grafsko srenjo. Predvsem munchenski »Gospodarsko geografski institut« (predstoj­ nik prof. dr. Karl Ruppert), ki je izdajatelj omenjene publikacije, jih vedno znova oživlja, tako tudi tokrat. »Na sončni strani Alp« smo ponujeno roko seveda z vese­ ljem sprejeli, saj pripom ore k seznanjanju z modernimi geografskimi tokovi. Naši štipendisti in obiskovalci geografskih institucij na Bavarskem prinašajo od tam sveže ideje in nove delovne metode ne le v slovensko, temveč tudi v jugoslovansko geo­ grafijo. Publikaciji želimo zato še mnogo podobnih naslednic, bralci pa imajo na voljo novo, sodobno delo (zbornik) o slovenskih Alpah, kar potrjujejo tudi recenzijski od­ mevi v tujih geografskih revijah. Anton Gosar Geografija na Balgarija. Fizičeska geografija. Prirodni uslovija i resursi. Izd.: Balgarska A ka­ dem ija na naukite — Geografski institut. Sofija 1982, 514 str. + 24 str. fotografij in 8 zemljevi­ dov v prilogi. Prvi del tridelne monografije osvetljuje skupne fizičnogeografske značilnosti in podaja pregled naravnih virov bolgarskega ozemlja. Delo je pomembna sinteza dol­ goletnih, poglobljenih in specializiranih geografskih in sorodnih preučevanj Bolgari­ je in daje tem eljno znanje o nastanku, razvoju in današnji podobi njenega ozemlja. O snovna poglavja knjige so nam enjena prikazu posameznih naravnogeografskih prvin — reliefa, podnebja, vodovja, prsti, rastlinstva in živalskega sveta, in sicer v luči zakonitosti njihovega nastanka in razvoja kakor tudi z vidika njihove teritorial­ ne in regionalne razširjenosti. Pregledno so združeni pomembni dosežki številnih specialistov, ki delajo v različnih vejah fizične geografije ali na sorodnih področjih v drugih naravoslovnih znanostih. Celotno delo je vodil Geografski inštitut Bolgarske akadem ije znanosti (= B A Z ). Raziskave in besedila za potrebe monografije so po­ leg številnih delavcev Geografskega inštituta opravili še raziskovalci botaničnega in zoološkega inštituta, inštituta za hidrologijo in meteorologijo, inštituta za gozdarstvo (vsi so pri BA Z), pa tudi učitelji geološko-geografske in biološke fakultete sofijske univerze »K. Ohridski«, inštituta za pedologijo in načrtovanje kmetijskih pridelkov »N. Puškarov«, inštituta za ribištvo iz Varne, sodelavci Znanstvenoraziskovalnega inštituta za naravna zdravilišča pri Ministrstvu za zdravje itd. Skratka, prispevke za prvo knjigo je napisalo 43 avtorjev z najrazličnejših področij, ki zajemajo kolikor to­ liko celovito podobo naravnogeografskega kompleksa. Usklajevalno-redakcijsko delo je opravil devetčlanski uredniški odbor pod vodstvom prof. Ž. Galabova. Knjiga je razdeljena na šest osnovnih delov. Prvi je posvečen r e l i e f u (str. 13— 164) — prikazu njegovega nastanka in preoblikovanja, ki je rezultat vzročno- posledičnih učinkov endo- in eksodinamičnih procesov, in sicer v luči geohistorične osvetlitve. Podane so morfološke značilnosti reliefa, in sicer na osnovi različnih m orfom etričnih pokazateljev in vplivov morfoloških struktur na makroreliefne obli­ ke. Nadalje so orisani: morfostratigrafski pomen rečnih in morskih teras pri preobli­ kovanju neogensko-kvartarnega reliefa in vloga paleoglacialnih in litoloških dejav­ nikov pri m orfostruktum em preoblikovanju površja. Ovrednotena so današnja pre­ oblikovanja reliefa z vidika eksodinamičnih in antropogenih činiteljev. Velike razli­ ke v reliefu so pogojene z močno diferenciacijo m orfostruktur ter z njihovimi neo- gensko-kvartarnim i aktivnostmi. Ozemlje Bolgarije je razdeljeno na 4 morfološka obm očja, ki se naslanjajo na štiri velike m orfostruktum e dele: Rilsko-Rodopsko gorsko območje, prehodno gorsko-kotlinsko območje, Staroplaninska gorska veriga in Donavska ravnina. V sklepnem delu je po posameznih območjih podana ocena ustreznosti reliefa z vidika njegove uporabnosti v gradbene namene. V drugem poglavju je prikazano p o d n e b j e (str. 165—252), in sicer na osnovi klasične, dinamične in kompleksne klimatologije. Podana je struktura pod­ nebja, ki je pojasnjena z zakonitostmi regionalnih razlik med posameznimi klimat­ skimi prvinami in z razčlenitvijo osnovnih tipov in razredov vremena. Predvsem gorski svet in bližina Črnega morja pogojujeta neštete razločke med vremenskimi tipi. Bolgarija pripada trem velikim klimatskim območjem: evropskemu (zmerno) celinskemu, celinsko-sredozemskemu in prehodnemu celinskemu območju. Podrob­ nejša členitev je izluščila štiri klimatske podoblasti in 24 rajonov. Ob zaključku po­ glavja je prikazan še gospodarski pomen podnebja in njegove antropogene spre­ membe. Tudi v o d o v j e (str. 253—368) je prikazano z vidika posameznih prvin, ki sestavljajo vodne vire. Ovrednoteni so rečni odtok in njegove sestavine. Po porečjih je podana vodna bilanca, in sicer na osnovi strukture in dinamike hidrološkega cikla. Regionalne razlike, ki vplivajo na nastanek in režim odtoka, so bile podlaga za razdelitev ozemlja na dve osnovni hidrološki območji: na območje s sredozem­ skimi in območje s celinskimi klimatskimi vplivi na rečni odtok; v prvem so štirje ra­ joni, v drugem pa še dve makroregiji z desetimi rajoni. S pregledom gospodarske iz­ rabe vode in človekovih posegov v spremembe vodnega omrežja in vodnih virov je sklenjen tretji del knjige. Osnovni tipi p r s t i (str. 369— 412) so orisani v luči njihovega nastanka in razprostranjenosti pa tudi z vidika bioklimatske zonalnosti, vertikalne razčlenjenosti površja in še z drugimi fizičnogeografskimi pogoji in krajevnimi (pokrajinskimi) po­ sebnostmi. Ugotovljeno je 16 tipov in 45 podtipov prsti, ki so razviti v treh biokli- m atskih conah: severnobolgarsko lesostepje, južno bolgarski kserotermalni pas in gorsko območje. Razlike v nastanku prsti so neposredno odločale o razdelitvi Bol­ garije na 27 pedoloških provinc in 64 rajonov, ki so prikazani tudi z gledišča njiho­ vega proizvodnega potenciala v kmetijstvu. R a s t j e (str. 413— 454) je osvetljeno z vidika geohistoričnega razvoja rast­ linstva in vloge ekoloških pogojev pri nastanku posameznih rastlinskih združb. Po­ drobneje so prikazani endemi, relikti in tiste rastlinske združbe, ki so nastale pod vplivi antropogenih dejavnikov. Orisana je sestava ekološkega in biološkega poten­ ciala osnovnih tipov rastja in njihovih združb. Bolgarija je razdeljena na 3 geobota- nična območja, in sicer na predel evropskih listnatih gozdov, evrazijsko stepno in le- sostepno območje ter sredozemsko sklerofilno gozdno območje. Šesti del knjige je namenjen ž i v a l s t v u (str. 455— 488), v katerem se ka­ žejo neštete značilnosti prehodnega območja, kjer se prepletajo stiki in vplivi med evropskim i in sredozemskimi pokrajinskimi značilnostmi. Orisani so favnistični kompleksi ozirom a združbe na kopnem (npr. v območju hrasta, bukve, iglavcev, subalpinskem in alpinskem pasu) in v kopenskih- vodah. Podrobneje sta osvetljeni tudi podzemska in morska favna. Na osnovi razširjenosti kopne favne je Bolgarija razdeljena na dve zoogeografski območji: na severno, kjer prevladujejo evrosibirski in evropejski elementi, in na južno, kjer izstopajo sredozemske in maloazijske fav- nistične prvine s številnimi endemičnimi oblikami. O m eniti velja še naslednje značilnosti, ki dajejo celotnemu delu strokovno ve­ ljavo in znanstveno tehtnost. Uvodni deli vseh šestih temeljnih poglavij so nam enje­ ni razvojnem u pregledu preučevanja bolgarskega ozemlja po obravnavanih področ­ jih. To nam daje dokaj celovit vpogled v zgodovino in razvoj posameznih vej bolgar­ ske fizične geografije. Odsev poglobljenega dela (specializacije), ki se je uveljavilo tudi m ed bolgarskimi geografi, se kaže med drugim tudi v vsebinski zasnovi knjige. Predstavitve pojavov in procesov ter njihovih kompleksov so utemeljene s številnimi empiričnimi raziskavami, z iskanjem številnih medsebojnih zvez in zakonitosti med sestavinam i geografskega okolja. Številne prvine prirodnega okolja so ovrednotene z m atem atično-statističnim i metodami in so tudi kartografsko prikazane z diagrami in kartogram i. Avtorji so opravili pomembno delo tudi na področju tipizacije poja­ vov, rajonizacije in regionalizacije Bolgarije. Domala vsako poglavje je sklenjeno z ustrezno regionalizacijo, kjer pridejo do veljave posamezne pokrajinske značilnosti. Besedilo dopolnjuje 48 tabel, 115 čm obelih skic, diagramov, kartogramov in kart te r 34 fotografij. O b koncu knjige (str. 489—507) je objavljena literatura, in sicer je razdeljena po temeljnih poglavjih. Kratek povzetek osnovnih značilnosti knjige je napisan v dveh jezikih, v ruščini in angleščini. Milan Natek Stephen TrudgilL, Limestone Geomorphology Geom orphology texts 8. Uredil K. M. Clayton. Longm an, London in New York. 196 strani. 1985. Pred nam i je že osma knjiga iz znane zbirke geomorfoloških učbenikov. Avtor knjige (Geom orfologija apnenca v dobesednem prevodu), je uspešen geomorfološki publicist z oddelka za geografijo v Sheffieldu. Delo nas še posebej zanima zaradi usm erjenosti v kraško problem atiko in bi se zato v prenesenem prevodu lahko glasil naslov tudi Geom orfologija krasa. Knjigo je avtor med drugim posvetil spominu svojega m entorja E. K. Tratm ana, ki je marsikaterega angleškega geografa in ja­ m arja spoznaval s skrivnostmi zahodno irskega in Mendipskega krasa. Tudi podpi­ sani je bil deležen očetovske pozornosti in znanja tega dobrodušnega bristolskega am aterskega speleologa in arheologa. Trudgillov raziskovalni razvoj in interes se močno zrcalita v njegovi knjigi. V njej se je naslonil na lastne izsledke in na rezultate angloameriških raziskovalcev. Z ato pa v sicer bogatem seznamu literature skoraj ni prostora za neangleško litera­ turo , z izjemo redkih klasičnih del napisanih v nemščini in francoščini. Upoštevanih je tudi nekaj v angleščino prevedenih ruskih razprav, medtem ko druga številna dela iz Evrope, tudi jugoslovanska, niso zastopana. K dor bi hotel v Trudgillovi geomorfologiji krasa iskati primere iz vsega sveta, posebno pa iz klasičnih evropskih kraških pokrajin, bo razočaran. D a ne bo pomote, to ni ne regionalna in ne sistematična geomorfologija krasa. Njen poudarek tudi ni v pregledu različnih gledanj na kraški fenomen. Pač pa je v ospredju težnja, da pred­ stavi predvsem sodobne m etode in rezultate raziskav o razvoju in nastanku tega re­ liefa. S tega vidika pa postane knjiga tudi za nas, ki smo vajeni, da nas glede krasa občuduje svet, vsekakor zanimiva. Medtem ko nas v Dinarskem krasu takorekoč slepi velikansko bogastvo oblik in tipov krasa ter njegova obsežna območja, se dru­ god, še zlasti pa v Veliki Britaniji, ukvarjajo bolj s teoretičnimi, eksperimentalnimi in različnimi merilnimi raziskavami. Iz tega se je rodilo mnogo novih, drugačnih, predvsem pa preciznejših spoznanj, ki so postala uporabna za ves svet. V knjigi so zlasti izčrpno obravnavani pogoji za zakrasevanje. Celo poglavje je posvečeno tudi drobnim kraškim oblikam, ki so neposreden učinek recentnega kraš- kega procesa. Knjiga odseva nekoliko drugačen, neklasičen pristop tudi zaradi teo­ retičnih modelov, številnih skic in diagramov, ki so odlična dopolnitev teksta. Na podoben način so obdelane kraške jame, čeprav le na 14 straneh. Še najbolj se je m oral avtor oddaljiti od svojega koncepta obravnavanja krasa v poglavju o ne­ katerih najbolj znanih tipih krasa po svetu. Žal je Dinarski kras zelo skromno za­ stopan in med tekstom le dvakrat zasijeta imeni Cvijiča in Rogliča. Nesorazmerno velik del knjige je posvečen obalnemu krasu, ki ga je avtor spoznaval predvsem na atolu A ldabra v Indijskem oceanu. Zato je tolikšna pozornost temu tipu krasa kaj­ pak razumljiva.