Kam Gornji trg Preoblikovanje krajevnih skupnosti je v najširšem ra-zmahu. Do 10. februarja mora biti končana javna razprava. Smernice so dane, nekaj pro-blemov pa še ni rešenih. Eden takih je tudi prostorsko preo-blikovanje Stare Ljubljane. Kot ste morda prebrali, naj bi se krajevna skupnost Stara Ljubljana rasformirala v dve novi po teritorialnern princi-pu. Ena naj bi zrasla na levem, druga pa na desnem bregu Ljubljanice. Obe naj bi imeli približno enako število prebi-valcev, večji del gospodarstva je lociran na desnem bregu. Pri tem pa se je pojavil nov, dodatni predlog. Družbeno-politične organizacdje krajev-ne skupnosti Stara Ljubljana predlagajo, da bi se novousta-novljeni KS na desnem bregu pridružil tudi Gornji trg, ki se-daj spada v KS Prule. S tem v zvezi so se sestali družbeno-politični delavci iz obeh kra-jevnih skupnosti ter se o predlogu pogovorili, vendar skupnega stališča še niso naš-li. Zato smo se skušali o tem pogovoriti z dvema predstav-nikoma krajevnih skupnosti, tovarišema Rednakom iz Stare Ljubljane in Strnadom s Prul. Janko Rednak je v razgovo-ru poudaril, da je njihova KS prišla do tega predloga na podlagi dejanskega stanja. »Prebivalci Gornjega trga so organsko vezani za Staro Ljubljano. K nam hodijo po nakupih, na avtobus, na na-šem koncu iščejo zabavo in so sploh življenjsko povezani z nami. Le redko jih pot zanese na Prule. Dogajalo se je celo, da so hodili k nam volit, ker jim ni bilo jasno, da spadajo pod Prule. In dejansko je Gor-nji trg del starega mestnega jedra pod Gradom, ki je sedaj razbit na dve krajevni skup-nosti. Mislim da je čas, da se prenehamo v krajevnih skup-nostih obnašati kot v državi zase, in da se dogaja, da ima-mo več stikov z občino in me-stom, kot pa s sosednjo kra-jevno skupnostjo. Nedavno smo storili prve korake k medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju, ki pa so zaen-krat ostali le na stikih med družbenopolitičnimi delavci, pričakujemo pa seveda glob-lje sodelovanje. Zato mislim, da bomo glede priključitve Gornjega trga našli skupni je-zik. Dejansko mislim, da je Gor-nji trg odrezan od matične KS in gravitira k Stari Ljubljani, saj je ločen od Prul s Karlov-ško cesto in predorom. Poleg tega je v obrambnem načrtu težko urediti tak odsekan del. Na KK SZDL smo pripravili utemeljitev našega predloga in smo ga poslali KS Prule in mislim, da bodo tam v krat-kem odločali o tem vpraša-nju.« Janez Strnad pa nam je de- jal: »Začudeni smo bili nad tem predlogom, saj je Gornji trg vedno spadal k nam. Naši družbenopolitični delavci s tega območja pa so skorajda ogorčeni nad pobudo. Po-drobnosti predloga nam niso znane, ker nam jih še niso predložili. Vendar menimo, da spada Gornji trg k nam. Ze tako smo majhna KS in odce-pitev Gornjega trga nas bi do-besedno odrezala od mesta, saj bi bili ograjeni z Ljubljani-co, Gruberjevim kanalom in Karlovško. Prebivalci Gornje-ga trga so vezani na nas, tu imajo trgovino in zdravstveni dom, pa tudi krajani Stare Ljubljane hodijo k nam po na-kupe in podobno. Stališča glede na argumente, ki jih še nismo dobili, seveda nimamo, čeprav smo, ko smo oblikova-li mnenje v javni razpravi, do-pustili tudi možnost odcepi-tve Gornjega trga. Sicer pa bo treba še dodelati, izvesti med prebivalci anketo in šele nato referendum.« Stopili smo še malo na Gor-nji trg, da bi se na kratko po-menili z nekaterimi prebivalci o predlogu KS Stara Ljublja-na. Predvsem dvoje je bilo opaziti: vsi so (ali skoraj vsi) so hoteli ostati v anketi anoni-mni, po drugi strani pa jrm je problem skorajda neznan. Ve-čina vprašanih hodi nakupo-vat ipd., v Staro Ljubljar.o in je sploh na njo bolj vezana, na Prule pa hodijo večinoma le v ambulanto. Zato se načelno pretežno strinjajo z odcepitvi-jo, še več pa jih o tem niti nima svojega mišljenja. V. K.