Federacije. K ti navduSeno pozdravili V sredo popoldne se je vrši- predlog Dubinskega. ILGWU lo glasovanje. 640 delegatov ;ma 250,000 članov, in z njeno je glasovalo za priljučitev. priključitvijo se "bodo dogodki Proti je bilo oddanih samo Federacije vsako leto povečali za šestdeset tisoč dolarjev. Kratke dnevne vesti Tretji termin Rexford G. Tugwell, ki je bil svoječasno član Roosevel-tovega 4'možganskega trusta", je dbjavil v nekem magaziuu članek, v katerem dokazuje, da predsednik Roosevelt ne bo ivtretje kandidiral. Socijalist je zapustil Thomasa Iz Worcestra, Mass., poročajo, da je Alfred Baker Lewis, ki je že večkrat kandidiral na soeijalističnein tiketu za governerja, obrnil hrbet Normanu Thoniasu, voditelju a-meriških socijalistov. — Thomas je rekel Lewis,— je nedavno nasprotoval, da bi Amerika gospodarsko pomagala zaveznikom v njihovem boju proti Hitlerju. Thomas, ki bo tudi letos kandidiral za predsednika na soeijalističnein tiketu, je na so-cijalistiični državni konvenciji izrazil svoje nezadovoljstvo s principom ameriške obrambe ter obdolžil predsednika, da napačno presoja obrambne postojanke Amerike. Ceneni farmski pridelki za begunce IPoljedelski »tajnik Wallace bo omogočil ameriškemu Rdečemu križu kupiti velike zaloge poljskih produktov, ki bodo poslani beguncem v Francijo. Cene bodo polovico nižje od tržnih cen. Rdeči križ bo kupil 10 milijonov funtov pŠenične moke, poldrugi milijon funtov koruzne moke, 750 tisoč, funtov masti in 800 tisoč funtov suhih sliv. Amerika ni pripravljena na vojno Newjersevski gov e r n e r Moore je rekel včeraj na nekem WPA posvetovanju, da je nesmiselno govoriti o vstopu Amerike v vojno, kajti potekli bosta najmanj dve leti, predno bo Amerika na vojno dovolj pripravljena. — Združene države nimajo niti potrebne vojne opreme niti vojaštva, da bi se mogle v tem času spuščati v vojno. V voljni bi potrebovali tank za tank, top za top in letalo za letalo. Mi pa vsega tega nimamo oziroma le prav malo. Debata o Wagnerjevi ft C t O VI Wagner j e va delavska po- p1^^^ stava tekom sedanje- ga kongresa najbrž ne bo spremenjena. — Za Delavski urad se je zavzela Mrs. Norton. Z 292 proti 106 glasovom je sklenila poslanska -zbornica razpravljati o dodatkih k Wagnerjevi delavski postavi, toda zdi se, da postava tekom sedanjega kongresnega zasedanja ne bo spremenjena. • Proti tozadevnemu predlogu je glasovalo 96 demokratov, 8 republikancev, 1 zastopnik ameriške delavske in 1 zastopnik farmsko - delavske Ftranke. Glasovanje je sledilo vroči debati in ostrim osebnim napadom. Demokratski kongres-nik Smith iz Virginije in zbornični delavski odbor sta predložila vsak svoje reformske načrte. Delavski urad (National Labor Relations Board) ki temelji na Wagnerjevi postavi, so nekateri poslanci označevali kot diktatorsko napravo. Demokrat Cox iz Georgije je izjavil, da neti Delavski urad nezadovoljstvo med delodajalci in delavci ter igra istočasno vlogo sodnikov, porotnikov in rabljev. Odgovarjala mu je Mrs. Norton, predsednico odbora za delavske zadeve, ter mu očitala, da je njegov namen pravzaprav odpraviti delavsko postavo. Dobili so se pa tudi kongres-niki, ki so delavsko postavo odločino branili. Dokazovali so, da je do-1 i odredb Delavskega urada ipotrdilo najvišje sodišče, kar je najboljši dokaz, da urad ni (prekoračil svojega delokroga. Delavske Vesti glasov. Ko je predsednik Davis Dubinski sporočil ta razveseljiv dogodek časnikarjem, je dostavil, da ni več daleč čas, ko bo Nekateri so mnenja, da se bo vrnila -v Federacijo tudi mogočna unija tiskarjev, ki je bi- zavladala sloga v ameriškem !la izključena,:^ se ™ hotela delavskem gibanju in da so danes toazdevni pogoji dosti boljši kot so bili kdaj prej. Dubinski -se je pred nekaj tedni posvetoval s predsednikom Federacije William Greenom in pri tisti priliki mu je Green obljubil, da je ipriprav-Ijena dati Federacija večje koncesije. Ko je zvedel John ti. Lewis, predsednik CIO o tej odločitvi pokoriti odredbi, naj plača vsak član na mesec en cent za borbo proti CIO. Green je nadalje rekel Du-binskemu: — Na prihodnjem sestanku izvršilnega odbora Ameriške delavske federacije bo najbrž sprejet predlog, naj se odpravi tozadevna posebna naklada in naj izvršilni odbor nima pravice suspendirati to ali ono mednarodno unijo. Novo orožje pariške policije Pred nekaj dnevi -so člani pariške policFje odložili sablje, ki so jim bile bolj v oviro kot pa v korist. Namesto sabelj in revolverjev imajo zsdaj Sbrzo-strelne puške. Osumljenci izpuščeni Polkovnik Leandro Salazar, načelnik mehiške tajne policije, je rekel, da so Taile sinoči izpuščene iz ječe vse osebe, ki so bile aretirane v zvezi z napadom na Trockega. Oblasti jim niso mogle dokazati nobene krivde. O neznancih, ki so skušali Čiščenje delavskih vrst Na konvenciji International Ladies Garment Workers- unije v New Yorku je govorila delavska tajnica Miss Perkins ter rekla, da bodo delavske vrste vkratkem temeljito izčisti-le. Med ameriškim delavstvom je še vedno dosti komunistov, raketirjev in članov pete kolone. Te ljudi je treba po njenem mnenju napravite neškodljive. Z ozirom na narodno obrambni iprogram Rooseveltove administracije je izjavila delavska tajnica, da ne bodo isoci-jalne odredbe vsled njega popolnoma nič (prizadete. Natakaricam bo zvišana plača Po newyorskili restavracijah je zaposlenih nad 50,000 žensk in mladoletnih moških, ki so bili doslej sramotno nizko plačani. Državna delavska komisar-ka Frida S. Miller naznanja, | da je bila prejšnji torek uve-. ljavljena odredlba, ki bo polo-J žaj teh delavcev znatno izbolj-. šala. Ženske, ki strežejo gostom , ter dobe sempatam kakšno na-1 pitnino, bodo dobivale po dvaj- | set centov na uro, ženske in mladoletni, ki nimajo s postrežbo gostov nobenega opravka, pa po trideset centov na uro. Izven New Yorka bodo plače za spoznanje nižje. Nezaposlenost naljvečji uroblem V Washingtonu se je začela "Interfaith Conference on Unemployment", ki se je udeležujejo odlični zastopniki katoliške, protestantske in židovske veroizpovedi v 'Združenih državah. Takoj prvi dan je bila spre-eta resolucija, ki pravi, da je nezaposlenost največji notra- napasti oziroma odvesti Trockega, ni nobenega sfledu. Tro-cki, ki je pobegnil iz Rusije, je že več let gost mehiškega slikarja de Riviere. nji problem, s katerim se morajo baviti Združene države. Govorniki priznavajo, da je treba /posvetiti veliko pozornost obrambi dežele, pri tem pa odgovorni krogi nikakor ne smejo puščati vnemar nezaposlenosti. Rabinec Samuel H. Goldenson je trdil, da je nezaposlenost povzročila evropsko vojno. Katoličani so poslali na konferenco dr. Johna A. Ryana, člana National Catholic Welfare Conference, d očim zastopa protestante A. W. Beaven, predsednik Colgate-Rochester Divinitv šole. BIOFFOVE ZASLUGE William Bioff je uspešno organiziral gledališke uslužbence na zapadni obali ter jih priključil CIO. Nasprotniki so mu zavidali uspehe ter so začeli brskati po njegovi preteklosti ter dognali, da se je bil pred dvajsetimi leti v Ohicagu nekaj pregrešil, da je bil obsojen na šest mesecev ječe in da kazni ni odsedel. Stvar so prignali tako daleč, da je država California izročila Bioffa čikaškim oblastim. Zdaj se pokori za greh, ki ga je storil pred dvajsetimi leti. Njegovi nasprotniki pa še ne mirujejo in ga skušajo izobčiti iz delavskega gibanja, če«, da nima neomade-ževane preteklosti in kot tak ni usposobljen *za voditelja. Za Bioffa se je z vso vnemo zavzel International Alliance of the Theatrical Stage Employees, in njen predsednik George F. Brown je rekel: — William Bioff je. kot delavski voditelj dosegel uspehe, ki bi jih ne dosegel mhČe na njegovem mestu. Boriti se je moral z nepopisnimi težkočami, toda iz boja je izšel zmagoslaven. Brown je proslavljal tudi Johna P. Nicka, ki je odstopil kot podpredsednik organizacije, ker je bil v St. Louisu obtožen, da je sprejemal od gospodarjev podkupnino. Tudi te obdolžitve je označil Brown za neutemeljene. Nicka je označil kot zvestega in zmožnega unijskega organizatorja, ki jo istotako kakor Bioff postal žrtev svojih osebnih nasprotnikov. n0LI8 * Friday, June 7, 1 940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY "GLAS NAftODA" (VOICi «F TBS PCOfXZ) *7 awttte Publishing Cililiy, (A Corporation). PnOdeot; jr. Loprih*, See. — Place of business of the of above oCflmrt: 216 WB8T 18tU STBKKT, NEW YORK. N. T. 47th Year "Olaa Ni ** Is Issued everj day except Sundays and holidays. Yearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja llat aa Ameriko In Kanado $6.—; u pol leta $3.—; as četrt leta $1.60. — Za New York aa celo leto $7.—; za pol leta $3.50. Za teoaemstro sa četo leto $7,—; sa pol leta $3.00. ---------- - "GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV i "GLA8 NARODA." ti« WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. Y. : CHeisen S—1242 . , POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST a tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pji terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE USTX. SREDOZEMLJE Kakorhitro bo Italija udarila, bo s svojim vstopom v vojno razbila na kose mir, o katerem je Mussolini tako navdušeno govoril, da ga je ohranil v Sredozemlju. To seveda ni pristen mir. Vsi narodi ob Sredozemskem morju so že mesece iu mesece oboroženi in žive v veliki napetosti, ne vedoč, kaj bo prinesel jutrišnji dan. IMed to napetostjo in resnično vojno, ki je divjala v Skandinaviji, v Flandriji in se je sedaj preselila prav v Pariz, je pa seveda velikanska razlika. Resnica je, da ima Mussolini ključ k usodi tega ozemlja. Ce bo izbruhnil v Sredozemlju vojni požar, se bo to zgodilo vsled Mussolinijevega signala. Italija se pritožuje, da je Sredozemsko morje, ležeče med Evropo, Azijo in Afriko, zaprto, kar pa nikakor ni res. Po Sredozemskem morju plujejo ameriške bojne ladje in lah ko pristanejo v vsakem pristanišču ob njem, razen v pristaniščih vojskujočih se držav, česar jim pa nobena evropska dr- j žava ne brani, ampak jim je prepovedano po ameriški ne v-' tralnostni postavi. Iz Sredozemskega morja vozijo italijanske ladje v vse dele sveta. C'e bo nekega dne morje zaprto in če se l>odo na sredozemski obali vršile take strahote, kot so jim bili priča Baltik, Severno morje in Rokavski preliv, se bo to zgodilo na izrecno željo Italije, katera 1x> zanesla vojno v te kraje. Ob Bosporu so Turki pozorno na straži. Turški ministrski predsednik je opozoril svoje rojake, naj bodo vsak hip pripravljeni zgrabiti za orožje in braniti svojo domovino. Po pogodbi, sklenjeni meseca oktobra, morajo Turki pomagati Angliji in Franciji, oziroma Anglija in Francija Turkom, če bodo sovražnosti v Sredozemlju ogrožale varnost turške države. Edinole nekaj so se si Turki izgovorili — da se namreč ne bodo borili proti Rusiji. Turčija je ponovno zatrdila, da bo zadostila vsem svojim Obveznostim, obenem pa tudi izjavila, da bo mirovala tako dolgo, dokler bo tudi Italija mirna. : » . ... , . ■Če bo Italija udarila, lx> udarila bodisi naravnost na Francijo ali pa na katerokoli točko ob Sredozemlju, ki je za zaveznike življen-ske važnosti. V istem hipu bodo tudi Turki zgrabili za orožje. ♦ - Predno je "brio generalu Weygandu poverjeno -vrhovno poveljstvo na zttpadni fronti, je ta izborili vojskovodja organiziral zavezniško armado na vzhodu, ki čaka samo povelja za udar. Zavezniško brodovje v Sredozemlju je najbrž večje kot je bilo ob irtiruhu sovražnosti in ima natančna navodila, kaj naj stori ob prvem italijanskem strelu. Mussolini skorogotovo vse to vpošteva in se še nekoliko obotavlja. Nemci mu skušajo pregnati te dvome in so vprizorili nekaj zračnih napadov tudi na južna francoska mesta, hotee Mussoliniju dokazati, da je Francija dosti prešibka, da bi se rtiogla na dveh frontah uspešno (boriti. Vojna v Sredozemlju je nevarno in nepre računi ji vo podjetje. Sovražnosti bi izbruhnile še na dveh drugih kontinentih — v Afriki in Aziji. Napetost je prikipela do 'viška. Italija drži v roki plamenico, da jo vrže v sod smodnika. In ko jo vrže, si bo pridobila dvomljiv sloves, da je spremenila evropsko vojno v svetovni požar. NAJBOLJ RAZŠIRJENE' v! NALEZLJIVE BOLEZNI. INajjbolj raanirjene nalezljive bolezni v Sloveniji pa bo trebuišni legar, skrlatinka in davica. Za temi boleznimi zibo-li v Sloveniji letno približno 6000 do 7000 o>ob. V prvih povojnih letih — to je po zadnji svetovni vojni -— je do leta 1924 v Sloveniji bila na prvem imestu griža, ki je imela prvenstvo do leta 1924. Za grižo je prevzeta prvenstvo skrlatinka in je vodila tja do leta 1930. Po njej pa ima prvenstvo v Sloveniji davica in sicer zboli zanjo nad 2000 oseb letno. V ostalih delili Jugoslavije ni davica nikjer tako razširjena kakor v Sloveniji pač pa vidimo, orne plače njegove pridne žene, kar pa ga je wve-da nHučilo. da se je začel politično udejstvovati in .-i nakopal še več sovraštva. Nikjer ni dolbil dela, zato je obupal, pil in v pijanosti nespametno govoril in grozil. Po izjavah Gačnikoviih se je Viktor odločil, da stopi pred šefa kemične tovarne in ga poprosi za delo. Vinjen oe je usedel pred vrata pisarne kemične tovarne in čakal druge ure, da bo govoril s šefom. Mati in žena sta ga spravljali domov, a on je vztrajal pri uvoji odločitvi. Nekoliko pred 2. uro je prišel po vrtu proti pisarni Zelinka. Ko ga je Gačnik zapazi!, je v-tal in segel v desni zadnji hlačni žep. Z«'Iinka. — tako zatrjujejo. — je nočni 1, da l>o napa- Oglasil se je .v urednidfvu Mr. Joseph Go-sar iz Rock Springs, Wyo. V prvi vrsti si hoče ogledati Svetovno razstavo iri tudi metropolo New York. Tu namera'va ostati nekaj dni. — Želimo mu mnogo zabave. Potres v Calif orni j i f- ,.V, torek zvečpr so prebivalci Imperial Valley začutili več močnih potresniih sunkov, ki eo trajali po par sekund. Ljudje so raaburjeni pobegnili na prosto, toda-pot res »i povzro-j čil nobene materijalne škode. STRAHOTE VOJNfe Času primerna knjiga • •« • • ' « > . .♦> . » Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Do^e jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York _• n _' ! DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN.---$ 2.30 300 DIN. — — — $ 4.40 300 DIN.--— $ 6.50 400 DIN.---$ 8.50 500 DIN.---$10.25 1000 DIN.---$20.— 2000 DIN.---$39.— V DINARJIH V LIRAH too 200 300 500 1000 LIR--- LIK--- LIK--- LIB —-- LIR — — — $ 5.90 $11.50 $17.— $28.— $55.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske države. SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI ODDELEK : den, v tem trenutku ustrelLK v Gačnika. Krogla je -zadela Gačnika v trebuh, kljub temu pa ie sel še v pisarno in se nato vrnil ter padel pred pisarno v nermr! eden najstarejših Ljubljančanov. Franc Zajec, ki j«» doseirel častitljivih 94 let. V Post o jI i i je nenadno umrl v 58. letu ugledni trgovec in posestnik Franjo Kutin. DVE KMETIJI POGORELI. Peter Zgaga i NEKAJ KRATKIH IJZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA Prva noč v letovišču. Pozno zvečer je dospela iz mesta elegantna mlada gospa y veliko farmsko hišo, kjer so imeli tisto leto prvič letoviščar-je. Na postaji je najela taksi, ki jo je po velikih ovinkih in razorani cesti pripeljal na cilj. S šoferjem sta komaj zbudila gospodinjo, ki se je opravičevala, da je tako pozno niso pričakovali. Odkazala ji je malo sobico v podstrešju. 'Mlada gos»pa je previdno posvetila pod odejo, pod iposteljo, po shrambah in i ko se je prepričala, d;t ni nikjer nobene nevarnosti, je legla. Takrat se je pa oglasilo iz sosednje sobe—le tenka, zasilna stena je bila vmes — strahovito smrčanje. Nekdo, nedvomno moški, je vlekel dreto na vse protege. Potrkala je na steno. Smrčanje je ponehalo, toda le za par hipov. Spet jo potrkala. Bilo je kakor prej—0,000 din. Tudi škoda, ki so jo napravili z vlomom samim na opravi ni n-e^iatna. Orožniki sedaj preiskujejo z vso vnemo ta drzni vlom. 8HEDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGHAF8KE PLOŠČE. — Pišite za cenik. J. MARSICH, INC. 463 W. 42 Street New York ADVERTISE IN "GLAS NARODA' POTOPLJEN NEMŠKI !PARNIK Nemška posadka je v pristanišču Parari'bo v H o -landski Guineji rajše potopila par-nik "Goslar^, kot pa bi ga pustila, da bi ga zajele angleške bojne ladje. • Šele proti jutru je za dobre pol ure zaspala. Na smrt utrujena je prišla v obednico, ko so bili domači že zbrani po zajtrku. Otroci so jo začudeno motrili, gospodinja jo je prosila, naj ne zameri in da ji bo odkazala boljšo sobo. Tedaj se primaje k mizi star hlapec, zazdeha in jo med zajtrkom nenehoma pozorno opazuje. : Ko so se vsi porazgubili, sto-pi k nji, ji pomembno name-ižnikne rekoč: — Si sama kaj? Moža si pustila v mestu, kaj net Ti je dolgčas, kaj? Sem slišal, ko si me klicala ponoči, pa sem že precej star in so mi ni ljubilo vstajati. O, ne boj se, boš že dobila kompanijo, boljšo kakor sem jaz . . . Poklic. Nekateri ljudje so silno ponosni na svoj poklic. Ne puste žaliti, ne s^b^ svojih tovarišev7. Prijatelj mi je povedal o tem zelo značilen primer: Med dvanajsto in eno uro popoldne, v času počitka, posedamo po aerodromu. Poveljnik aerodroma je star letalec, zlata duša, toda njemu so piloti vse. Zanje bi šel v o-genj in smrt. Ko tako sedimo, se pojavi nad aerodromom letalo in se precej nerodno spusti na zemljo. Neki pisarniški uradnik, ki jo že petnajst let s kompanijo, se zaničljivo nasmene rekoč: — Jaz bi stokrat bolje in lepše pristal kakor je tale. Slučajno je v bližini poveljnik aerodroma in sliši njegovo opaizko. Stopi k uradniku in ga resno vpraša: — Ali ste pilot? — Ne, nisem. — <'e bi bili pilot, bi vam rekel, da poskusite s tem letalom v tem vremenu bolje pristati. Ker niste, in ker ne trpim, da bi kdo žalil mojega tovariša, vas odpuščam iz slu žbe. Restavracija ob cesti. V Ameriki ji pravijo 14 road house". Popotnik dobi jed, pijačo in cigarete. Nekateri roadhousi imajo tudi prenočišča. Prijatelj Ličar, s katerim se poznava še iz starega kraja in je sedaj prvi kuhar v nekem velikem podjetju, mi je nekoč pripovedoval: - V vsaki restavraciji imajo drugačne navade, nekoč sem pa delal v roadliousu, ki je velja* za prvovrstnega, kajti frankfurtarjev in hamburgar-jev nismo prodajali, pač smo pa imeli na jedilnem listu sledeče gorke .jedi: roast-beef, steak, potroašt, beef-ala-mode in sour-braten. — Dela nisem imel dosti. V velikem loncu je počasi vrel petnajst funtov težak ikos govedine. V manjšem loncu je bila redka polivka ali "gravy"-zmes masti, moke in vode. Mesna jed je šla vsa iz velikega lonca od istega kosa. — Steaik, odrezal sem za prst deibelo mesa in ga vrgel za dve minuti na razbeljeno mrežo. Potroast: dva tenka koščka mesta; polita z gravi-jeni; roastlbeef: dva še tanjša košča mesa, polita z vodo, v kateri se je meso kuhalo j.beef ala mode: zvit košček mesa, potresen s petršiljem; sourbra-ten: kos mesa, polit z okisa-nim gravijem. Razlika med cenami je bila deset do petnajst centov. Najceneji je bil roast-beef, namreč• 40 centov;-najdražji sounbraten — devetdeset centov. Friday, June 7, 1940 " SLOVENE (YUGOSLAV) EATIX ESiBA MiARAN: ^Državni tožil-. \? je prižgal po večerji cigaro in rt:z-Krnil pr«nl >«»!)oj večerni k. U-trujen je, toda zadovoljen. Meti vrsticami lahko jasno prečita, kako glol>ok vtis je napravil njegov govor n* poročevalce. Vsi li>ti -el**žili dramatičen obtožencev krik: 44 Nedolžen sem! To jo bila moja usoda Listi pa p ri občujejo tudi njegov *»tvarni odgovor: ** Nobene ibesede ni. Vsak • je svoje sreče kovač. Samo slabiči vale na usodo škodo, ki so jo utrpeM, ali napake, ki so jih storili." J Državni tožilec prebira novi ne. V enem napio« obrne njegovo pozornost nase ime u-liee, ki «e noma je obležalo mnogo pi.«r/m mert nabiralnikom in steno. Tako ni- IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V UHb kritičnih fasih je vsakemu tiUtelju dnevnih vesti potreben U priročni ATLAS, ki ga pošljemo iuMn naročnikom po najnižji eenl. — Naročite ca ie danes! Velikost $H z UM inčev 48 velikih strani; 32 barvanlh zemljevidov tujih držav In 9 zemljevidov Zdr. držav ln zastav vodilnih dr-iav; 45 wetoralb slik popoloama o- značenlh; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet In tudi: RAZDELITEV POLJSKE ME1> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA. ftKE K NEMČIJI * ' NOVA riNSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov PoAljite svoto v znamkah po 3 oz. |>o 2 centa._ Posebnost: HAHMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite a atlasom ln ko ga izpolnite In pofiljete k lsdajsteljn zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojaknjo-Člh se držav, kakor bodo preme-njene po oedanjl vojni. Naročite Atlav pri: " GLAS NARODA " t»« WEST Mb STREET NEW YOBK, N. V. Usoda so mogli ^iti dostavljena na-nlovljeneeni. V članku je bilo rečeno, da pisava mnogih pisem ni več čitljiva, da so se pa nekatera pisn|a zelo dobro ohranila, in da ko naslovi na njiii še dobro čitljivi. Potem eoibili našteti nmogi naslovi in rečeno j? bilo, da bodo ta pilita izročena poštnim uradom, ter dostavljena naslovljenceni. Kakor da je prešinila državnega' tožilea električna iskra-, ko je naštel med nadetimi imeni tudi vvoje in sieer s starim naslovom. To pismo mora biti staro nialon? trideset let. Tako dolgo ie namreč že tega, odkar se je od tam preselil. ISkozi modre oblačke dima svoje e i gar e je zagledal državni tožilee naenkrat pred boj kakor v filmu ti-to ozko iglico. Vidi s^be, mladega, ru sola sega študenta s knjigami pod pazduho, hitečoga v šolo kakor vedno. pr.nl eno hišo zadrži hiteči študent, korake. Mimo nje gre počasi in ozira -se na okno. Pri tem oknu stoji pogosto mlado, dra-žestno dekle, ki mu ve Ino smeje odzdravlja. (Kako težko je bi Ho takrat pred tridesetimi leti izmenjati nekaj l>esed z mladim, strogo zastraženim, dekletom! Kolika zvijača je bila potrebna, če je hotel navidez »samo simfajno se^ti v park?u na klopieo kraj svojega ljuibljeneiga dekleta. Tn kako globok vtis napravijo ti stari spomini nanj še zdaj! Njemu, zdaj že sivolasem!« možu, se -zdi, kakor da še čuti nasmeh na. svojih ustnah, trpko sladek okus prvega poljuba, ki ga je u^rnel takrat ukrasti z vročih dekličinih ust. noči, sledeči temlu poljubu, je napisal pismo, v katerem ji je položil k nogam vse svoje I*roe, svoje življenje in vj^Kvojo ibodočnos^. Zdaj se smeje temiu, kako sentimentalen je bil takrat, Pi-al je, id«a je siromašen, naj ga počaka, da mora to trajati še več let, da je pa nikoli ne bo nehal ljubiti i nda željno pričakuje njenega odgovora. . Xa to pismo ni prišel noben odgovor. Xič. leden molk. Mlladi študent je čakal več dni na pismonošo, potem je pa fbe->e okrog njene hiše, toda ona ,mu *>i prikazala. Končno je globoko razočaran zadušil v sebi bolestne spomine in se preselil iiz oake ulice v drugi okraj velemesta. Nekoč, več lot pozneje, je zo-net videl svojo izvoljenko, ka^ ko hodi z drugim. Ontf pa ni opa-zila, da jo je pozdravil, ali na ni hotela opaziti njegovega pozdrava. KVprav je bil zelo truden, je pal državni tožiJiec tiste noči zelo elaibo — tako močno so bili v njem oživeli stari spomini. Drugi- dan, preden je odšel na sodišče, je stopil na potto. Tam se j«? legitimiral, da je naslovljene« pisma, oddanega na .pošto pred desetimi leti. Tako je pismo dobil. Bilo je majhno, zmečkano piisemce z nožno tanko dek'i£ko pisavo. Dnžavni tožilec pismo takoj od peča til. Bilo mu je, kakor da njora odpreti grob. Že je mislil, da bo bolje, da ne rt$z-ti^a kuverte,-jda ne odpre-te papirnate krste mrtve ljubezni. Potlej je p« vendarle odprl kuverto in čital. ''Ljubljeni! (Odkar sem' dobila Tvoj1? pismo, sem mnogo plakala od sreče in strahu. Kako vroče te Jjufoim! Ljolbi-m pa tudi svoje starše in moj oče ne bo ni- koli sporazumen s tvojo "štu-deintovteko ljubeznijo" kakor jo imenuje. On žeki, naj se o-m oš i m s i>inom njegovega trgovskega tovariša, jaz pa nočem, ker vedno mislim samo nate. Čakam od jutra do večera, kdaj pojdeš mimo okna, da se ozreš #ori in se mi nasmehneš. Če tako storiš, bom ves dan srečna. "'Ne morem reči svojemu o-četu, da te hočem čakati potrpežljiva in srečna več let. On bi se tentu samo smejal in po--pe£il bi mojo poroko z onim drugim. »Storim, lahko samio nek a j. Zbežim s teboj kamor hočeš. To je zelo težko, moja mati bo plakala in moj -oče se bo zelo jezil, toda drugače ne morem. (V torej hočeš, ida po-bpgnpm s teboj, nto počakaj jutri v parku, kjer sva prvič govorila. fV ne prideš, bom vedela. d*1 noč^š prevzeti nase revščine in jeze svojih sorodnikov. kakor hočfmi storiti jaz zavoljo tebe. — Sem tvoja Helena." (Državni tožilec je izpustil novi ne iz rok. Tega pisma takrat ni bil' dolbil. In zdaj je preživel v duhu tisti pomladni večer, kakor se je moral odigrati pre;! tridesetimi leti. V parku velemesta čaka na klo-pici mlado dekle. Sonce je že zašlo in v parku je že vse polno temnih senp., ki pa še dale? niso tako mračne, kakor misli zan^n čakajočega dekleta, nbogo dekle n^jsli, da jo je fant zapustil in da je ne ljubi vee. ^■aka zelo dol£o. KonČ^ no se napoti počasi domov, tako utrujena in ratzočarana, tako majhna in zapuščena. Doma jo zmerjajo starši, da je bila tako dolgo z doma, ne da bi slutili, kako dolgo bi 'bila trajala lahko njena odsotnost. fV bi takrat dobil to pismo 7 Tedaj bi bili nastali za.nj in zanjo težki časi. Malo je verjetno, da T>i imel take uspehe v poklicu in gotovo bi ne bil tako hitro napredoval' v službi. Toda imel bi ljubečo ženo, ki hi ga božala, kadar bi bil zelo utrujen. Morda, bi imel tudi otroke. Tn njihov smeh bi bil preganjal otožnost. ki jo prinaša s seboj domov z vsake sodne obravnave. Vse bi bilo drugače, morda ne najboljše, kdo bi to vedel, toda vse bi bilo gotovo drugače. (Senzacionalen proces, ki se je vlekel že več let, je dobili tisto jutro nov senzacionalen preokret. Državni tožilee, dotlej znan kot neizprosen zaščitnik zakona, se je sam zavzel >za obtoženca, zahtevajoč, naj se rrtu priznajo olajševalne okol-nosti. Presenečenje je bilo tako veliko, da. so zagovorniki in porotniki pozabili na obtoženca in samo začudeno gledali državnega tožilca. Le-ta je bil prejšnjega dne spoznal, da človek ne določa vedno svoje usode. Spoznal je bil, da lega nsoda na' nas v različnih oblikah i nda je lahko ne samno neka i velikega kakor krvava vojna, zavožena mladost ali razbrzdana strpat, temveč tudi nekaj 'čisto majhnega in na videz malenkostnega, kakor recimo počena stena poštnega nabiralnika. . ( VELIKE MANIFESTACIJE NA SVETOVNI RAZSTAVI V NEW YORKU. (Pretepeno soboto, dne 1. junija je bil veličastno otvorjen program 'American Common\ Otvorila ga je Mrs. Franklin D. Roosevelt, soproga predsednika Združenih držav. Na tem programju je med drugimii tOiHični-mi prosti, zastopniki raznih evropskih držav govoril tudi newyonski župan F. H. La Guardia. Na tem- progra-mlu je sode'ovalo veliko število raznih narodov v svojih pestrih narodnih nošah. Seveda je bila niietl temi tudi Jugoslavija zastopana, in sicer po naših sobratih Srbih, Hrvatih, o zastopali v slovenskih nošah sledeči: Mr. Valentin Orehek Sr., njegova dva sinova in hčerke, moja sestra Tvanka Svet, ter podpisani z mojo boljšo ,polovico. Po končan<»m programu t-ed bratoma. Vm. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — Opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade;. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 \ Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno doio. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani___$1.20 10 zvezkov...$10 Ivan Pregelj: Izbrani Spisi Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pfregejj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se jo začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romana so dodana potrebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspieškega. 269 at rani. V tem IH. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo po-atavo našega .velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delil tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažžejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem gradu Lanšprežn, kjer mn sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam po-n stvar j a koa slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama ' " * Cena $1.50 .i . >e ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in naj dal šili povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje* Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. r 3 se Naročite pri: 4 ') rnH Q las Naroda 216 W. 18th STREET} NEW YORK, N. Y. "aiiXS NAROD A." — New TorE Friday, June 7, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY fftlll t:i tit^Ulllllsl^UIi: t«ii IlilStll^roi) U11 !t:IUGXlIUlinBOBMUHBSSMlBltHIBnBlMlBBBHiffillflnMHHBMIU (gozdar Anton Roman: Spisal L. G. — Za "Glas Naroda" priredil X. X. 20 |u||i||||i!!||||||"|"|||:||;"|||||'u||||"ii|||ur iNežno je položil njene roke na blazine in ji začeil pripovedovati, kaj se je zgodilo v zadnjih štirinajstih dneli. Vse natančno ji je povedal do zadnje Mjarijine besede. iStarka ga je molče poslušala, in še dolgo po tistem, ko ji je Tone vse razložil, je molčala.. 44 Mati," je prekinil Tone s tihim glasom molk. 44 Ali nimate nobene besedice zame?" 4 4 Fant, sam dobi o veš, kaj mislimi o takih rečeh. Danes lie bom več ponavljala, kar sem ti že neštetokrat rekla. Ved-r.o sem bila preoej razumna ženska in c-em vsako stvar natančno preudaril-a. Ce ni mogoče biti drugače, sem se pač sprijaznila z mislijo, da mora biti tako. Dekleta bolj poz n tuš, nego ga poznam jaz. Izmed vsega, kar sem« slušala o nji, mi najbolj ugaja, da ti dane* ni takoj padla v naročje. Zdi se mi pa, da se ne ,bo dolgo obotavljala. Upam tudi, da bo poštena |M> vsem tem, kar se je zgodilo. Noč in dan bom molila k Bogu, za vajino srečo. Kaj more imeti človek na svetu, če nima c-reče, miru in zadovoljstva? ) Uverjena sem, da vam bo Bog vse to naklonil. No, jaz sem zadovoljna z vsem. Zdaj pa spat pojdi, fant! Jutri pa prinesi otročička. S vali k o noč!" 44Kako dobri str, mati!" je vzkliknil Tone in ji tako stisnil roke. da je bolečine zaječala. 144Tak nikar tako ne stiskaj! Saj mi boš kosti polomil. Roke iiuan kakor medved!" I 4 4 Sveta Devica!" se je ustrašil Tone. 4 4 Al i sem vas preveč kreipko prijel?" ' 44Prevrnil bi nru\ če bi ne ležala v postelji." * <*4Brez zamere, mati!" [Po prstih se je splazil Tone iz spalnice ter otresal z rokama, kot da bi hotel odvreči od sebe preobilico svoje mladostne pioči. Tiho je zapahnil vrata in legel. . (G. POGLAVJE. ; Naslednji dan je bila nedelja in navsezgodaj je "bilo v vasi \v« izredno živahno. Hlapci so pripeljali iz anesta par voz pi va, oče Jež je ukazoval, hodil po plesišču in strelišču, zmerjal, hvalil, in je imel polne roke dela. (Velika lesena baraka je bila preurejena v strelišče. Streljati so nameravali v skalovje preko reke. Hlapci so postavljali tarče, obešali zastave in obijali stene s smTečjem. (Kmalu po osmi uri se je začela zgrinjati ljudska množica. Prihli so radovedneži tudi iz sosednjih vasi. Ob devetih so bili zbrani strelci. Nadgozdar je imel poveljstvo. Streljanja se niso imeli udeležiti le poklicani lovci, pač pa tudi nekateri letoviščarji, ki so se pojavili z najnovejšimi puškami, katere so gozdarski pomočniki za v i dno opazovali. Doktor Bruno je kot p ri redite! j slavja oddal prvi strel. Pravega razpoloženja pa ni hotelo biti, kajti Toneta je immj-kalo. Doktor je postavil puško k stajalu ter razburjen od-Jiitel proti lovčevenm don*u. 4 Tonetova nuiti ga je sprejela na pragu. 44Mati, kaj ni bilo sinoči Toneta domov?" » Odgovora mju ni bilo treba čakati, kajti ob vrtni ograji .10 opazil gozdarja, ilržečega otroka v naročju. "Tone," se je začudil doktor. I 44Kdo te je pa najel za pe-terno?" / 4 4 Same n m sebi služim." se je zasmejal mladenič. "Glej ga, glej, pa je res prijeten otrok," je pohvalil doktor. "Daj mi rol;o, mali! " ' Otrok mju je pogumno podal ročico.. 44Ti si pa res priden," Nežno je pobožal otroka po licu ter rekel Tonetu: 44Zdaj pa le hitro. Če ne, ti bo drugi odstrelili vse dobitke isjpred nosu." • 41 Da, da. Iz daljave som slišal streljanje. Nikar se ,no zadržujte, goc^pod doktor. Takoj bom tam," (Ko je doktor Bruno že odhajal, je selišal reči starko, *4K meni pojdi, zlatek!" Sinu je vzela otroka iz naročja ter ga začela ljubkovati: 44Pa si res priden srček! Veš, zdaj boš pa pri nas. Dobro ti bo, dobro ..." 4 Ko je dospel doktor na strelišče, mtu je udarilo na uho veselo nazdravljanje. Krčmar Jež je bil pogodil v črno. 144Tak zavaljene«, pa bolje strelja nogo jaz." se je jezil doktor sani pri i^obi. . • Kina I u se je pojavil Tone in trikrat zapovrstjo je zadel cilj. Medtem se je dbrnlla vsa pozorno, it v kot poleg vrat. kjer je neki opiti gozdar začel izbijati <šala Smeiha ni bilo ne konca ne kraja. Posebno za Tonetom! se je nekdo priskutno smejal. Tone se je ozrl. ' Vsa kri arra je izginila z obraza. Za njim je stal Kafolov Andrej. Klobuk je imel po strani, (brke drzno zavite, palec je pa držal v naramnici. Toneta je ošvrknil z izaničljivim pogledom. V gozdarju je kuhalo. Proti so se mU krčevito oprijemal puško. Silno se je moral krotiti, da n* planil na sovražnika. < Takoj j^ pa sprevidel, kako nespametno in brez-koristno bi bilo to. \ Lovec mora divjega lovca pri dejanju zasačiti, potem nekaj velja. Vsaka Tonetova nepravilnost bi Andreja opozorila k večji previdnosti in č-uječnosti. ' Tudi nadgozdar in Jovski ,pomločniki so medtem opazili Andreja in njegova navzočnost jim ni bila prav ničkaj povšeči. ' Vsi so se srpomili dogodka, ki se je bil pred leti priipetil na reki. ' Nihče med njimi pa ni vedel, da se Andrej še vedno bavi s tem nečednim poslom. Edinole Tonetu je bila znana osebnost osovraženega Žebljarja. Devet žebljev je imel zabitih v podplat, in to ga je izdaio. Toda Tone je znal Trtolčati. Sam je hotel obračunati z lopovom. Tako obračunati, da fbo pomnil vse življenje, iPostal je neimiren in ni videl tarče, ne cilja. Streljal je kar »tjavendan, da ga je moral nadgozdar opozoriti. 4 4 Kaj ti je vendar, Tone T Kakreen &i danes, bi niti kra-ye ne pogodil na eto korakov." • Tone ni slišal smeha, ki je sledil tem besedam. Le za-jiičljivo se režeč Andrejev obraz je videl pred eeiboj. w! (Nadaljevanje prihodnjič.) * DONAVA — VOZNA POT ' ZA NAFTO. {Po svetovni vojni leta 1914-1918 je postala Donava vedno važnejša pot za izvoz romunske nafte. V ta namen je na razpolago na Donavi okoli 300 ladij, ki imajo prevozno kapaciteto 158 milijonov .barelov, ki laihko letno povozijo okoli 7.1 milijonov barelov. Ronrunski strokovni listi prinašajo taibelo o tem. ko-Hiko 'takib posdbnih ladij za prevoz nafte imajo posamezne države na Donavi. Največ jih imta Nemčija, 114 parnih, 14 motornih s skujmo tonažo 90 tiiNOČ ton. Na drugem mestu po tonaži je pa Jugoslavija, ki ima 41 parnih tankerjev in 1 motornega s skupno tonažo ,31.711 tonami. Romunija ima nadalje 50 pa mikov 26 569 tonami. Anglija 26 parnikov in 5 motornih ladij s 22.369 tonami. Madžarska 15 parnikov s 10.408 tonami, Francija 14 parnikov s 9.742 tonami, Bolgarija 8 parnikov s 6.860 tonami, B lgija 2 parnika s 1.500 tonami, Švica 2 parnika s 1.020 tonami in Holandija 1 parnik s 173 tonam,i, skupaj torej je na raizpolago 278 parnikov, 20 j motornih iladij, ki imajo vse skupaj 201.318 ton. Mnogo ladij pa ise še gradi, računajo, da bo v kratkem donavsko brodovje za prevoz nafto povečano za okoli 10 odst. ali 20,000 ton. Vsaka ladja vozi približno po petkrat na loto da tako odpade na. eno tono 7.3 barela nafto za prevoz v enem k,tu. Co upoštevamo te številko, 'bi zadostovala obstoječa nemiska tonaža za prevoz nemškega uvoza iz Romunije, ki je znašal lota 1938 430.000 ton. Od lota 1933 dalje se je nemški uvoz nafte iz Romunije znatno povečal. Leta 1933 je zna.šiil samo 187.000 ton, do leta 1936 pa je naj-astel na najvišjo številko 898.000 ton. Če izračunamo še roammsko tan-kovsko brodovje, obstoja možnost, da Nemčija znatno poveča svojo dovoze z Romunije v primeri z letom 1938. Seveda je pri tem vpoštevati š? vagon-ske cisterne, v kolikor jih je na raizpolqgo, . - JUBILEJ MESTA 1 DJAKOVO. Iz Djakova poročajo, da se tamkaj pripravljajo na velike slavnosti, ki se bodo vršile v mesecu maju in juniju ob 700-letnici ustanovitve mesta Djakova, 250-letnici osvoboditve izpod "turškega j a rima in 90-letnici prihoda škofa Stro^ maverja v Djakovo. LAPONCI IN NJIHOVA NOŠA. *V Narviku, proslulem norveškem izvoznem; pristanišču, opazi tujec že na postaji nenavadne postave. To so Laponci, ki pa so čisto drugačni, nego bi si jih človek predstavlja!. Pred. vsem so pisani, bolj pisani nego pri nas. cigani in nogo bi si predstavljal prebivalce severnih kmjev. . Sj) loli napravi j a Narvik vtis mesta, ki bi lahko ležalo nekje v Srednji Evropi, tako nežne in žareče so poleti barvo njegovega fjorda. V mestu občuduješ rimdre čepice Laponcev, ki so okrašene z rdečimi peresi in šopi. Obleko predstavljajo večinoma modre jope ki so prepn žene z rumenimi in rdečimi progami, pa delajo skoraj vtis opernih kostumov. Izpod modrih čepic žarijo temaio rjavi obrazi z močnimi ličnicami in mongolskimi očmi. Nenavadni so tudi koničasti Japonski čevlji, h katerim nosijo mnoge mlado žene svilene nogavice. Na gorah nedaleč od Narvika se pasejo črede severnih jelenov, ki nadomestujejo laponskemu ljudstvu denarno glavnico. Ti severni jeleni dajejo Laponcu jed, pijačo in obleko. Po številu njegovih živali se ceni njegovo bogastvo. Kakor se v severni Norveški roznaniš a enim itfmed redkih primitivnih ljudstev v Evropi, tako se v njenem osrčju seznaniš z zibelko pragermranske kulture. Tu vidiš mtnoge hiše iz | ohranili to vejo fcniefcstva jo polovica cef te zaprta za avtomobilski promet. •Nenavaden občutek imaš, če doSpeš iz najgloblje divjine nenadno v hotel, kjer se v prijazno razsvetljenih prostorih mizo šibijo pod težo jedi. Gost lahko poskusi vsebino kakšnih trideset skled. Značilno je na Norveškem razmerje med delodajalci in delojen^lci. Med seboj občujejo ti povsem tova-riško. Ne denar, temveč sposobnost je morilo za wakega človeka, čeprav je v deželi dovolj izredno imovitih ljudi. Mhiogi dijaki si med počitnicami služijo kruli kot natakarji a so zavoljo tega no čutijo nič ponižano. * knjiga, ki Vas (JMIRAJOČE DUŠE. Spisal Uka Vašte. (220 strani.) Roman iz star« Ljubljane. Značaji so izrazito opi sani, istotako tudi takratne navade šš Ljubljana nam je povečini znana začetka sedanjega stoletja, kdor j« ^ JJ pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij ^ J? naj prečita ta roman. Ne bo mu žal ^ Cena......................JJ bo w h ^OPOMBA: Knjige označene z so« ^ v platnu vezane. ## — ^ " m*mm ji 1 1 uornjo knjh;o lahko Zanimala, narobe PW: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 WEST 181 li STREET NEW YORK. N. V. UBOJ ZARADI MALENKOSTI. V romun. (ki vasi Oostosti, blizu Bnzau, je bil storjen nedavno težak zločin zaradi dveh lojev. Vsako nedeljo se zbira tam mladina in pleše na prostem, rommnske narodno plese. Pozimi in ob slabem vremenu pltvše m lad i na v gostilniški sobi. Prireditelji pdbirajo po 2 loja vstopnine in ljudje radi p'ačujojo ta malenkostni prispevek za prijetno zabavo. Oni dan rta prišla na zabavo tudi brata Jurij in Drago-mir Vasile. Po plesu ista dva druga 'brata Nikola in Tache Jon pobirala vstopnino in zahtevala sta jo tudi od bratov Vasile. Ta dva jo pa nista hotela plačati, češ, da bo-1 a plačala vstopnino čez dva ali tri dni. Tretjega dne sta pa prišla brata Jon po vstopnino, to-da -zopet sta naletela slabo. Za to se je vnel me.l fanti prepir, ki se je kmalu izpronioni! v pretep. Brata Jon rta bila oborožena s palicami in planila sta na svoja nasprotnika. Jurija sta pobila do smrti, njegovega brata pa ranila na glavi in roki. Jurij jo mod prevozom v bolnišnico umrl. Edmonda Delagea o nemških načrtih na Norveškem. Zato prihaja vojaški strokovnjak lista do zaključka, da nemška akcija gotovo ni presenetila vrhovnega zavezniškega po-» veljstva. Edmond Delage je na n (reč tedaj napisal med drugim: "Samo dokončna pne:-st mogočnih norveških oporišč od Bergen a do Severnega rta, povezanih z nemško prestolnico po (lansko Švedskem otočju, bo nfcogla ustrezati najglobljim aspiracijam neir.-kih mornarjev, da si odpro pot na odprto morje. Nič ne k i že, da bi te skrbi ne bile bolj živ • v irl a -vali neniški-h v-1 ratei^ov, od željo po predoru zapadnega zidu za ceno tisoče v žrtev." tti"iiii|ll.iu',|»ii|h.iiiiiiiiii|) niiiiiiiiii, iin« Humi11 »•iimitii* "••li,.MU« ''urnimi''"lur GOEBBEI.S O VOJNIH DOLŽNOSTIH LISTOV. 29. 30. 33. 34. 33. Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi importirane iz starega kraja • • • Slovenski molitveniki: RAJSKI GLASOVI T celluloid vez. (Str. 614)..1.50 VEČNO ŽIVLJENJE (040 strani) sestavil Gregor!J DefJak..lJS5 SVETA URA (štv. 408) 416 strani; velike črke .... 130 SVETO PISMO_______________$3 — KATOLIŠKI KATEKIZEM .50 IZ STAREGA KRAJA SMO DOBILI MOLITVENIH KRISTUS, KRALJUJ Knjga vezana v usnje. Velikost: 3% X 5% inča. NAJPOPOLNEJI MOLITVENIK 896 STRANI Vsebuje tudi 180. STRANT MAŠNIH PESMI Cena: SAMO $1.75 KVIŠKU SRCE 2% X 3% inCev — 234 strani vezava umetno ............ 25e. KVIŠKU SRCE 2% X 3% inSev — 224 strani pravo usuje ............ 35c. KVIŠKU SRCE 2% X 3%inčev — 224 strani v belem celolidu ...... .50c (Ker se nam je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po gori o-značeni ceni. Zaloga pa ni opsebno veUka, zato jih naročite Čimprej, da Vam bomo mogli ž njimi post reči. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Key mt Hmrem fino tmiih) .....................JU ▼ usnje vezano ......... .75 CATHOLIC POCKET MANUAL v fino usnje vezano......1.— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. "TEMPSOVE" NAPOVEDI V OKTOBRU 1939. Pariški list ".Toim*" nav-i-ja v svojo m uvodniku in v pre-frlodu svojega vojaškega strokovnjaka o noni^kih akcijah na D-anskom in Norvoskoni, da jo ižo 20. oktobra lanskoija lota objavil na prvi strani dolgo porooilo Hvojoga sodolavca (Xoni^ki propagandni minister dr. Goebbel.- govorii o vojnih dolžnostih ni'iii Povesti In Slike (Ksaver Me^ko) Praski Judek (Josip Volci 41. Preganjanje Indijanskih misij*. narjev (Ju»ef Splllman» 45. Revolucija na Portugalskem 46. Sisto s Šesto (S. KoSutnlk) 51. 56. 57. 60. Sune&ki Invalid Volk Sfuikcrnik In druge povesti ia mladino (Ksaver MeSko) Vojnintir ali luganstvo In krši (Josip Ogrlnec Zbrani spisi za mladino (Ungelbert (Jangl) 61. Zlat okopi (Josef SplUman) (Vezava nekaterih knjig je od leSa nja nekoUko Izkaiena.) Ako ima kaka knjiga ved zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR I Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedi-te pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK S 'GLAS NARODA' ^ J sorodnike ali prijate- I j t je. to lahko stori. — | j Naročnina za stari ^ 4 kraj stane $7. — V I pitali jo lista ne po&i- ) jMjamo. ^