Štev. 13.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K261— ia pol leta „ „ 13'— ia ?ctrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ » 2'20
V upravniltvu:
za telo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10*— za ietrt leta „ „ 5 — ia cn mesec „ „
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Uz UreaniSTVO 'dvoriH; nad tIsl<irno). _ Rokopisi se
Ifc vraiajo; nefranklrana pisma s« ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
V Ljubljani, u četrtek, m 30. marca 1905.
Men list za slovenski narod
teto mE
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat • • . . 13 h za dvakrat . • . . 11 » za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Naročnikom in somišljenikom!
V par dneh se prične četrtletna naročnina na »Slovenca". Prosimo za pravočasno vpošiljatev naročnine! Hal bi se krog naših naročnikov zopet razširili Uredništvo lio storilo vse, da zadovolii naročnike. Zato nabirajte novih naročnikov! Kdor ne zmore sam naročnine, naj naroči ..Slovenca" v družbi svojih znancev. Čim več ho naročnikov, več Ho nudil ..Slovenec" zanimivega. Ha delo, da te boli povzdignemo »Slovenca"! Prosimo, na! vsak naročnik v krogu svojih znancev pridobiva ob četrtletju novih naročnikov!
Konseruntizem in demo-Rrntizem.
Znani list .Civilta Cattolica", ki je v ozki zvezi z najvišjimi rimskimi cerkvenimi krogi, piše o konservatizmu in demokratizmu glede na katoliško akcijo:
Lep je krščanski ideal o razmerju med cerkvijo in držav«, toda kdo ga bo sprejel dandanašnji v praktični program katoliške akcije? Tak bi hotel nekaj vzvišenega, kar pa je praktično nemogoče! Praktična katoliška akcija je mogoča le na moderni demokratični podlagi. Je še dosti katoličanov, zlasti v višjih slojih, ki se ne morejo sprijazniti s to mislijo. Tudi njih razlogi niso docela neosnovani; kje pa kak politični zistem, ki bi bil brez napak in nevarnosti? Ti katoličani torej, ki se drže tako krčevito politično-religioznih tradicij, se imenujejo navadno konservativci. Demokratične protikrščanske stranke rade izrabljajo ta naslov zoper vse katoličane, češ da se bore le za stare predpra vice klerikalizma, in tako delajo katoliško akcijo odiozno in nepopularno.
Na Nemškem je že Bismark svoj čas izkušal osnovati tako katoliško konservativno stranko, da bi tako vzel centrumu popularnost, toda poizkus se mu je izjalovil, ker je katoliški centrum ostal zvest svoji demokratični zastavi Nekaj takega so izku-šali obnoviti na Bavarskem o priliki zadnjega katoliškega shoda v Reznu; pred shodom so izkušali osnovati novo konservativno katoliško stranko, katere opora bi bilo zlasti plemstvo. Započel je ta poizkus mladi grof Arco Zinneberg. Toda tudi ta poizkus se je popolnoma izjalovil: desavni-rala sta ga centrum in tudi plemstvo, ki se je udeležilo katoliškega shoda celo v obilnejšem številu, kakor druga leta.
Tudi v B e fg i j i je taka konservativna struja med katoličani, malo prijazna demokratičnim težnjam. To je tudi glavna ovira, da se katoliške sile ne morejo združiti za boj. Da, če je nevarnost, da pri prihodnjem volilnem boju 1. 1906. katoliška večina podleže združenemu bloku mason-stva, liberalizma in socializma, prihaja ta nevarnost le od nepopularnosti nekaterih konservativnih teženj, v kolikor so nasprotne demokratičnim težnjam.
Avstrija je ostala po svojem zgodovinskem razvoju v vseh merah morda najbolj konservativna evropska država. Kr-
ščanski socialci z Lueger jem in Lichten-steinom na čelu, ki tvorijo pravo ljudsko strank® in so si zato v malo letih pridobili toliko zmag zoper semitizem, liberalizem in socializem, imajo dosti in velikih težav s konservativci, zlasti z visokim favdaljiim plemstvom, ki mu niso pogodi demokratične težnje.
O F r a n c i j i ne govorimo. Vsem je znano, kako globoko so v nekaterih slojih vkoreninjeni antidemokratični predsodki, združeni z dinastičnimi tradicijami, in kako je prav to prvi vzrok nesloge med katoličani in nepopularnosti njih delovanja.
Naj sodi kdo o teh stvareh, kakor mu drago, 10 je gotovo: konservatizem je povsod velika ovira popularnosti katoliškega gibanja in ljudske organizacije.
Kdo bi tajil, da so se konservativci svoj čas, ko še ni prešinil moderni demo kratični duh ljudskih mas, krepko borili sami zoper vse protikrščanske stranke in da njim gre hvala, če so se še ohranile vera in krščanske tradicije v ljudstvu ? Toda odkar je demokracija dejstvo, odkar je demokracija orjaško napredovala, bi bilo nespametno krčevito se držati zastaranih oblik in tradicij, ki ne vzbujajo več odmeva v ljudski duši. To bi se dejalo vdati se, v veliko kvar krščanske stvari. Velike so napake in nevarnosti demokracije, toda velike so tudi nje prednosti. Ce hočtmo odstraniti one in te izpopolniti, ne pobijajmo demokracije, ampak vzprejmimo jo in po-kristjanimo jo!
Ce en glas nad polovico zadostuje v zbornici, da zmore manjšino in izženeBoga iz cerkev in javnega življenja, čemu kleti ustavno življenje? Ali bi ne bilo bolje delati, da si priborimo tisti glas nad polovico in zopet damo Bogu in cerkvi, kar je njiju ? In če je manjšina prebivalstva v zbornicah legalna večina, samo zato, ker resnična večina ni organizirana, kaj je bolj potrebno in bolj koristno, kakor organizacija, ki se ž njo osvobodimo tiranije nekaterih ? Kdor torej hoče zaceliti z!6 v koreninah in sadovih, ta se mora obrniti na ljudstvo s po-močki moderne demokracije!
Državni zbor.
Dunaj, 28. marca.
Sladorni karteli.
Um dražja je živina, tem dražje je meso. Isto velja glede sladorja. Cim dražja je sladorna repa, tem višja je cena sladorja. To pravilo velja vsaj načeloma. So pa tudi izjeme, ki tekom časa postanejo pravilo. Meni sicer niso znane razmere med tako-zvanimi sladornimi baroni in repnimi kmeti na Češkem in Moravskem, a iz raznih razprav sem posnel sledeče: Češka in mo-ravska sladorna industrija je svetovno-znana. Ta industrija je donesla tovarnarjem in poljedelstvu neštete milijone. Od nekdaj pa velja naravni zakon, da je moč v družbi in slogi. L. 1890. so ogrski sladorni tovarnarji sklenili kartel, da določijo in zvišajo ceno sladorju. Leta 1895. se je ta kartel udomačil tudi med avstrijskimi tovarnarji. Ta železni obroč sladornih tovarnarjev je imel izprva namen, da uravnava ceno sladorju na svetovnem trgu. Vsaka stvar pa ima tudi svojo slabo stran. Sladorni tovarnarji, večinoma bogati kapitalisti pa so hi tro svojo mogočno organizacijo uporabili tudi proti poljedelcem, ki jih zalagajo s sla-dorno repo Osnovali so zadruge, da kar mogoče po ceni dobivajo sladorno repo ah peso. Take zadruge so nastale na Češkem, Moravskem, Niže-Avstrijskem in Sleziji. Agentje so hodili od vasi do vasi ter do-
ločali množino in ceno sladorne pese. Šli so tako daleč, da so se pod kaznijo obvezali posamezBi v kartelu zvezani tovarnarji, po kateri ceni plačujejo peso. Vsak tovarnar je imel odkazano določeno ozemlje, kje je smel kupovati peso. Vsaka tovarna je imela svoje določene kmete, ki so ji morali — i« le nji - prodajati peso. Tako je včeraj posl. Kuba navajal slučaj, da je kmet vozil peso mimo osmih tovaren in šele v deveti jo je smel prodati. Tovarnarji so v svojih pogodbah s posameznimi kmeti tudi natančno določali seme, sladorno vsebino pese, snaženje itd. Iz tega je razvidno, da so bili in so revni kmetje povsem odvisni ©d sladornih tovarnarjev. Tovarnar je posredno določal, koliko pese sme saditi ta ali oni kmet. Tako je tovarnar političnega nasprotnika mogel uničiti ali vsaj prisiliti, da je opustil peso, ki je donašala razmerno še največ dohodka.
Zato so od 1. 1897. pričeli kmetje vedno glasneje klicati državo na pomoč, da odpravi srednjeveško „tlako", oziroma kartele sladornih bogatinov. Najlepše pa je bilo, da je avstrijska vlada do konca 1. 1903. sla-dornim tovarnarjem plačevala na leto v premijah 18, reci: osemnajst milijonov kron. S temi podporami so mogli po nižji ceni izvažati slador v tuje države. In tako je bil avstrijski slador v Angliji mnogo cenejši, nego pri nas doma.
To je bil torej povod, da je vlada ze 1. 1903. zbornici predložila načrt zakona, ki pesnim kmetom daje vsaj nekaj varstva proti mogočnim tovarnarjem.
Načrt zakona prepoveduje tovarnarjem, ravnateljem in agentom vsak dogovor, kje smejo ali ne smejo kupovati pese. To je: prepoved rajona. Vsak kmet sme prodati svojo peso, komur hoče. Ravno tako pa so prepovedani dogovori med kmeti (producenti), da bi morali gotovi tovarnarji peso kupovati le od gotovih kmetov. Torej popolna prostost za kupce in prodajalce Vsi prestopki v tem oziru se kaznujejo z zaporom 8 dni do treh mesecev ali denarno globo do 2000 K.
Ako tovarnar kmetu določi pesno seme, kmet ni odgovoren za sladorno vsebino pese, ako dokaže, da je peso pridno gojil. Tudi je prepovedano, da bi tovarnar sam znižal v pogodbi določeno ceno, ako mu pesa ne ugaja. Slučajne prepire in običaje določajo poljedelske korporacije (kulturni
sveti, kmet. družbe itd.).
To je kratka vsebina zakona, o katerem se vrši razprava v zbornici že drugi dan Kakor pa mi zatrjujejo tovariši, ki poznajo težnje in nasprotja med tovarnarji in producenti (kmeti), bode ta zakon le udarec v vodo. Zato so se danes med sejo dogovorili zagovorniki tovarnarjev m zastopniki producentov, da napravijo, če mogoče kompromis. Ako se to posreči tekom tedna, vržejo ves zakon — ad acta, ali pa premend nekatere določbe.
Ker ima finančni odsek danes, jutri, v četrtek in petek seje, bode prihodnja javna seja šele v ponedeljek.
Dunaj, 29. marca. Direktni davki.
Proračunski odsek je sinoči dovršil razpravo o direktnih davkih in odobril proračun za 1. 1905. Z e m 1 i i š k i d a v e k je proračunjen na 53,600.000 kron, torej 400.000 kron manj, nego minulo leto. Hišni davek 82,126500 kron, p e t -
Odstotni davek 7459000 splošni
pridobninski davek 35,910000, pridobninski davek od podjetij, ki morajo polagat, 51,534.000, rentni d a v e k 6^.300,
o s e b n a d o h o d a r i n a 54,973.000 itd.,
skupaj 300,2 7 6.800 kron. Tro-ški soPproračunj;ni na 8470700 kron
Naj omenim, da je Kranjski za 1.1905. predpisanih vseh realnih davkov 1 808 0(X) K, zemljiškega davka 985 000 kron, h šnona-iemninskega davka 516 000, petodstotnega davkaod poslopij 48000, pridobninskega
davka 460 000, prihodninskega davka od podjetij z javnimi računi 720.000, rentnega davka 100.000 kron , osebne dohodarine
430.000 kron itd.
Razni govorniki so naglašali potrebo davčnih reform, osobito pa grajali sitnosti davčnih organov glede osebne dohodarine. Med drugimi omeni poslanec R • b i č , da je naš zakon glede direktnih osebnih davkov narejen po kopitu pruskega dohodninskega zakona. Le v eni bistveni točki se naš zakon razlikuje od pruskega. Paragraf 82. pruskega zakona namreč določa, naj se višji dohodki osebnega davka porabijo v to, da se odpravita zemljiški in hišni davek kot državni davek. Na podlagi te določbe so pozneje na Pruskem vpeljali takozvani občinski davek, ki je od 1. aprila 1895 stopil na mesto zemljiškega in hišnega davka. Na Pruskem so uvideli, da poleg zemljiškega davka ne more biti še osebni dohodninski davek.
Pri nas v Avstriji tega koraka niso storili, dasi je pri nas zemljiški davek mnogo višji in z ozirom na zemljiške in prometne razmere naravnost krivičen. Ko se je delal osebni dohodninski zakon, naglašalo se je načelo, da se morajo pritegniti imovitejši krogi in razbremeniti slabejši, revnejši. Tudi na davčno moralo so se mnogi sklicevali. Sedaj pa vidimo in čutimo, da se ne upošteva ono lepo načelo in da se tudi davčna morala ni povzdignila. Trdili so, da kmet sploh ne bode plačeval osebne dohodarine. A sedaj izkušajo kolikor mogoče veliko kmetov obremeniti z osebno dohodarino, zraven pa jim delajo še sitnosti z raznimi vprašanji. Pri nas velja načelo, da finančni organi sploh ne verujejo nobeni napovedbi. Z ozirom na slabe razmere bi morali sploh vsi kmetje biti prosti osebne dohodarine, ker sicer mora kmet plačati dvojen davek. Končno opozori na razmerno jako visoko vsoto pristojbin za davčne terjatve, ki znaša na Štajerskem celo 114 000 K, zamudne obresti pa 43 000 kron.
Deželna bramba. Proračunski odsek je danes razpravljal o proračunu za deželno brambo. Troški znašajo po proračunu za 1 1905. 64,771 339 kron, in sicer za osrednje vodstvo 1,675,587, za deželno brambo 43,645.093, za vojašnice 50000, za vojaške nabore, kontrolne shode itd. 158.220, za ustanove 74.800. za vojaško policijo 534199, za orožnike 18,633.440 K.
V razpravi je govorilo mnogo p»slan-cev, ki so izražali razne želje gleda olajšav v vojaški službi. Poslanec Žitnik je utemeljeval štiri resolucije. Tri se tičejo izseljencev, ki izražajo željo, naj so izseljenci vsake kazni prosti, ako zamude vojaški nabor, pa se do 2 7. leta svoje starosti vrnejo v domovino in v štirih tednih oglasijo pri dotični naborni oblasti (okr.
glavarstvo).	. . ...
Dalje naj vlada izposluje Najvišje po-miloščenje sploh vseh izseljencev, ki so zamudili vojaške nabore in se v teku enega leta po razglašenju najvišjega pomilošcenja vrnejo v domovino. Govornik graja naredbo, da orožniki prijemajo in tirajo k okr glavarstvu izseljence, ki se pred 37. letom svoje starosti prostovoljno vračajo v domovino. To marsikoga ostraši, da ostane v tujini To naj se odpravi. Končno predlaga posl. Žitnik, naj vojna uprava iz prve roke kupuje konje za armado, ne pa od prekupcev, ki navadno zahtevajo še višje cene. Govornik navaja slučaj, da so v St. Jerneju na Dolenjskem prignali nad 200 konj. Od teh je komisija kupila le dva. Več konj pa je ondi kupil neki ogrski prekupec, gnal jih v Kanižo in ondi prodal vojni upravi kot ogrske konje. Že 1. 1902 je pokojni Abra-hamovicz stavil enako resolucijo, a kakor kaže, brez uspeha.
Posl. R o b i č naglaša, naj voj. uprava z ozirom na vedno večje troške za armado dovoli vsaj take olajšave, ki so mogoče brez škode za armado. V prvi vrsti je treba
olajšati orožne vaje. Reservisti naj bi se klicali k vajam <b času, ko je na polju najmanj dela, ne pa ob času žetve in trgatve. Poljedelskih delavcev povsod primanjkuje. Zato naj bi vojaki dobivali dopust ob žetvi in trgatvi, kakor je navada v Nemčiji. Revnim reservistom naj bi se povrnili petni troški k orožnim vajam. Tudi z vojaki v službi ne postopajo vedno in povsod lepo in človeško. Revnim vojakom naj bi uprava prepuščala staro vojaško obleko. Govornik opozarja, naj vojna uprava več potrebščin kupuje naravnost od obrtnikov in kmetov. Osobito pa nai vojna uprava kupuje konje od konjerejcev. V ptujskem, ljutomerskem in mariborskem okraju so lepi konji. A vlada jih tu kupi le malo. Pač pa jih pokupijo ogrski pre-kupci in prodado vojni upravi. Konji gotovo niso cenejši od prekupcev.
Po obširnem poročilu poročevalca barona Schwegla je odsek odobril proračun.
Rusko-Inponskn vojska.
Dunajski listi zelo malo verjamejo ve stem, da bodo Japonci Ruse obkolili, da prodirajo Japonci proti Cicikarju. Ker ni z bojišča posebnih novic, prične delovati fantazija. Tak načrt je sicer lep in bi imel, ako bi se posrečil lepe uspehe, prvič bi se ustavil ruski transport po sibirski železnici, drugič bi pa bila ruska armada prisiljena, se umakniti daleč nazaj. A kakor bi bil ta načrt lep, vendar je neizvršljiv. Prvič nima Japonska toliko vojske, da bi lahko poslala v tako daljavo zadosten oddelek Z nekoliko tisoč možmi pa, najsibodo tudi pomnoženi s Hunhuzi, bi se pa ta cilj ne dosegel in japonski oddelek bi se ne mogel meriti z rusko močjo, ki bi se zbirala pri Cicikarju. Tak oddelek bi k večjemu lahko pretrgal za malo časa železniško zvezo, a operativnih učinkov bi ne imel. Drugič pa je ta načrt neizvršljiv tudi tehnično. Ta leteči oddelek bi moral prehoditi skoraj 400 km kitajskega ozemlja ter bi moral nekaj časa celo skozi puščavo Gobi. Za tako ekspedicijo bi pa bilo treba obširnih priprav.
Bolj verjetna bi bila poročila © japonskih operacijah na vzhodu proti vladivosto-ški železnici. A za sedaj so skoro gotovo tudi še neresnična, ker v tem ozemlju je še armada Renaenkampfova. Tudi je nejasne, kje je ona peta armada, ki naj bi izvrševala le operacije.
Na bojišču.
Peterburg, 29. marca. General Harkevič poroča danes generalnemu štabu: Pri armadah se ni nič izpremenilo. Dne 26. t mes. so imeli ruski lovci pri Huanšilinu boj z eno kompanijo sovražne pehote in enim eskadronom konjenice.
Peterburg, 29. marca. Ruski brzojavni urad poroča danes iz Suetjaze od prve mandžurske armade: Glasi se, da Japonci zadnji teden niso nič prodirali Njihove glavne sile se koncentrujejo pri Tjelinu, prednje čete pa pri Kangenu.
G u n č u 1 i n , 29. marca (N. V.) Vse je tiho, kakor pred nevihto Iz Mukdena je došla usmiljena sestra, ki pripoveduje, da so Japonci usmiljenke v Mukdenu jako vljudno sprejeli in jim dali na prosto voljo, da se povrnejo k svojcem Dali so jim na razpolago tudi sanitarnih konj. — V Mukdenu je ostalo pri ranjencih še nekaj ruskih zdravnikov in usmiljenk.
London, 29. marca. „Times" poročajo iz Peterburga: Maršal Ojama je naznanil kitajskemu guvernerju v Kirinu, da bodo Japonci 10 aprila prišli tja. — General Linevič se umika nadalje Ker trpe ruske čete veliko pomanjkanje, so vojaški svetovalci carjevi v velikih skrbeh za usodo Vladivostoka.
Vladivostok.
V Vladivostoku so bili že pred enim mesecem pripravljeni na morebitno obleganje trdnjave. Nadomestujoči poveljnik trdnjave, general Laštevič, je izdal dne 17. februarja naslednji dnevni ukaz: „Zadnja brzojavna poročila o vojski, načrt sovražnikov in slednjič tudi odredbe nadpovelj nika, ki je pred kratkim poslal sem enega pooblaščenca, nas prepričujejo, da se bliža ura, ko bo, naši brambi izročena trdnjava izpostavljena napadom sovražnika. Ne dvomim, da je cela posaika v enaki meri pre-šinjena zavesti na svoje dolžnosti ter ljubezni do svojega vladarja. V domovini iz-poznavajo veliki državni pomen naloge, ki nam je naložena, braniti našo zadnjo, pravo rusko trdnjavo na daljnem vzhodu. Menim, da bomo znali vsi umreti, ko bomo s svojim življenjem branili trdnjavo. Vem, da si vaša srca že dolgo žele boja, da bo bli-žanje sovražnika za vas praznik".
Ruski načrti.
Kolin, 28. marca. O sedanjem položaju na bojišču in o Linevičevih namenih poroča -Koln. Ztg." iz Peterburga: Linevič svoje armade noče več izpostavljati nevar-
nosti nove bitke, ampak se v pravem času umakniti. V visokih ruskih vojaških krogih se utrjuje mnenje, da se mora vojska nadaljevati po vzgledu iz leta 1812, t. j. s potrpljenjem, kar je vkoreninjeno v ruskem narodnem značaju, posebno pa v ruski armadi. Sahalin in Vladivostok naj padeta v roke Japoncem Odločilno vprašanje ni to, ampak vprašanje, koliko časa bodo Japonci nadaljevali prodiranje. Nekje v notranji Sibiriji se bodo Japonci vendarle morali ustaviti ter mirno čakati, kedaj bo Rusija pripravljena za napad. Nam ni treba hiteti, ampak mirno lahko čakamo ugodnega trenutka. Našega evropskega ozemlja Japonci ne morejo spraviti v nevarnost. Svojega brodovja, ako bode isto premagalo Rožde-stvenskega, že vsled tega ne bodo mogli poslati v Baltiško morje, ker bi v tem slučaju morala nastopiti Francija; potem bi se pa po japonsko-angleškem dogovoru vmešala v vojsko tudi Angleška. Toda niti Francija, niti Angleška nimata veselja, vmešavati se v vojsko. Torej se bo vojska na suhem vlekla. In tako vojsko Rusija lažje prenese, ko Japonska, že iz finančnih ozi-rov. Rusija doma lahko plačuje s srebrom in papirjem, medtem ko bi morali Japonci vse plačati v zlatu.
Kuropatkin.
V dunajskih dobro poučenih političnih krogih se govori, da je nastal med carjem in velikimi knezi razpor zaradi Kuropat-kina. Veliki knezi so namreč zahtevali, naj se Kuropatkin odpokliče in postavi pred vojno sodišče Car pa te zahteve ni le ne upošteval, ampak vkljub ugovarjanju velikih knezov zopet nastavil Kuropatkina.
Rusko brodovje.
London, 29 marca. Reuterjev urad poroča danes iz Durbana: Angleški parnik „Dart" iz Rangonna poroča, da je dne 19. t. m. videl 250 milj severovzhodno od Madagaskarja 30 vojnih ladij in 14 premogovnih ladij. Brodovje je plulo proti vzhodu.
Pariz, 29. marca. „Agence Havas" poroča iz Vige, da ja neki španski parnik na portugalski obali srečal rusko križarko, ki je plula proti jugu.
Peterburg, 29 marca. V tukajšnjih vojaških krogih so mnenja da brodovje Roždestvenskega ne plove proti Sundskemu otočju, ampak proti Adenskemu zalivu. Pri Džibutiju se ima združiti s tretjim brodovjem
Peterburg, 29. marca. Pisma z Madagaskarja govere o veliki strogosti admirala Roždestvenskega, ki je ravno s svojo strogostjo dosegel na brodovju vzoren red. Trije častniki z „Dimitrija Donskega" so bili odpuščeni iz službe, ker so bili krivi disciplinarnega prestopka.
Japonsko brodovje.
Japonsko brodovje ima danes po hu dih izgubah pred Port Arturjem le 4 bojne ladje. To se izenači z velikim številom oklopnih in navadnih križark. Japonska ima namreč 7 oklepnih in 16 navadnih križaric. Sedaj pa je spuščena v morje v neki angleški ladjedelnici še pred začetkom vojske * naročena velika bojna ladja „Kašima". Njena posestrima rKatori" še ni dodelana. Našima" je 139 m dolga in 24 m široka ter ima 16.400 ton. 18.000 konjskih sil, oklep na pasu je močan 229 mm, na bateriji 152 milimetrov, v stolpu 228 milimetrov in na krovu 76 milimetrov. Topov ima štiri 30 5 cm, štiri 25 cm, dvanajst 15 cm in dvanajst 7 6 cm; potem tri brzostrelne topove, 6 mitraljez in 7 torpednih cevi. Ko bi nevtralitetni zakoni ne branili, bi ladja takoj odšla na Japonsko, sedaj pa mora ostati na Angleškem do konca vojske.
Angleški general o Rusih.
Iz Pariza poročajo zanimivo sodbo, ki jo je izrekel novi gibraltarski guverner Ni-colson, kakor se govori, napram angleškemu kralju, da visoko ceni rusko vojsko, je popolnoma mnenja, da se bo vejska nadaljevala ter prepričan, da Rusija izide iz nje kot zmagovalka. Ta glas je tem pomembnejši, ker prihaja od enega najboljšega angleškega generala, ki se je vrnil z bojišča, kjer je bil pri japonski armadi.
Admiral Dubassov.
Peterburg, 28. marca. Admiral Dubassov je bil imenovan za generalnega pobočnika carja Nikolaja. Ostal je še nadalje na svojem dosedanjem mestu.
Japonski transport po reki.
N j u č v a n , 28. marca. Japonska uprava je danes proglasila reko Ljao za prosto ledu. 22 ladij je došlo v luko. Imele so na krovu mnogo potrebščin, ki so jih preložili na džunke ter odpravili po reki navzgor.
Vesti o miru.
London, 29. marca. „Daily Mail" poroča iz Pariza, da je Rusija vprašala Del-casseja, ali hoče voditi začetna pogajanja o miru. Delcasse bi bil baje pripravljen to storiti, ako prijateljsko sodeluje tudi Lans-downes.
London. 29. marca. Mirovne vesti, ki se gotovo pojavljajo po vsaki za Ruse
izgubljeni bitki, so danes zopet bolj odločne, | najbrže ker vpliva nato japonsko posojilo. : Tako prinašajo danes nič manj ko štiri ju- | tranji listi, namreč »Daily Telegraph", „Standard", „DaiIy Chronicle" in „Daily Mail" popolnoma različne verzije o miru, a vsak list pravi, da je izvedel to od najbolj verodostojne strani. Tako pravi „Standard", da je Rusija sprejela v principu posredovanje Francije in Zjed držav. „Daily Mail" poroča, da se Lambsdorlf dogovarja z Del-cassejem glede posredovanja. „Daily Chronicle" zagotavlja, da zahteva Japonska 100 milijonov funtov vojne odškodnine kot con-ditio sine qua non. „Daily Telegraph" trdi, da je Japonska pokazala, da je voljna, se odreči vojni odškodnini, ako se bo takoj sklenil mir.
Govorice.
B e r o 1 i n , 29. marca. »Berlin Ztg." poroča iz Peterburga: Tu krožijo i z -nova resne govorice e arma-dah generala Linevič a. Baje se objete od Japoncev, ki p r o dirajo skozi Mongolijo. Glasi se tudi, da je vzbruhnil na Sahalinu u p o r.
Avstrijske pomorske trdnjave.
Želje in načrti fortifikacijskih tehnikov avstrijskih so, po zgledu Port Arturja, umetno zožiti južno dovozno pot v puljsko luko ter napraviti med Salle Vergarola in V. Tuora ozek ploven prekop, ki se bo dal zapreti in lahko odpreti. Ti načrti so najbrže že blizu svoje izvršitve. Pulj je naša glavna luka in zasluži zato vso skrb. Vendar pa je treba povdarjati, da so pri Pulju z njegovimi prehodi proti severu in jugu skozi Brione razmere še dokaj ugodne, med tem ko so v Kotoru mnogo nevarnejši pogoji. Res ima Kotor ozek, dolg in zelo zavit zaliv, ki nudi precej varnosti ter je daleč ploven. Toda tem lažje ga je potem blokirati in ker ima le en izhod, lahko postane pravcata past. Pri tem pa je treba paziti, da bo za nas prva naloga v bodoči pomorski vojski, preprečiti združitev italijanskega brodovja, ki bo došlo skozi preliv Otranto, z brodovjem jadranskih vojnih luk. Pri izvrševanju te naloge pa bs igral najvažnejšo vlogo Kotor kot najjužnejša avstrijska luka. Ta veliki pomen Kotora pa je še večji z ozirom na bližino Albanije, v kateri mora Avstrija vedno biti pripravljena brezpogojne preprečiti vsako tuje vmešavanje. Za varnost in prostost izhoda ni mogoče skrbeti z raznimi prekopi, ker bi bi bilo to delo pretežavno in predrago, pač pa je treba Kotor zavarovati z močnimi, velikimi topovi ter nadomestiti pri vhodu v luko se nahajajoče koče z obram-benimi utrdbami, ki bodo na tej najskrajnejši točki daleč na okoli branile prostost vhoda v luko in iz nje. Zadosti dolgo se je že odlašalo s temi deli. Bolje nobene trdnjave, ko pa slaba!
Kriza na Ogrskem.
Položaj na Ogrskem še ni razjašnjen • Avstrijski poslanik v Berolinu Szogyeny nadaljuje svoje razgovore z voditelji raznih ogrskih političnih strank. Javnosti ni znane, ali je Szogyeny le posredovalec med strankami in vladarjem ali je pa prihodnji mož. Pri dvornem dineju dne 28. t. m, je vladar dalj časa govoril s Košutem italijansko in ogrsko. Vladar je rejiel Košutu: „Upam, da bomo našli pot iz krize." — Liberalna stranka je imela 29. t. m. sejo, pri kateri so sklenili sledečo izjavo: Stranka ne bo motila rednih razprav in obžaluje, da še ni imenovano novo ministrstvo. Poveljni jezik ! v skupni armadi ima pravico določiti vladar. Ogrska ima pravico do samostojnega carinskega ozemlja in se liberalna stranka temu ne bo upirala, če ne bo mogoče skleniti do i stojne nagodbe z Avstrijo. Splošno pa stoji | stranka ni stališču skupnega carinskega ozemlja. Zatrjuje se, da je položaj ©d 28 t. m. nadalje zdatno boljši. Vladarjeva pri jaznost na člane neodvisne stranke ni ostala brez vtisa in tudi Szogyeny, ki je priljubljen povsod, dela na vse kriplje, da s svojo diplomacijo pogladi nasprotstva. Poročajo, da bo v soboto imenovano novo ministrstvo oziroma poverjena sestava novega ministrstva prihodnjemu ogrskemu min. predsetL niku. Szogyeny je baje poizkusil omogočiti uradniško "ministrstvo, ki bi mu načeloval Lukacs. A prepričal se je, da bi bil tak poizkus brezuspešen. Mnogi trdijo, da bo An-drassy prihodnji mož. — „Bud. Hirlap" poroča iz Dunaja, da je šef generalnega štaba organiziral celo zaroto proti ogrskim vojaškim zahtevam. Baje bo odstopilo 150 generalov, če boio izpolnjene ogrske vojaške zahteve.
Dogodki na Ruskem.
Peterburg, 28. marca. Ministrski svet se je posvetoval o posesti Poljakov v i zahodnih gubernijah, o pravici Poljakov i vstopiti kot uradniki v vladno službo in o ! mogoči odpravi nekaterih drugih omejitev.
Peterburg, 29 marca. Car Nikolaj je poslal varšavskemu guvernerju reskript, v katerem naglaša, da so se zadnjih 40 let zaradi obnovitve meščanskega življenja ob Visli pojavile nove potrebe, na katere sedaj obrača vlada vso svojo pozornost. Poizkusi sovražnikov obstoječega reda, ki hočejo povzročiti nemire, je preprečilo mirno raz-motrivanje preosnov. Nekatere skupine poljske družbe so stavile pretirane zahteve glede omejitve državnega jezika, ki mora v celi državi obdržati pristoječi mu vpliv, ne da bi nepravično zatiral krajevnega jezika. Car je naročil generalnemu guvernerju, naj strogo in zakonito zaduši umetno nastale nemire in naj izdeluje reforme, ki so potrebne za blagonosni razvoj z Rusijo neločljivo zvezanih dežel.
Peterburg, 28. marca. V voroš-binskem okrožju gubernije harkovske so nastali kmečki nemiri. V razburjene vasi so poslali polk dragoncev, ki bi bil imel odpotovati na bojišče.
Kališ, 29. marca. Včeraj so tu prijeli in zaprli četo kmetov, ki so bili oboroženi s puškami, noži in palicami. Kmetje so prisilili delavce, da ustavijo delo in so plenili.
Moskva, 28 marca. Plemiški maršali iz dvajset gubernij so imeli sestanek, na katerem so izjavili, da je javno mnenje obsodilo uradniško policijsko vlado. Vojska je odkrila nered v državnem gospodarstvu in v notranjem življenju. — Javno mnenje je z adresami, peticijami in resolucijami storilo Rusiji veliko uslugo. Car je s svojim ukazom z dne 3. marca krenil na novo zgodovinsko pet Bolj koristno, kakor grajati sedanji red, bi bilo, da se prične zopet z delom Le tako je mogoče pomiriti razburjene duhove Nadalje so sklenili še sledečo resolucijo: „Za Rusijo, največjo državo na svetu, se mora dobiti posebna vladna oblika. Samodržtvo mora ostati neomajano. Ljudsko zastopstvo naj bo ustanovljeno zato, da bo obvestilo carja o potrebah ljudstva in ne za omejitev samodržtva. Pravico morajo imeti, da se posvetujejo o proračunu in o drugih zakonodajnih vprašanjih.
T i f 1 i s , 28. marca. Kmetje v šorpan-skem okraju so pretrgali vsako zvezo s krajevnimi oblastmi. Posredujejo s tajnimi svojimi zaupniki, ki so si jih izvolili sami. Branijo se plačevati davke in odkupnine veleposestnikom. — Zemljišča smatrajo za svojo last.
R e v a 1 , 29. marca. Med delavce je porazdeljenih mnogo oklicov, ki jih poživljajo, naj 2. aprila povzroče nemire. V Daj-galetovi tovarni so že pričeli z nemiri.
S a r a t a v , 29. marca. Zemstvo ca-ratovske gubernije je imelo izredno posvetovanje Sklenili so naprositi ministra za notranje stvari, naj takoj odredi posvetovanje, pri katerem naj bodo navzoči tudi zastopniki saratovske družbe. Nadalje so zahtevali z ozirom nato, ker je položaj vsak dan bolj napet, naj se odpravi pomnoženo varstvo in naj se izjavi, da ni potreba komplicirane zakonodaje za meščansko svobodo. Ministre in sveti sinod so naprosili, naj izjavita, da so lažnjive vesti, ki očitajo inteligenci, da jo je Japonska podkupila.
London, 29. marca. „Dai!y Chronicle" poroča iz Odese: Došlo je poročilo, da je vstaška žeta zažgala carjev grad v Livadij i.(?)
Varšava, 28 marca. Ravnatelji I srednjih šol so se z zastopnikom vlade po-! svetovali, kako bi se mirno končala stavka dijakov. V poznejšem času se izvedejo re-j forme, zagotovi se zopetni vzprejem izklju-! čenih gimnazijcev in da povzročitelji stavke I ne bodo kaznovani. Deputacija, v kateri sta i bila tudi grof Tyszkiewicz in pesnik i S i e n k i e w i c z , je izjavila generalnemu ! guvernerju, da je treba, da starši pomiro-! valno vplivajo na dijake. Guverner je izrazil ! svojo naklonjenost poljskim zahtevam ter j dovolil shod staršev, ki se bo pečal s pre '-! Jogi konference šolskih ravnateljstev.
Vmešavanje Angleške v makedonsko vprašanje.
London, 28. marca. Zunanji minister marki of Lansdovne je v makedonski debati v gorenji zbornici izjavil, da vlasti ni-; kakor ne sede pred tem vprašanjem s pre-! križanimi rokami. Priznano je, daje i treba drugih reform. Položaj v Makedoniji se ne bo zboljšal, predno ne bo temeljito revidiran denarni položaj dežele. Na vprašanje, če more vlada dati pojasnila o trditvi, da je predložila že meseca janu-arija predloge za vpeljavo reform, dejal je ; minister, da je dotičnik, ki je povzročil te govorice, moral poslušati njegov pogovor s i francoskim poslanikom, ali pa je imel vpo-I gled v skrajno zaupne depeše, j ki še niso bile objavljene. Minister se pro-! tivi, da bi se to zadevo javno razpravljalo, I vendar pa izjavlja, da je vprašanje i stopilo v š t a d i j, ko imajo vse I vlasti pravico, da sejih sliši, i Angleška ne bo nobenih predlogov priznala i kot zadostnih, ki ne bodo zagotovili makedonskim provincam zadostni finančni sistem. Proračun naj se tako sestavi, da bo za le
•itimne upravne potrebščine Makedonije zadostno preskrbljeno. Finance Makedonije morajo biti direktno ali indirektno pod mednarodno kontrolo in preskrbeti se mora garancijo, da se dohodki, ki naj bi se porabljali za Makedonijo, ne bodo izdajali za druge namene. Minister je končno izjavil: Ker mislimo, da je med vlastmi soglasje na korist nadaljnjih reform v Makedoniji, želimo resno, da bi bili v položaju ž njimi skupno delovati. Bila bt nesreča, ako bi zaupne stvari bile objavljene, še večja nesreča pa bi bila, če bi povzročili vtisek, da namestu podpiranja vlasti v tem vprašanju, jim hočemo napravljati te-jave s proti predlogi. Angleška vlada v postopanju Avstro-Ogrske in Rusije ni mogla najti poizkusa, razmere v Makedoniji, izrabiti v svojo korist.
Nliirzsteški dogovor bo razširjen.
Kakor poroča „Wr. AUg. Ztg.", nameravajo razširiti v Miirzstegu sklenjeni dogovor, o katerem smo že ponovno pisali. Velevlasti so sklenile uvesti mednarodno kontrolo. Ce se bo upirala Turčija, bodo našle velevlasti sredstev, s katerimi bodo ukrotile turški odpor. — Kolikokrat smo že slišali take obljube!
Na Balkanu.
Pred štirnajstimi dnevi sta se pri Orao vacu spopadli dve bolgarski vstaški četi Splošno se opaža iu bolgarsko časopisje ostro graja bolgarske vstaške vaditelje, ker niso med seboj složni.
Enajst krščanskih orožnikov v Prilepu, ki so bili zaprti, ker niso hoteli izvrševati svoje službe, so zopet kaznovali, ker so peli v zaporu prekucijske pesmi..
S Krete.
Krečanski nezadovoljneži so 26. t. m. pri Therezinu proglasili združitev Krete z Grško in obvestili konzule, da združitev ne obsega onih krajev, ki so zasedeni po mednarodnih četah in 1. 1897. po admiralih določenega nevtralnega okrožja. Nadalje so izjavili, da bodo mirno pustili sedanjo uprava vladati in jo bodo podpirali toliko časa, dokler ne bo nastopila nova vlada V du najskih diplomatičnih krogih sodijo. da bo sedanje gibanje na Kreti ostalo brez posebnih posledic.
Lakota na Španskem.
Tisoče in tisoče ljudi v Andaluziji umira za lakoto. Slana je uničila malone popolnoma vinograde. Ker manjka krme, je poginilo več tisoč govedi. V Lebrajih so kmetje zažgali neko veleposestvo, ker nis® dobili moke. Prebivalci neke vasi, kakih dva tisoč oseb, beračijo. V San Roco je nad tisoč oseb prosilo dela in kruha, ki jim ga župan ni mogel dati. Senzacijonelno razkritje. Iz NewYotka poročajo, da je bil ondi obsojen neki Rousseau, ki je 1. 1903. vrgel pod parnik „Umbrin" peklenski stroj. Po obsodbi je izrekel senzacijonelno iziavo glede ameriške bejne ladja „Maine", ki je zletela v zrak pred luko Havana, kar je bilo vzrok špansko-ameriške vojske Američani so dol-žili dejanja Špansko. Vkljub vsem zatrjevanjem od strani španske vlade, da Španska ni zakrivila tega, Američani niso odjenjali in so slednjič napovedali Španiji vojsko. V tej vojski je bila Španska poražena in je izgubila Kubo, Filipine in Portoriko. Rousseau pa sedaj pravi, da sta on in še eden kubanskih vstašev imela nalogo napraviti bombe ter jih vreči pod španske bojne ladje. Njegov tovariš je. v temni noči odšel s tako bombo, a v temi je zameuil špansko ladjo z ameriško oklopnico ter je razstrelil „Main»". Ko je videl svojo napako, se je usmrtil. Iz tega je razvidno, da je bila Španska takrat nedolžna.
Dnevne novice.
»Klerikalna gimnazija". Gimnazija v Kranju je — klerikalna, to je večen refrei naših liberalcev. Zaradi par učnih moči, ki se ne dajo terorizirati od nasprotne stranke, pa je gimnazija klerikalna ? Povejte nam vendar gg. liberalci: Ali. imajo v Kranju drug učni načrt nego po vseh ostalih gimnazijah? Ce se pa ne drže strogo učnega načrta, naj pa dež. šol svet s svojo močno roko poseže vmes, saj je ondi liberalna večina in dr. Tavčar vsemogočen komandant! Ena sama beseda — pa bodo vsi klerikalni izrodki uničeni! — Vse druge gimnazije so potemtakem liberalne in to je — kakor se vidi iz .Naroda" — pravilno, ker jim nima nič očitati, razun g. ravnatelju dr. Deteli v Novemmestu. ^Klerikalci" torej ne spadajo v šolo — hoče reči naša svobodoljubja se cedeča „večinaa. Slišimo, da pripravljajo liberalci nov načrt za vzprejem v srednje šole, po katerem bodo vsacega učencka pri vstopu
vprašali: „Ali misliš biti kdaj .kejšen" klerikalec?" Ce bo rekel „da", ne bo vsprejet, ker naši liberalni profesorji so ne zarotili med seboj, da klerikalnih dijakov ne marajo podučevati.
Sesti sbod slovanskih časnikarjev se bo vršil v Voloskem-Opatiji od 14. do 16 maja t. 1. Njegov program bo obsegal zlasti strokovno stanovsko organizacijo. Krajevni odbor v Volov-skem pripravlja shod ; v njem so gg. dr. I. Poščič, odvetnik v Volovskem, Viktor Car Emin, pisatelj v Opatiji in Julij Miran, učitelj in posestnik v Opatiji. — Pristopnice k shodu se naj pošiljajo tajniku „Osrednje zveze slovanskih časnikarjev* g. F r. Ho v o r k a v Pragi (ŽitnA ul. č 21.) najpozneje do 15. aprila t. 1. — Pristopnina v znesku 15 K pa se naj pošlje blagajniku g Jos. Kuffnerju, uradniku .Narodnih Listov" v Pragi. O priglasih odločuje in raz pošilja legitimacije odbor „Osrednje zveze" Samo onim udeležnikom, ki se izkažejo z legitimacijo, bo preskrbel odbor v Volovskem stanovanje in izročil listine. —Kakor poročajo z Reke občina Volosko - Opatija izvršuje obširne priprave za sestanek slovanskih časnikarjev. Tudi uprava kopališča bo prispevala.
Italijansko vseučiliško vprašanje. Tržaško društvo italijanskih vi-sokošalcev je sklenilo sklicati o Veliki noči shod vseh italijanskih vseučiliščnikov v T r s t. Na shodu bodo ugovarjali proti nameravani premestitvi italijanske pravosodne fakultete v Koper. Italijanske državne poslance bodo prosili, da naj od vlade za htevajo rešitev italijanskega vseučiliškega vprašanja še v tekočem poluletju v zmislu italijanskih zahtev
— Hrvaške novice. Odlikovanje Slovencev. Hrvaški pedagoški književni odbor je imenoval ravnatelja Henrika Schreinerja v Mariboru m prof. dr. Fr. 11 e š i č a v Ljubljani za svoja častna člana. — Obesila se je v Oseku Sofija Momirovic, soproga Paje Momiro-viča poslovodje tvrdke F. S t a n e 11 y. — Umor in samoumor. Finančnega nadzornika Holuba v Kastvi pri Trebinjah je ustrelil finančni stražnik Grecevič po pov-ratku iz službe. Morilec se je potem usmrtil sam.
—	Napad na žensko. Dne 27.
t. m. so sedele dekleta Frančiška^ Cimer-man, Ivana Leben in Marija Janežič iz Bizovika v Cerinovi krčmi v Stefanji vasi. V krčmo je prišel znanec Cmermaneve, pleskarski pomočnik Andrej Bricelj iz Bizovika. Bricelj in Frančiška Cimerman sta se sprla in polivala z vinom in pivom. Bricelj je zagrabil dekle za lase in jo vrgel na tla. Gostilničar je posegel vmes in Briclja odstranil iz gostilne Bricelj se je skril v nekem gozdiču in čakal, da so prišle dekleta iz krčme mirnu. Planil je na Cimermanovo vrgel jo večkrat ob tla, zagrabil za lase in jo tolkel z glavo ob tla, da je dekle krvavelo iz ust in nosa. Dekle je smrtno-ne-varno poškodovano.
—	Dr. Lueger je 27. t. m. obiskal postoiinsko jamo.
1 Vlom v župnišče. Dne 23 t m. so do sedal še neznani tatovi vlomili v župnišče g Martina Poča v Komendi in mu pokradli iz nezaklenjene pisalne mize 20 K 60 v., zlata ečala in en nož.
—	Šolska vest. Provizorični učitelj v Kamniku g. Franc Bratoš je imenovan za prov. učitelja v Pišecih, okraj Brežice.
__Častne svetinje. Ljudski učitelji gg. T. J u g v Solkanu, A. Poniž v Rihembergu in Iv. B e n k o v Sovodnjah so dobili od namestništva čsstne svetinje za zvesto 40'etno službovanje
vljarskega mojstra g. Alojzija Kunšta. — V brljavosti so zmikavci zagrabili za desko s slovenskim napisom. G Kunšt se sedaj silno togoti ne toliko radi deske, ampak radi tega, ker so ponočnjaki zagrabili za slovenski napis in niso odnesli njegovega nemškega napisa, ki je res popolnoma odveč. Prijatelji tolažijo g. Kunšta, da se to tudi lahko še zgodi.
lj Odlikovan je s pohvalnim izpri-čevalom in renumeracijo orožniški postajevodja g. Martin M i h e v c v Ljubljani radi junaštva s katerim je rešil neko žensko iz ognja.
lj Vlom v Kodelijev grad.
Orožništvo je te dni prijel« ključarja Ma tijo Pogačnika iz Krope, ker je sumljiv, da je bil vlomil v Kodelijev grad in pokradel precej dragocene obleke. Izročili so ga c. kr. deželnemu sodišču.
lj Pouk na vadnici. Ravnateljstvo nam naznanja, da prvi, drugi in tretji razred vadnice na tukajšnjem učiteljišču za sedaj nima šole. Kdaj se bo pouk začel, se bo pravočasno naznanilo.
lj Tatvina v deželni bolnišnici. Danes ponoči je prišel neznan tat na dvorišče deželne bolnišnice. Tam je izbil neko okno v klet kjer so spravljene žim-nice. Tat je v kleti raztresal eno žimnico in vzel iz nje toliko žime, da je žimnico potem lahko porinil skozi okno. Škode je približno 40 kron.
lj Izseljevanje. Včeraj se je od peljalo z južnega kolodvora v Ameriko 20 Slovencev in 85 Makedoncev; nocoj je pa prišlo 40 Slovencev in Hrvatov.
Izpred sodišča.
Tudi strah p
redvešali ga podobar v
Llubllonske noulce.
lj Izvolitev č. M. Terezije Heidrich za predstojnico tukajšnjemu uršulinskemu samostanu so v Rimu odobrili. Čast. M. T e-režija Heidrich nastopa kot predstojnica že ž e t r t i č poslovno triletno dobo. Ta novica bo vzbudila povsod veliko opravičeno radost, ker pod njenim spretnim vodstvom samostan in šole, učiteljišče, meščanski šoli in ljudski šoli, stalno napre dujejo in se prav krepko razvija tudi po njej ustanovljeni uršulinski zavod s šolo v Mekinjah pri Kamniku.
lj Ljubljanski grad bodo po sklenjenem kupu v nekaterih delih prenovili in prostore priredili v stanovanja. Dne 6. aprila bo na Gradu komisionelni lokalni
0Rl£1j Kako se razjezi rodoljubnega mojstra. Neznani zmikavci so nonoči odnesli desko nad prodajalnico čre-
n i poboljšal. France Bel , . Kočah, fare Slavina, je bil leta 1873. kot 231etoi faut zaradi roparskega umora na smrt na vešala obsojen, katera kazen se mu je pa milostnim potom izpremenila v dvajsetletno težko ječo. Bele je prišel po pre-stani kazni zopet v svoj rojstni kraj. Prva leta je še nekoliko delal, zadnje dve leti je pa delo popolnoma opustil, se klatil po hišah in nadlegoval ljudi, da so mu dajali denaria, jed in pijačo, samo da so se ga odkrižali Bil je pravcata nadloga svoji domači občini. Vrh temu je bil hude jeze in silovitega značaja,, in če mu ni kaj ugajalo, grozil ter pretil je soobčanom, da jim bo požgal ali jib pa poklal. Nekega dne je bil Bde v Subičevi krčmi v Slavim. Tu je pra vil da ne manjka druzega, kakor Kočanom nežgati da se ne bi nihče rešil, ostale pa bi bilo treba pobiti, zlasti pa Mat. Gražerja ker mu je ta največ pripomogel, da je bil zaprt. Isti dan se je tudi spri s krčmarjem Sabecom in gotovo se bi bila stepla da m v tem trenutku orožnik stopil v sobo. la-koj drugi dan je dobil Sabec pretilno pismo, v katerem mu je Bele zagrozil, da ga bode zmlel. Sodišče je Boleta jaradi tega nevarnega pretenja obsodilo na 13 mesecev
težke ječe.	. ..
Kravja tatova. Janez in Martin
Ufankar sta ponoči na 8. marca v Zgornjih Gameljnih Janezu Peterlinu odgnala iz hleva najlepšo kravo ter jo hotela na ljubljanskem živinskem sejmišču prodati, a se jima to ni posrečilo, ker nista imela živinskega potnega lista. V Hrastju je nadstrazmk Papler v civilni opravi z revolverjem v roki oba tatova aretiral. Obsojena sta bila vsak na
štiri mesece težke ječe.
Mlada s 1 e p a r i c a. Sele 17 let stara Emilija Vidrih, posestnika hct v Ložah, je prišla k Jožefu Petrovciču, posestniku, v Vipavo z nekim listkom v roki ter mu rekla, da se piše Marija Z.danšek da služi pri goškem županu za deklo in da jo ta pošlje, naj mu posodi 40 kron. Dobila je 40 kron. Nekaj dni po tem dogodku je prišla h g Matiju Erjavcu, dekanu v Vipavi, češ, da jo pošlje goški župnik Andrej Lav-rič po posojilo 140 kron. Se v tretjič je poizkusila svojo srečo. Prišla je k Antonu Hrovatinu in mu izročila navidezno po Mariji Krečič iz Goč pisano prošnjo za posojilo 80 kron, katerih pa ni prejela. Sodišče io je obsodilo na tri mesece ječe.
Tepež med delavci. Ko so delavci v predoru v Hrušici Miha Leskovšek, France Trobec in Janez Maček po končanem delu šli v neko tamošnjo kremo, spo-rekli so se med seboj domu grede. Leskovšek je Mačka s predorsko svetilko s tako močjo udaril po glavi, da se je nezavesten zgrudil, potem sta ga pa še s tovarišem stepla. Leskovšek je bil obsojen na tri mesece težke ječe, Trobec pa na šest tednov jeCe.
Potem je načelnik generalnega štaba Beck govoril s Pittreichom. Čuje se, da se e izvršil v ogrski krizi preobrat in da se namerava nekoliko udati ogrskim vojaškim zahtevam.
Dunaj) 30. maroa. Iz diplomatskih krogov se poroča, da so velevlasti sklenile razširiti reformni program za Makedonijo. Namestu avstro ruskega programa nastopi mednarodna kontrola vseh velevlasti. Avstrija in Anglija sta se baje o tem že dogovorili. Velevlasti hočejo doseči mnogo več, nego sta nameravali Avstrija in Rusija.
Dunaj, 30. marca (K. u.) Proračunski odsek je sprejel točko najvišji računski dvor ter je pričel obravnavo o carinah.
Praga, 30. marca. Danes je umrl profesor juridične fakultete češkega vseučilišča dvorni svetnik Gregor P r a z a k.
Gradec, 30. marca. Asistent na kemičnem institutu, dr. Kudelna, se je zastrupil s ciankalijem.
Rim, 30. marca. Schneiderjevo očitanje, da so dobili Košutovci denar iz Italije, izkušnjo laški listi ovreči s slabimi dovtipi.
Kodanj, 30. marca. Državni zbor je deflnitivno sprejel vpeljavo telesne kazni.
Jalta, 30. marca. Guverner je izdal oklic, da je zopet red in da bo red na vsak način vzdržal.
Peterburg, 30. marca. 300 oseb je izkušalo z demonstracijo preprečiti otvoritev pouka na konservatoriju. Več oseb je aretiranih. V tovarni olja je ogenj uničil velikanske zaloge olja — Zažgala je zlobna roka.
Peterburg, 30. marca. Ministrski svet se ie bavil s sklicanjem ljudskega zastopstva. Povdarjalo se je, naj bi od časa do časa sklicalo zastopnike delavcev, zemstev in mest. Sklepov o tem še ni, kakor tndi ne ali naj bi se zastopnike imenovalo ali voiilo.
Pariz, 30. marca. Linjevič je že pred enim tednom zavzel jako močno pozicijo. Ruska vojska je dobila mnogo pojačenj v vojakih in potrebščinah.
Petrograd, 30. marca. Proviant, ki so ga izgubili ali uničili Rusi ob umikanju, je vreden tri in pol milijona rubljev.
Pariz, 30. marca. Linjevičev položaj je nevaren. Japonci utegnejo obiti Ruse čez Mongolijo. Cuje se, da je vstaj t na Sa-halinu.
Telefonska In brzolnuna poročila.
Borovnica, 30. marca. V Rakitni je vpepelil požar šestim posestnikom vsa gospodarska poslopja s pridelki.
Dunaj, 30. marca. Vojni minister Pitt-reich je na cesarjev poziv odpotoval v Budimpešto. Popoldne je prišel visok častnik generalnega štaba na centralno telefonsko postajo ter imel daljši pogovor s Pittreichom.
Pariz, 30. marca. Japonci se hitrejše nego se je mislilo, pomikajo dalje; pripravljajo skoro gotovo veliko objemalno gibanje. Rusi se baje umikajo v dolino Sungari, da se koncentrirajo pri Harbinu.
Peterburg, 30. marca. „Peterb. brz. agentura" izjavlja, da je vest, ki jo je priobčil „ Reuterjev biro", češ, da je Rusija pripravljena se pogajati o miru, popolnoma
neresnična.
London, 30. marca. -Standard" poroča iz Nevv Yorka o zadevi mirovnega vprašanja : Taponski poslanik je izročil Rooseveltu japonske mirovne p< goje s prošnjo, naj jih ne izroči Rusiji. V pogojih ni bilo govora o vojni odškodnini. Francoski poslanik je prišel k Rooseveltu in mu podal iz Rusije mu došla obvestila. Dobil je od Roosevelta japonske mirovne pogoje ter jih poslal Rusiji. Cuje se, da je Rusija že storila prvi korak za mir ter podala Japonski nekaj negativnih predlogov, v katerih sta prva pogoja, da Rusija ne odstopi prav nič svojega ozemlja in ne plača nobene vojne odškodnine. Japonska še ni dala odgovora.
London, 30. marca. Zdi se, da je tak položaj kakor v vojski pred 50. leti in da pride morda do pariškega kongresa, na Katerem bi bil sklenjen mir. Na mirovnih pogojih so poleg Rusije interesirane tudi druga
vlasti.
Peterburg, 30. marca. Veliki knez Boris Vladimirovič, ki je bil namenjen, da odpotuje v Mandžurijo, se je podal v Rigo.
Pariz, 30. marca. „New Yorker Herald" priobčuje očividno izmišljeno vest, da je ruski car poizkusil izvršiti samoumor, a da ga je rešila carica mati. Ranjen je na roki. Car je dejal: „Ce bom prisiljen podpisati mir, ne morem več ostati car" (?)
Peterburg, 30. marca. Četrto rusko brodovje, ki bo izredno močno bo pripravljeno meseca aprila za odhod.
ffleteorolojlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
29
30
Čm opazovanji
Stanj« barometra T mm
9. svet 739-6
7. *)utr. 2. pop.
7410
7390
Tgmp«-rataru
po
Celzija
Vetrori
Neb.
+79
-19 4-18-4
sl. szah.
brezvetr. sr. jzah.
jasno
1§i
14*
£
00
Srednja včerajšnja temp. +7 8», norm. +6 2».
renecijanske in Španske. NajceneiSe ima CrOO€, v zalogi tvrdka BBATA EBEBL v Ljubljani. Frančiškanske ulice. Vnanja naroČila proti povzetju.
22 11—10
Poslano.
V pojasnilo napačnega mnenja o položaju mizarjev moje tovarne in raznih govoric, katere se širijo povodom stavke, izjavim sledeče:	617 l-i
1. Plače delavcev-mizarjev v moji tovarni so sledeče:
. K 4.— . „ 3.10-3 60 . „ 3-. „ 2.10—2.60 . „1.90 (ta je šele
Najslovitejše medic, avtoritete uporabljajo
Rogaški Styria-vrelec Pn •—22LL; kron. katarih v grlu in bronhijih
M
issaig^^
ii
■arsiilllŽŽAlŽŽŽdl
m
614 1-1
Zdravo!
snažno in nepopačeno mleko prodaja in razpošilja vsako jutro na dom proti mesečnemu plačilu
Prva ljubljanska mlekarna
Turjaški trg št. I
Istotam se dobiva tudi vsaki dan svežo sladko in kislo smetano, fino okusno surovo maslo, kuhano maslo, razne vrste trdega in mehkega sira, posneto in pinjeno mleko. Vse po kolikor mogoče nizkih cenah.
Kdor hoče imeti zase in za svojo družino v resnici dobro mleko naj poizkusi in gotovo bode vedno zadovoljen.
se vljudno priporoča Dpagotin Seiiškar.
1 delavec
8 delavcev
10 „
23 „
1 delavec začetnik).
Prispevek za zavarovanje proti nezgodam plačam za delavce iz svojega.
2.	Vsakemu delavcu je prosto ostati v moji tovarni ali ne. Če je pa kdo 20 let pri eni in isti firmi, je gotov« zadovoljen, ker bi si nasprotno gotovo drugod dela iskal.
3.	K akordnemu delu se ni noben delavec silil. — Prostovoljno in radi so prevzeli nekateri akordno delo, saj so za služili do 6 kron na dan.
4.	Zvedel sem, da nekateri delavci huj-skajo svoje tovariše, naj ne prevzamejo akorda. — Eden poslovodja mi je naznanil, da so se delavci spoprijeli med 12 —1. uro. Preiskoval sem zadevo in dognal, da sta bila dva popolnoma pijana v delavnici, dva sta pa bila v prostorih, kjer nimata ničesar iskati. — Pijana delavca sta nadlegovala tako silno akordnega delavca, da naj pusti akordno delo, da se je ta končno dejansko branil, na kar sta ga ta dva napadla, a ona dva, katera nista imela ničesar opraviti v teh prostorih, sta jima priskočila na pomoč. K sreči je slišal en poslovodja vpitje, pritekel takoj in napravil red."
Gledč na disciplino sem bil primoran navedene štiri nemirneže takoj odsloviti.
5.	Delavnica je bila do sedaj vedno celi dan odprta. — Od sedaj naprej sem odredil iz gotovih vzrokov, da bo od 12.—1. ure zaprta, kakor je to tudi v vseh tovarnah vpeljano.
6.	Gospod obrtni nadzornik ni našel nobenega povoda posredovati.
Arhitekt Ivan IMathian,
c. in kr. dvorni založnik.
Ljubljana, dne 30. marca 1905.
Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Javna dražba.
V konkurzno maso gosp. Ivana Auerhammer-ja spadajoče kramar-sko blago in prodajalnična oprava v prodajalnici hiš. št. 26 v Kolodvorskih ulicah se bode
atar dne 4. april«, 1003
in če potrebno tudi v prihodnjih dneh v uradnih urah od 9.—12. ure dopoldne in od 3.-6. ure popoldne po javni dražbi prodajalo, k čemur se vabijo kupovalci.
616 3_!	Konkurtno upravništvo.
Karol Zupančič
Jurjevlca pri Ribnici, Kranjsko
izdelovalen žičnih (drafenih) (Kanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, reSetarskim in lesenim blagom
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletenine in žice, |»let*nc * strojem po uzorclh, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kurnike, golobnjake; mreže zrn prenejmije gramoza in peska. — Izdeluje in ima veliko zalogo medene, poelujene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line. kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
621 5-1	Ceniki na zahfevanle brezplačno.
Vinski naent
fi za razpečavanje ogrskih, zajem- * čeno pristnln naravnih vin
r se sprejme
O proti HH j višji proviziji. £3
Ponudbe na naslov
Leopold Sternfeld,
veletrgovina z vinom
<8> v Supronlu, Ogrsko. <9
Preklic.
Podpisana naznanjava, da nisva plačnika za dolgove, ki bi jih naredil najin sin Franc Pirš, ter vsled tega svariva vsakogar, naj mu ničesar ne posodi ali upa.
Št. J e r n c j, p. Sv. Duh-Loče, 26. marca 1905.
6oi 3-3 Josip in Mariia Pirš.
Čebaljččk za seme,
327 6—5 zgodnji krompir,
beli amerikanec in rožnik, tudi kislo zelje, repo, in čebulo kupuje po najvišji ceni
Jožef Leuz v Ljubljani
pri novem Fran Jožefovem mostu.
! 622
Vabilo
V. redni občni zbor
i „ Vzajemne zavarovalnice proti po-j žarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani",
ki se bode vršil
dnč 13. aprila 1905, oh 3. ari popoldne
v društvenih prostorih.

Vedno najnovejši
gram ofo n i
kakor tudi plofče v največji izberi morete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone
1069 100 82
Rudolfu Weber,
urarju v Zjubljarti, Dunajska cesta 20,
\ nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja s* na obroka. — 5Var« ploila sa samanjajo.
Dnevni red:
j 1. Računska poročila nadzorništva. i 2. Poročila revizorjev, j 3. Potrjenje letnega računa za leto 1904.
4.	Dopolnilna volitev nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
_ Predsednik nadzorništva.
Po smislu § 31. drž. pravil je občni zbor sklepčen, ako zastopajo člani na njem najmanj 200 glasov. Ako pri rednem občnem zboru ni zastopano to število glasov, skliče se drugi občni zbor.
Avtomatični aparat
za poduk kanarčkov (Harcev) je poceni naprodaj pri Ivan Rozman-U v Planini. 620 3—1
Učenca
za špecerijsko trgcuinc
sprejme takoj 619 E. MlklaVČIČ, trgovec v Kranju.
532 6-3
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
uljudno naznanjata, da sta zalogo za spomladansko sezono tako v
konfekciji za dume, kakor tudi u oblekah za Me, dečke ia otroke
popolnoma na novo popolnila in vabita cenjene odjemalce k obilnemu obisku.
Ilustrovani ceniki zastonj in franko.
■r Nakup ln prodaja ** vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi
Menjarična delniška družba
„M EII C IT IS"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
SSF Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnandnlh
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh SporftilaoJjakin vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nalosonm
tlavalo	18 150 34