Si£a 311 Trst, ponedeljek 10. novembra 1913. IZHAJA VSAK DAN Ml cb nsrfsfjah in prarniklh ob 5., ob ponedeljkih oU 9. zjutraj. I*o*ivaiione Siev. se prodajajo po 3 nv&. <6 stot.) v mnogih iobskarnah v Trsta in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petrn, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminn. Ajdov-tiini, Dornbergri itd. Zast&re!« ?tev. po 5 nrč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 Aolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm». smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po, st. m m. Za ogla se v tekste lista do 5 vrst 20 K v^aka daljna vrsta K 'L Hali oglasi po A stot. beseda, naj-oianj pa 40 str,t Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo varnosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu, Tečaj JL1L2L4 Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko. „F edinosti je iMtf NAROČNINA ZNAŠA M celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece OK;ei aa> ročbe bre* doposlane naročnine, ae uprava ne uzir*. ■uoantni u n«đ«ljik« lxl«n<« „KDIBOBTI" itu< t as> »•lo !•(» Ur on 5-ao, ca pel lat« KroK 3 89, Vri dopisi naj se ->ošilj» na ur-dniJtvo list«. NafracCs rana pisma sa n? -preje.taje !■ rakooltl «• s« vrtCaj«, Naročnino, ogiaa* ekla-nacije j® pošiljati na upravo li* t*. UREDNIŠTVO • g!!os G!orglo Salatti 20 (Narodni «•■>-Izdajatelj in odgc v ni urednik ŠTEFAN OODINA. LvitjiUi konzorcij lista „Eain a t". - Natisnila Tiskarna .Edi-o«*", vpisana xadruga >rr.ejenhn poroštvo m ▼ Trata Girr^io 'ialatti štev. 20. PoStno-hranllnltnl rafvn Itev. 841-652. TELEFOfl It ■57. SLS položaj in naše de^Li. Shod političnega društva „Edinost" dne 9. novembra 1913. Politično društvo .Edinost« je sklicalo i zboru zelo malo, čemur so krive razmere! sorodnikom. ReS je to, res je, da se de- i Slo le za enakopravnost, kakor bi bili oni na včerajžnj. dan Dopoldne javen shod v j konstatirati je treba, da so te ilavcem godi slabo, toda orav tako je na ! zatirani, dasiravno jim gre le za predpra- n^m^ifo31:tr„ierp0,do^uodva «««ituđires-& ie po:°ža) -^ na njem poročno o sedanjem položaju v / h (nameščencev, zlasti nižjih, zelo' notranji uradni jezik, kar je vendar ura- državi in deželi, in obenem Da tudi noro- oliko teh razmer nam podaja danes: v ^ . . . , i, . , ' ' , J ' mučnem pa tuui poro- .....r J I obup en. To je tudi vzrok, da se politično ljivo samoobsebi. Vendar pa se Nemci čilo o svojem delovanju v zadnjem času. |irst' kJer se vrše tnJe shodi: naš, potem i društvo naraynoit smešno, da naj uradi, ki z občinstvom uradujejo izuljučno češki, v i;rih stvareh v svojem notranjem poslovanju uporabljajo nemščino kot uradni jezik. - - ------i u J , v . . .. I zavzema zanje in da se je zanje proiivijo tej zahtevi, vkljub temu, da ie Shod je otvonl ob veliki udeležbi občin-i sh°d državnih nameščencev in italijanski j zavzemal tudi govornik kot dr2> posianec. stva podpredsednik političnega društva, dlJaškl ^hod. j č dež.^ poslanec dr. Sla vik, ki je pozdravil1 Italijani zborujejo danes zaradi laške | _ k°°ča * . j « . . . , , ! zahteva nič več od niecra. Od državnega v tako lepem številu navzoče poslušalce,! univerze. Oni nimajo nobene druge po- j ... . poudarjal, da je sklicalo politično društvo j trebe, nego to prazno demonstracijo za laško |uradn'ka> Pa naJ shod, da peda na njem, kakor vsako leto,! ™verzo, dasiravno vedo, da ne dosežejo { ™ to, da no« cesarsko če- To je račun o svo- » to demonstracijo, in dasiravno j piC°! .da mora varovatl čast države* Zatoj avstrijski ravnopravnost, tudi ničesar ne nameravajo doseči. Saj i pa bl mU tudl država morala dati toliko>; kakor da bi mi Slovani ne plačevali istih vedo, da z uresničenjem svojih vseučiliških | da bl tudl stontl' kar zahteva dr' j davkov, ali pa bi naši vojaki ne bili enaki zahtev izgube zastavo, pod katero se bore, ŽaVa °d nje8fa' Vlsoki uradniki Pač dobi' j drugim. Če imamo enake dolžno- geslo, s katerim delajo propagando medj T*'0. P°sebne Popevke za reprezeatacijo, s t i, nam gredo tudi enake pra- ljudstvom, in bi se tudi ne mogli potem j ,državni nameŠčen.ci Pa ne dobivajo v i c e i pred svojim občnim zborom jem delu, o svojih težnjah, svojih uspehih in neuspehih, in nato podal besedo drž. posUncu dr. Rybaru, ki je. živahno pozdravljen, v začetku sve- *---------> — — — -------—o- x------s , . . .. XJ. . . j jega govora omenjal, da politično društvo i več kazati kot zatiranci tja preko meje v " T.g P°Š'e"° PrežlvI" j Oeški notranji uradni jezik je tista svoje družine, Togibanj a državnih podaja vsako leto račun o svojem delova- Italijo. Ker v resnici niso zatirani nikjer, j ... c * * __, - . . (nameščencev ie torej p o p o • nju na dveh zborovanjih : najprej na iav-' zahtevajo svojo univerzo le zato, da lahko i J nju na dveh zborovanjih : najprej na jav nem zborovanju, pristopnem vsakemu držav- j po^m pišejo, da jim drŽava noče dati niti ljanu, o svojem političnem delu in delu ; univerze ! (Klic: „Kedaj bodo pa nam dali tistih, ki so bili na podlagi društvenih; slovenske šole ?*) Lahi so v kulturnem in predlogov izvoljeni za zastopnike tržaških ' političnem oziru popolnoma nasičeni. Manj- j ka jim le Še univerze. Če primerjamo s tem shodom naš shod, in vprašamo, zakaj ga je sklicalo politično društvo, če vprašamo, zakaj delamo mi, noma upravičeno, je pa obenem tudi Jako žalostno, Jako nevarno! Država, kjer so celo držav" ni uradniki nezadovoljni, ko celo uradniki mislijo na gibanje proti državi, na pasivno re-sistenco: taka država — to je Slovencev v mestnem občinskem svetu in državnem zboru, potem pa na občnem zboru, ki je pristopen le članom društva, o notranjem svojem delovanju, ali kakor bi se reklo, administrativnem, V 14 dneh se bo vršil občni zbor političnega društva „Edinosti* in govornik je vabil vse tržaške Slovence, naj se ga udeleže, seveda naj se pa tisti, kdor še ni član društva, do-tedaj vpiše za člana. Žalostno je namreč, da šteje to naše najvažnejše društvo tako malo Članov, čemur pa ni vzrok nemar- . _ .... nosti pač oa nezavednost, ker se ljudstvo ibrot, ki zahtevale še najvišje - univerzo;! ^ravajo isti boji, ki so se odigravali v ne zaveda "važnosti društva, ki je med j *a drugi pa narod, ki mora vkljub zako-i v ose ^štiridesetih letih, le da so najstarejšimi na Tržaškem in so iz njega i nom o enakopravnosti manifestirati šele j sedaJ Se sllQeJšl> Avstrija noče upo- izšla vsa naša najvažnejša društva, in | za ljudske šole, šele demonstrirati za vsak-j rablJatl enake pravzčnosti napram vsem odgovarjamo, da zato, da prvič zahte- resnica, ki je nihčene more uta-vamo svojih šol, ljudskih š o 1, i j i * i — taka ne pa univerze i „ dr u g i C, d a j država Je na robj propas„ 1 m e j n a n a š i h d o m a č 1 h 11 e h p r e d! vsemi kruh domačin, ne pa re-!ker nima veC stebrov- nakatere n j i k o 1 o ! (Burno odobravanje !) |bi se mogla naslanjati! Tu se vidi velikanska razlika: na eni! So Pa tudi še dru^ žalostni pojavi v skala, ob kateri se razbija vsaka sprava med Čehi in Nemci, dasiravno je zahteva Nemcev po nemškem notranjem uradnem jeziku v čeških okrajih le zahteva neke predpravice. Krivi so torej le Nemci, če ne pride do sprave. Pri nas na Slovenskem je stvar še žalostnejša. V Trstu sicer ne toliko, pač pa na Scajersi^em, Koroškem in celo nt Kranjskem, kjer je 95% prebivalstva Slovencev, pa imajo vendarle Nemci vse predoravice. Češko nemški spor vpliva tudi na državni zbor in dokler se ta spor ne poravna, tudi v parlamentu ne bo mirnega delovanja. Zato se vedno tudi kaj kuja, zato ni Časa za mirno delo in tudi nc strani narod, ki se je preobjedel vseh do- j naši državi, v kateri se š- dandanes od- j prilo2n0sti> £e ni drugega, pa poskrbi cclo tudi naša gospodarska organizacija. Brez j danji kruh. To je njega ne bi imeli tiste moči, ki jo imamo j danes in ne bi šteli toliko, kolikor štejemo, ! Zato naj bi pa tudi vsak tržaški Slovenec postal član društva. Govornik je nato prešel na poročilo o položaju, delovanju na političnem polju, v parlamentu, in je poudarjal, da ne bi niti slika položaja na našem Jugu, j svojim narodnostim. Kakor so jih imeli I prej, jih imajo tudi sedaj nekateri narodi ! svoje predpravice : na jugu Italijani, na Ta razlika bi morala odpreti avstrij-' severu pa Nemci in Poljaki. Ako se ti ski vladi oči, kje jej je treba deliti kon- narodi bahajo, da so oni stebri avstrijske cesije, da bi zadovoljila prebivalstvo na države, so pač ravno oni tisti, ki poženo našem jugu/ Seveda pa od naše vlade ni Avstrijo v pogubo s svojimi željami po pričakovati, da bi uvidela to, i predpravicah, hegemoniji. Dokaz za to je Tretji shod so sklicali danes v Trstu j n. pr., da Avstrija že od nekdaj imelo smisla, da bi govoril o parlamentu, j državni nameščenci. Tisti, ki so sami del i b o 1 e h a na č e š k o - n e m š k e m spciu. Letošnje parlamentarno leto je bilo jako malo dobrega. Pričakovalo se je veliko, a prišlo je malo. Slika razmer, ki vladajo na Dunaju in v Avstriji sploh je zelo žalostna in ta slika tudi jasno govori, zakaj parlamentarno delo ni imelo uspehov. Pozitivnega dela je bilo v deželnem PODLISTEK. Norec voj vodinje. Florentinska novela Ernsta Remina. vlade, so bili prisiljeni, da so sklicali shod, j Nemci so že odnekdaj zahtevali pred-da zahtevajo na njem zboljšanje svojih (pravic napram Čehom, kakor Italijani na-gmotnih razmer. Rekel bi morda kdo, dajpram nam, in so nepopustljivi v svojih so n. pr. delavci mnogo na slabšem ket; zahtevah. Dasiravno so jim Čehi v vsa-državni nameščenci, ker niso preskbljeiii j kem oziru popolnoma dorastli, pa jih ven-za starost, ker morajo iti beračit, če one-: dar nočejo priznati za ravnopravne. Nemci morejo, ali postanejo v breme občini ali trudom priboriva tekom let, gospodstvo v ItalijS to [e, vabili? dsr, na ponuđeni diaal cessrje7e fcčere, ki mi Jo ponuja mogočnež .....« „Ako omahujete," |e zaklicala Clarissa, „pa izvolite ono! Vaš nepovoljni položaj [e poskdica vaše nepoštene necdkrltostl napram ce2ar[u. In tudl mene varate, kajti že doigo OiCrats »edsti sa ene načrte. Kf??co b' sicer prihajala sedaj sem se svojim očetom, da se ni že v dolgih razpravah govorilo in „Madonna Clsrlssa", [s začel vojvoda hripavlm glasom, ki je zvenel kakor da le s težavo kroti skrite strasti: »Odlog za odlogom — raef tem, ko mofa vstrplJvcist gi- seovsio o tem? Ii ko ste fa'^o nepošteni neva ! Odktlto ste govorih, toda kruto. Vi!napram rasni, zahtevate še, naj vam sledim se obotavljate, ali stkati silijo odločit?!. Pošteno vam pravim to-!e: prihod ce^aijev ima posebno važnost. Prihaja, da bi ml dal infantinjo Margareto za ženo. Če ga sprejmete vi, mora priznati vaše pravo — ako vas !e vidi. Nobena vam nI enaka, — zato morate biti vi voJ?odfnja. Po|te z mano, bodite moja, kluboval bom cesarju, kljuboval vsemu 3vetu, In midva bova skupno zasledovala svoje pcuosue načrte — vi ia jazi Će bi pa ne hoteli iti — foko naj se mu proti vi r j, kaj naj storim? Čujte, kar naj s ia naj bom vaša? Aleksandro, ravnokar ste se izdali v svoji strasti." „Če sem se izdal, pa sem se izdal. In v strasti, da, v strasti se [e zgodilo," je izbruhnil vreče In jezno. Vidim vas pred se-bo], pogrešam vas in mi se mi odrekate. Že mesece grlim okolo vas, a vi ste kakor iz ledu In kamna 1 Lepi mramor, najin pakt Je raztrgan! Drža! sem ga, dokler sera mogel. Seda) morate, ali pa se svet sesuje okoio na[u. Cujte vendar, pojte z mano, prosim vas, potem me cesar malo briga in vse dr- pa so stvar zasukali tako, kakor bi jim žavne zsđeve. Ako pride Karolus ia ako se bo hudovil, mu dara strupa v vino, ako b: moralo biti. Kaj Je na enem cesarju, svet |Ih |e videl že mnogo. Ali vaš ogenj razsaja v mojih žilah, ker stojite tu tako mrzio. Kaj je meni na ensm paktu ? Nikogar se ne more obvezavail v več, nego more in jaz ne morem več — Čakati, Čakati! In tudi nočem več ! A'ti ne čutite prav čteto nič ? O bridko hrepenenje, ki me vleče k vam — dovolite vejdar enkrat In objamite me s sfoJo roko v IfubezaU Radi mene hlteite tudl to ljubezen ! Ali dovoli, ljubljena, lepa žeoa, da te cb|amem r. svojo ,." Šumenje večernega veira v pialjah |e preglaš^lo njegove potlhujoče besede, tako, da nfso več prodirale gori do okoa. In Raffaelio |e tudi že davno odstopil od okna plašno utripajočim srcem. Ni se ganil in je čakalna glasClarisse, ki Je vendar moral prit?, ka|ti prtd njego vinil očmi Je stsla slika, kako j^ vojvoda stez&l roko proti umikajoči se postavi in kako {oje hotel odtisniti od hiše v temni vrt. AH ne stoji več tresoč in obotavljajoč kak minister, ki je pristaš nemške stranic, da nastane prepir, ia to delo posebno rad sam justič^i minister dr. Hochenburger. (Ogorčenje !) Lani je povzročil velikansko razburjenje na vsem Češkem, letoa pa je tudi zopet on kriv, da je prišlo do velikega razburjenja. V zadnjih časih je narodnostna ideja povsod prodrla na površje. Takozvani in-ferijorni narodi so se začeli gibati in danes noče biti nihče več suženj niti v narodnem oziru. (Živahno pritrjevanje !) Tu pa se je potem lepo pokazalo čudno ravnanje Nemcev. Isti Nemci, ki na Češkem hočejo razdelitev dežele v češki in nemški del, isti Nemci nočejo na Tirolskem dati Italijanom prav ničesar in nočejo privoliti v razdelitev dežele v nemški in italijanski del. To so tisti, ki potem v se, kaker bi bil pač stal poprej, ampak z mračno odločnostjo in čuti jasno, kaj stori, čim prodre do njega oni klic na pomoč. Tu aa stopnicah je neki prostor za orouje, v ^terem so shranjene težke vrtne lopate Tega se je spomnil in čuti v pesti silečo ga moč, da s težkim orožjem zada udarec enega samega, srditega... AU spodaj Je ostab tiho — le dih \etra šumi rahlo po veje.ju vrta. Hiratu lomastijo Jezni koraki proti hJJi. Skočivši k oknu vidi vojvodo, kako vi: ra mimo po vrtu do izhodnih vrat. Grozeče Je mahnil z roko proti viiv, obrclfši se ca pol v brzem teku In je ^ :ri-p:I sam sebi: „Pcg3zlm te in razbijem, mramorna slika, ribje krvi! Varuj se pc-nosnlca, zaslepljena lu Čim je Raffaelio začul te besede, je zaplapclalo v njegovem srcu neukroćeno čutstfo zmagoslavja. „Pahnila ga je od sebe! Zavrnila ga Je!" Je vihlkal radostno. „In pred Ito^o brezbožno Jezo jo hočemo dobro čuvati, ti strupeni malopridnež 1" Stran II. ,,EDINOST'- št. 311. V Trstu, dne 10. novembra 191J. Trstu zopet glasujejo za Italijane. Proti A kaj se je zgodilo v zadnjih dneh ? Zgo- siam so seveda vsi edini! d i 1 o seje, dajetisti minister, V zadnjem Času pa se je pojavil še kije pred vsemi poklican, da drug konflikt, ki grozi, da - Čuva zakone, da je justični minister sam kršil zakone, l/elikaaska zaloga pohištva In tapecarij razbije državni zbor, in povod temu so gališke razmere, ki so najhujše, naravnost grozne in se niti ne dajo primerjati z našimi. Iz dežele ljudstvo naravnost beži v Ameriko. Krivi teh razmer pa so poljski veleposestniki in da je prekršil ustavni princip sodniške neodvisnosti! Neki častnik je sedel s svojim očetom v neki dunajski kolodvorski restavraciji. Oče je plačal zapitek z 20 kronskim ban- vlada, ki v Galiciji ni avstrijska, temveč kovcem, a natakar mu je baje vrnil samo od 10 K, na kar ga je oče častnikov opozoril na to. Vmešal pa se je vmes tudi častnik, ki misli, da jo nekaj več, ker nosi cesarsko suknjo, in je zabrusil natakarju v lice psovko: „Sch\veinskopf" („svinjska butica"). Natakar je nato le odgovoril:1 ki se bore za svoje pravice, kakor »Ni res> vi niate niti gledal tja, ko je oče mi, vkljub temu, da bi bilo škoda parla- Položil bankovec na mizo!" Besede so bile msnta, ker je to edini kraj še, kjer se S^ovo popolnoma vljudne, a so tako raz- i more izpregovoriti v Avstriji svobodna burile častnika, da je hotel potegniti sabljo beseda. šlahčiška. Zato pa je izšel sedaj iz ust M-ilorusov klic: Če se nam ne da naša pravica, potem naj gre raje vse na kose, tudi dunajski parlament! (Burno odobravanje!) Mi se ne čudimo temu in sočustvujemo s trpini, m mi, sl tam tt i - »s z mu m mMm mm Najbolj ugoden mr aaakupovanje bodiai glede cen, kakor tudi. kakovosti Xc)9^iii fefcg^ ft—■>lli«W lil t....._ - _■ ; . w 1 • Hm-.?3f -»Tu^-CJV;. - v . -- - JK-V.^, ( r« • , ■1 I BI Ig I i -1 Konflikti so torej na severu in jugu in tudi pri nas na jugu je stvar tako žalostna, da že misli vlada tudi pri nas na posebns uredba. (Dr. PETSCHNIGG) proti natakarju, a je ni mogel iz dreti iz nožnic, ker je bila pripeta z verižico. Zato pa je dal natakarju zaušnico. Natakar ni na vse to storit nič, temveč je mirno vrnil še 10 K. To vse je dognala sodna raz- S prava, ki pa se ni vršila morda na nata-Na Češkem je vlada sistirala deželno karjevo tožoo. Častnik je namreč začutil, | ustavo, enako kakor jo je na Hrvatskem, da je stvar kočljiva in bi znala imeti zanj i kjer je razpustila deželni zbor in nastavila slabe posledice. Zato se je ovadil! komisarja, ki ne pozna nobenega zakona, sam častnemu razsodišču, k i 1 pandurja, neodvisne zastopnike naroda pa mu je ukazalo, da mora on t o-poslala domov. Nastopili smo svoj čas v žiti natakarja, kakor da bi nc-! "H parlamentu zoper to, toda rekli so, da ni ben častnik ne bil zmožen s t o-i ^^Jjf^i % JjL ča^a, da bi se brigali za take stvari. Toda riti kaj slabega in to potem, ko; kazen je kmalu prišla. Govorilo se je pri s e j e zgodila ona znana Red-| ffEtl 1 naj, da Hrvatska in Ogrska spadata v lova afera celo v generalnem lKjI| viti Lh4£Ki04 Jl£w. Jt azijatski, mi pa v evropski svet; sedaj pa štabu! Prišlo je do razprave in natakar, Zdravnik za notranje (splošne) bolezni vladajo v najbogatejši deželi avstrijski, na ki je prej molčal, je tedaj povedal vse, 8 — 9 in 2 — 3 iu specijalist za kožiie li> Češkem, prav enake razmere, kakor na tudi ono. psovko. Pravični sodnik ga je jYOdne (spolne) bolezni: 11 \'2—1in 7—7 V, Hrvatskem, razmere, ki se ne dajo opra- oprostil. Častnik se ni pritožil proti raz-j vičiti z nobenim zakonom. Isto pa se godi sodbi, ker je čutil, da je bila pravična, j tudi v Galiciji in najbrž tudi v Dalmaciji. Molčal je. Ni pa molčal tisti, ki bi Kmalu ne bo nobene avstrijske kronovine bil moral pravzaprav p o h v a - j več, kjer bi Še vladala ustava. Povsod liti pravičnega sodnika — ju- zavlada absolutizem. A vse to je še pre- stični minister. Dal je pograjati sodnika, ker malo. Pripravlja se celo na to, da ne bodo ni dal prav Častniku !! Ali ni t o ž a l o- j le razpuščeni deželni zbori, temveč da se s t n o, če se grajajo celo neod- isto zgodi tudi dižavnemu zboru, da v i s n i sodniki zaradi njihovih; zavlada pravičnih razsodc-b?! Še lepši pa je drug slučaj, — V Gradcu • " . je bil rezervni Častnik, ki je bil zaročen z j gospodično iz boljše hiše. Imel je prija- \ princi o, če je država imela po- ^ ... ,... ... , v " r teiia, aktivnega artiljenjstcega poročnika, gum prekršiti zakon v eni kr o- , . . x , - * ^ t - • b ~ . . ki pa je začel postaiati tudi prijatelj nje- • novini, pa orekrši tudi varu- x , t> • * „ -i ' 6 „ gove zaročenke. Rezervni častnik ga je g i b. Saj se je celo našlo sodišče, upravno o il na to_ nakar mu je dal poročnik i soJiiče na Dunaja, ki je izreklo, da se more častno besed đa n;ma nikake z,„e 1 G-asperini,r] Telefon štev. i974. Ž ped 51 ©i* Vi* Economo fit 10. asE^ Prevozno podjetje Sprejema razcarlnjanje fsakggaKoil ttaga iz sltsic, Ustavlja na doni. POŠiLJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUOODtfEJŠE CEKE. Z&stop&tvo tvrdke „C&m&nt" Tovarna cementa „FortlAMd" v Spije t a. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. absolutizem v vsej državi, Ko se je enkrat prekrš SLOVENCI! Vaš narodni zlatar in urar *1 se nahaja na trff^ Barriera 3. čevijl brez šivanja in žebljem A vtomoMl - Universal Ford 86--20 HP Novi modeli 1913 Pomnoženo proizvajanja. Znižanjo ceni 4—5 sedežev K 4800; 2 sedeža K 4100. Lm dalei 6 Bedeže? k 6300. Popolna oi rava Cap .te h »tran-skimi zavesami, 8takIo, pet Hvetilk, g^nerat r za ac^ti-)e :eki plin, rog, kilomet raki števuik in hitromer. Cene veljajo za voze prosto voznine in eolnine v Trstu. ANTON SKERL, sodnijsk' iz edenec Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Garage: Via dei Bacchi 18. Telefon 2247. nič proti temu, kar ]3 viada napravila na Čgškem. Dosedaj je bilo to sodišče trdnjava za nas. Četudi je moralo razsojati proti vladi, proti ministrom, je sodilo po zakonu tudi proti vladi in proti ministrom. K o pase je na Češkem odpravila ustava, pa upravno sodišče ni 1 Izvršuje '.dino le Franjo Cink v Trstu besedo, njegovo zaročenko. Rezervni častnik pa se ;uiica Cecllia Rirtmeyer štev, 12, je pozneje prepričal o utemeljenosti svoje \ Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno sumnje, je bil zelo užaljen in je hotel po- ; -m ceno, — Na zahtevo pride tudi po na- zvati poročnika na dvoboj, nakar pa staj mu pojasnila njegova zastopnika, da mu i ni treba storiti tega, ker je poročnik ročila izven mesu. GOSTILNA prelomil svojo Častno besedo imelo posfum a, da bi reklo, da se. ^ • - , , • , . »u u, u m torej ni vreden, da bi mu dal je kršil zakon, ko je priznala 1» celo vlada sama, da je bil njen ukrep nezakonit, da je odpravila ustavo le zato, ker si drugače ni znala pomagati! To je naiža'ostneje! Kajti če 8d v dr-žavi ni mogoče več zanašati na najvišja sodišča, potem Je res slabo za zakonitost v iei državi! Eden najvažnejših principov ustavne države je neodvisnost sodnikov. In skoki bežečega jezdeca so odmevaU skozi noč sem gori ia se hitro oddaljevali pričati resnico proti kakemu častniku ! častno zadoščenje. Poročnik je prišel pred častno razsodišče, ki rešuje take kavalirje. Razsodišče je poklicalo predse ono gospodično, ki je priznala, da je res, kar je trdil njen bivši zaročenec. Vsak bi mislil, da je bil na to poročnik obsojen.:, Toda ne! Častno razsodišče mu je ukazalo, naj toži deklica zaradi raz-; žaljenja časti. In to še ni bilo dovolj. Nastopilo je proti njej celo c. kr. državno pravd-ništvo, češ da je nalagala oblast! Tako se zna morda še celo dogoditi, da bi moral naravnost pod vislice, kdor bi se drznil Anfica TRST trg a Goldoni in na istem trgu se nahsjaj<£* se toplo priporoča slovanskemu občinstvu za oblen obisk. Pran MuriuMelr. CAFFE GOLDOlfl aM——> ^ in c<aa pšsaraa « ^ voj^SM £ivs?i -- I (k«r,398ilQ;:(rasfi »d o. k. ntirtitniitva) Tist, ulica dtila Caserma 5, IL n. Daj* assvet« ta laforraacij« n kar se ^ tiče nov&Senja la vojaške aiužb«. Imlil-aj« « in odpofiilja v sVo vrsto pr;>žajij vojs^kegi zaačrJ« — oproSčsoje od vaj, eaoi«Uio pr> wcvcJQsrrro, i^nitvo. do wa..je zakr litih agodnos&i glede prcsc&čae slnthe, T^pi^jetja r vojaftk« icie iteL — PcobiaSflona j" pati nbraakA pved obiftstoijaii-i- — Re hitro in tečno. — Urni** sre^ Ob daUv-otkifa od 9l predpotadn« do 7. popohidrs« {■ ptaauikik LO do 13. opchL Kupujte KolInsKo cIKorljo! 111 II I ! I I I I I I M I ! I I i I | I t I M I I II I t ■ lllllll! I i ! ZrLOGA GLINASTIH PEČI IN ŠTEDILN KOV po kamniti poti proti mestu. Raffaello je gledal biestečimi očmi v Govornik je poudarjal, da je navedel — ta dva slučaja v dokaz, da skoraj ne bo - Semo. Končno mu fe bilo pri srcu, kaker nobene oblasti več> ki bi imela spoštovanje Z- do zakonov, ko jih krši celo sam juttični Z— minister. Če vidimo vse to, potem ni čudno, Z— da se maje vse. Če vlada sama krši za- Z^i kone. potem se tudi ni čuditi, če bi jih aekdaf, ko se Je tam gori pod Fiiescle nad cesto ustavil pred Lucstarcem, in je cbču-iil v gveji duši isti srd; kaker tedaj cb vsaki besedi in zapovedi starčevi, ali sedaj ce omahujoč, ne v skrbeh radi izgubljene ^ k^ftudi njej podrejeni uradniki, ljubezni, na obupavajoč, ampak za udarec, (Konec jutri) ?n dejanje. Kako naj bi mogel seiaj oditi ia pustiti Ciarisso Irez prijatelja in brez var- Ivan de Lcrenzo Anton Ferfila Trsti ulica Sari Mau.izio 9. Velika izaera glinastih peči v vsaki velikosti in barvi. Lastna delavnica štedilnikov. — Izbera plošč za stene n. pr. kuhinje, kopelji itd. Izvršuje in popravlja vsakovrstna dela te stroke. Na-ročbe se izvršujejo točno. Sprejemajo se naročila tudi na deželo V ' ~ .v \.rf. . TTi i i I i.I li I II l l I l I M r}4tt. i .-i dF Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem stva ? Tu prihaja sama semkaj v beli obleki iz temnih hodišč; D2tan[čno pezna njeoo posado, in ker v; d i, da ni trpela škode, se ^^^'^nov^o^^or^^T^k "potom ne obotavlja dsl'e rn odhaja. prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem Vt __. J . . ,x ________ t„ sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi Na tiho ?e mladenič zapustil dvorec, in izbore£ kraški teran po najzmernejih cenah ; na ni k do D! opazil njegovega odhoda. In cedsj razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka gre dalje preko višine na ruševine ulrdb, ki iead^>S°nr.Šrotlin ^ kronajo grič in v katerih pač gospodari po- z odličnim spoštovanjem noči rai*r:pljeno vojaitso. ANGELA KJUDER, lastnica. (Dalje.) (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14-02.) mrlscdv na vse kraje ooi're^nib predmetov: J. MRZEK, Opfiine 8t. I70't T. VITEZ pri' cerkvi; A. JAM ŠE K, pri Orohu (Noghere); F. BRNRTlO Zastopstvo s prodajo v NabreitnI na trgn v Skednju. ■■ Zaloga pristnih voŽčenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastna sprevoda z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksiujoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstae iz losa, pajčolaa obleke, obuvalo itd. — Za poroče*nce. fcirmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. "Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemalo v lastnih prostorih zaloge podjetja nI. Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in upravitelj H. d T I B 1 L J V Trsta, dne 10. novembra 1913. ^EDINOST" št. 311. Strna III. Predavanja v Gorini- močna soseda ostati prijatelja. Eden pazi na drugega, da ne postane drugi silnejši, večen S hvalevredno vnemo so se lotili rodo- boj je med njima, dokler ne zmaga eden, ljubi na Goriškem javnega izobraževalnega dokler ni drugi ponižan. Ponižani pa išče dela potom predavanj. Velezanimivi sta bili sedaj samo prilike, da se maščuje. Tako sta predavanji prof. dr a. Ilešiča in dr a. si v večnem nasprotju. Ena možnost je, da BogumilaVošnjaka. si nasprotujeta oba enaso močna tako dolgo, Tu podajamo izvajanja ara Ilešiča o dokler se ne uničita. Pa še druga možnost dogodkih na Balkanu, o vezeh, ki spajajo ie to. Vzameta se, kot se vzameta fant in balkanske narode, in njihovem pomenu tudi dekle, skupno gospodarstvo imata. Potem za nas Slovence, dočim sledi predavanje Je Pač vseeno, čigava je katera stvar, od dra Vošnjaka pozneje. njiju je, potem tudi ne more nastati prepir Zopet se otvarja hram muz. Kjer se radi te slovenske ali hrvatske šole. Če pa zbirajo ljudje z velikim umom in pogumom, ]"e skupno gospodarstvo, potem je treba tudi tam je cianes zbirališče muz. To je pri nas. skupno delati. Tu pa ne zadostuje zamo či-V drugih deželah pa se zbirajo muze v tanje sosedne literature, temveč slovenski krasnih poslopjih, na sveučiliščih in akade- literat mora tudi pisati za soseda in obratno, mijah, pri nas pa pri pogumnih ljudeh, v Samo troje je mogoče. Ali smo osain-Socialn h maticah. Veliko ljudi hodi posečat 'jeni in poginemo, ali se medsebojno uniči-hram muz, a ne hodijo tja vsi iz čistih na- rno, ali pa imamo skupno gospodarstvo, menov. Koliko ljudi je, ki hodijo tja Ie za- Samo to je mogoče, vsako besedičenje o tegadelj, da dobe potem službo, koliko je slovanski realni vzajemnost- je pa fraza. Pri ljudi, ki obiskuju dome muz le iz gmotnih tem se pa ni treba prav nič bati za zgubo koristi. Ne tako vi, ki ste prišli v Trgovski individualnosti. Nobeno dekle ne izgubi vsled dom iz čistega navdušenja, da slišite misli poroke svoje individualnosti, čeravno zgubi drugega moža, da se Vam iz teh misli po- svoje ime. Dušna vez mora biti med nami rodi dvom, oče vsega napredka. Štejem si; in obvarovani bomo vseh hudih posledic, v čast, da otvarjam predavanja „Narodne Mnogo razočaranj je prinesla balkanska Prosvete", da predavam prvi pred Vami, ki vojna. Pod vplivom nemških listov smo mi-Vas vodi le lepa misel vedoželjnosti. j slili, da so Srbi najslabši narod na Balkanu, Predavati mi je o zgodovinskem po-} videli pa smo, da so b li najbolj pripravljeni, menu balkanskih vojn. Upam, da bo tema Videli smo, da je bila pri njih povsod ena zanimala vse, saj niso balkanski dogodki sama harmonija, predvsem pa je harmoni-samo pri nas izzvali največje navdušenje, rala politika in generalni štab. Ne tako pri temveč so se čutili sunki teh dogodkov po Bolgarih. Tam tudi ni bilo harmonije med vsej Evropi. Nastaja vprašanje, kaj bo po- politiko in vojnim poveljstvom in iz tega sledica teh dogodkov? Vse mogoče zaključke vzroka je danes Bolgarska ponižana. — Ne-si lahko dela človek, pa tudi najženijalneši štetokrat se pri nas govori, kaj je najvaž- 013 ne more podati sigurnih. Pred kratkim so nejše, ali gospodarstvo, ali politika, ali kul- jjg* praznovali bitko pri Lipskem. Kako krasno tura. Pa vse je enako važno, eno brez dru- ** bodočnost so prorokovali razni ljudje „tla- gega ne more obstati. Srbi so nam poka-čenim narodom", ki mora nastati za nje, zali, da je treba harmonije na vseh poljih, ko bo vržen „tiran vseh tiranov" — Na-! Še o eni stvari moram govoriti, cenjeni polcon. Pa hujše sužnosti niso trpeli narodi poslušalci ste g .tovo že uganili, da moram nikdar pod Napoleonom, kakor jih je potem tudi jaz omeniti Albanijo, ki jo je mati hva-čakala, ko so bili „osvobojeni". Danes pač lila, še predno jo je porodila in za katero priznavajo, da je bilo Napoleonovo čiščenje se je priglasilo kar več očetov. O nobeni prestolov začetek ujedinjene Nemčije in Ita- drugi deželi se ne govori danes toliko kakor iije. Ali takrat so govorili proroki drugače, o Albaniji. Tega mesta si pa ni priborila Ravno tako nezanesljiva so pa prorokovanja Albanija iz lastne sile, temveč to mesto so o bodočnosti Balkana. Zato ne bom govoril ji dali njeni pokrovitelji. In tu se moramo ° Iem* vprašati Slovenci: Ali bi dobili mi pokrovi- Ravnal se pa bom po starem geslu, da teljev, če bi postala naša domovina kedaj je zgodovina učiteljica narodov, iz dogod- tako važna, kot je danes Albanija? Naša kov spoznavajmo vrline in napake balkan- dolžnost je, da jih dobimo. Nikakor ne skih narodov in iz tega se učimo. mislit^ fa je Vsaka katastrofa izključena. V začetku so se ravnali zavezniki po Kadar pa pride katastrofa, tedaj se ne bo reku, ločeno korakati pa skupno udarjati, nihče oziral na našo kulturo, le to bo veljalo, ! ..Getrennt marschieren, vereint schlagen". fcar bomo mi veljali. Mi sami pač ne bomo Ce so pa hoteli to vršiti, so morali vedeti mogli biti jeziček na tehnici tam, kjer se bo eden za drugega, so morali biti poučeni tehtala veljava svetovnih sil. Rabili bomo eden o drugem. Tu bi bil za nas prvi nauk. pokroviteljev nujno, zato moramo pa že Moramo biti informirani eden o drugem, danes na to delati. Mi rabimo politike, ki I naš boj mora biti skupen in potem bomo Se bode ukvarjala tudi z mislijo, kaj bo iz J tudi skupno zmagovali. naSf če pride katastrofa. ® Zavezniki so si medsebojno pomagali. \ Vsled pokroviteljev dobi Albanija svojo Posebno Srbi so na vse strani pomagali. | neodvisnost, dobi pa tudi svoj jezik. Ali ta Eden, pa je bil, ki se je branil pomoči. Po- jezik bo le nepotrebna prometna ovira. Dru-nosni črnogorski junak je hotel sam osvojiti gače je to pri nas Slovencih. Nismo ravno Skader. Zgubil bi čast, če bi ne osvojil sam številni, a naš jezik ima, naslonjen na mo-Skadra. Ali če bi takoj v novembru sprejel gočno drev0 Jugoslovanstva svoj pomen, srbsko ponudbo, bi morebiti bil danes Ska- ima sv0j0 življensko pravico. Če smo oprti eler črnogorski. Splendid isolation, sijajna na jugoslovanstvo, ima naš jezik pomen, če osamljenost, ni za male narode. In isto se sm0 v zvezi> v skupnem gospodarstvu z more zgoditi nam Slovencem, če bomo ho- jug0slovanstvom, potem je naša bodočnost teli biti osamljeni. Mi se moramo kam ua- jasna. sloniti. To je drugi nauk. i_________________ Pa potem so prišli ti žalostni dogodki,; ^niilJšr^ VAttfi ki smo vsi trepeteli, ko se je začela srbsko- ^UIIIGUo V o3S.it bolgarska bratomorna vojna. Zavezniki so Poročilo o shodu državnih nameščencev, imeli pogodao, po kateri se naj bi razsodila ki se je Vršil včeraj dopoldne v gle išou vsa nasprotja. Ali skupnost je bila le na „Fenice" ob ogromni udeležbi tržaškega c. kr. papirju, nikjer pa ni bilo skupnosti na duši. državnih nameščencev brez razlike narodnosti 3n tisti, ki je rušil tO skupnost, tisti je kriv in strank, moramo vsled poročila o shodu vojne. Skupnost pa rušijo, ki vedno naglašajo političnega društva „Edino3tia odložiti na solidarnost, pri tem pa udrihajo čez soseda, poznejši čas. Shoda se je udeležil tudi naš da postane potem sovražno razpoloženje državni poslanec g. dr. Bjbđr. proti sosedu. Tisti rušijo skupnost, ki pre- Našo gledališče. Obe včerajšnji predstavi cenjujejo sebe in podcenjujejo soseda, ker sta dosegli vsaj deloma lep uspeh. Obisk je dražijo tako k spopadu, najbolj pa rušijo bil obakrat prav povoljen. Natančneje poro- skupnosi pa oni. ki vedno govore le o svo- čilo smo moial: zaradi preobilice drugega jem lastnem narodu, o drugih pa ledeno gradiva prihaniti za jutri. mrzlo molče. Kako naj zrastejo potem skupna Kamsraškega shoda za laško vseučilišče, čustva, če nihče o drugem ničesar ne ve? ki se je vršil včeraj dopoldne v gledal šču Ti ljudje vedno govore, vsak naj dela na „Politeama Bossetti", se je udeležilo kakih s oji njivi, ko bo pa zadnji dan bomo po- 3000 oBeb. Tretjina jih je bilo dijakov, ostali kazali, kdo je pridelal več. Ali tudi dve reki dve tretjini pa so tvorili najrazličnejši ele- tečeta vsaka zase in vendar bi bila večja menti. Zelo veliko je bilo mladičev, 15'etnih, sila v njih, če bi si združeno iskali svojo 16ictnih dečkov. Po končanem shodu je mno- pot v morje. žica pela Acquedottu svoje navadne izzivalne Dve skoraj enako moeni državi sta si pesmi in kričala svoje obligatne „e v vi ve". stali na Balkanu nasproti, Srbska in Boigar- Pri „voltih* je množico ustavila in razkro- ska. Vprašanje nastane, ali moreta dva enako pila policija. Prav tamkaj je tudi prišlo med reščak Gorica - Gosposka u!, (G. Carduccl) 15, b lastni hiši. Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. === U zslosi ton vedno nad 50 miderolli In Jefliln li sp !nlft saU. Gene od 3©0 do 3000 K soba. s Edina sb^anska delavnica iapatdpij. s Mm IzSem sl?K, sfoilc kakor tudi železnests pshlštua. Sprejema na/odila za opreme ^ii, hotelov i. t. d. za magazin, pisarno || in stanovanje, v Narodnem domu v T rstu se oddajo s 24. februarjem, Oglasiti se pri uoravltei u, vojašniški trn št. 2, i. od 9-12 dop. UMETNI ZOBJE Plornhiranji* zobov izsflraišie zobov j. Oermak ¥. Tuschar * bosdrsvnik konces, sobtii tehni* .-1 JK.& 1 nllra ŠT- s* Prodajalna jesfu!n,koIo-nijalij in delikates i/aientin Lussin Trst, al. del Bosco 22 Zaloga olja, kisla, mil žita, moke in otrobov. 1 • v u Edra^ijenf s krvi I Caj „Tiiočtrl eTfct" Oiillefiorl) Cl*tl kri ter le tzvistno sredstvo ptoti onim »infajeta, S > f» peče r lefodco, kakor proti slabima .-»rebavljacjo ta hetoorotdarn. — Jedcu omot za zdravljenje slan* t K ter h dobiva v odlikovani lekarn' PRAXSIARER - „Al DUE fcOR!" Trst {ir-eRtna h 19») — TV."e/. 877. Poirnc poin jat ve i - Izvršukjo takoj Id franka ako ae dopoilje«.ron t 10. TRST, uiica Belveđero štv. 2 Prodajalna č^vSjeir ficiih in prepreeth za mo^ke, ženske in ctreke vaoh vrat. — Sprejemajo te naročila po mori in popravki. GENE Z21EENE T mnovio Jono, Krompir, joSoII immlm m In drage poljske prlflelks na debelo đe&avHa Ma 9 _ i'aloga ulica šarite Aiighieri St. 3. Peki in slaščičarji ! Lopate mule in velike, lopate v obliki vesla, vedno na. izbero. Zajamčena kakovost. Cena od 4—6 krcn. £ St Pater na Krasa, mm fialmatlrisKesa dna lastai pridelek ix JESENIC pri OmiJu Filip Ivaniševič, Trst ollea Valdirlvo 17. Teiefoa 14 05. — Prodaja na drobno In na debelo.— GOSTILNE : „Ali' Adria", ulic* Hwov* iteT. 18 ln gostiiaa-Euffe:, Fiazn Giuseppina fiter. 7, ▼ katerih to« svoja vina prve vrsto. E3 M m §1 I najfinejši medicinalni konjak, rum za čaj, šampanjec, Alalago, Vermouth, Mar-; sala, pristni kranjski brinjevec, slivovec; dalje Altvater, Vlahov, Maraschino, ■ Fernet Branca in" poleg tega še najbolje grenčice, kakor Campari-jevo, Pe-: linkovac, FLORIJAN, kakor tudi vse druge raznovrstne likerje, katere so iiljše pijaee Edino ie pri ~ Trst, ulica Carlo Gliega S:v. 10 (^og^l uliee C, Kltmey*»r) kjer poleg navedenih in še drugih pijač dobite tudi razne brezalkoholne pijače kakor so: Mareličar, Jagodćnit, Limet, Hrnstovee in Ja- boiduik, popolnoma brez alkohola in po najnižj k cenah, in sicer po 48 stot liter. Na željo jo dobiti tudl na debelo. Edina zaloga: DALMATINSKEGA TROPINOVCA. Razpošilja proti poštnini tudi na dom, in sicer v Trstu franko, a na deželo po poštnem povzetju NAJBOLJA PIJAČA tfBENČICA Flonjan NAJBOLJ! PIJAČA GKENČICA NAJFINEJŠI : DALMATINSKI Tre^lnovec LITER • KRON" 160 • LITER Stran IV. ,EDIN08T" St. 311. V Tr&tu, dne 10. novembra 1&13 kamoraši in Bocijalnimi demokrati, do spe-' nji, očividno inspirirani članek praških; armadnega ibora Je odposlal k razpravi dva padov, ki so se pojavljali že v gledališču.1 „Narodnih Listov", iz katerega se lahko generaištabna oficirja. Zaradi žalitve straže in neposlušnosti je bilo1 kombinira, da vlada računa z razpustom j zapisu osebnih podatke? je bila aretiranih 28 oseb, od katerih bo 4 pridržali, poslanske zbornice in oktroiranju na Ćeš-' razprava proklamirana za ves čas za tajno, v zaporu. Tem morda ne bo več treba nove' kem in Gališkem. j Sporazum glede hrvaškega vprašanje?, laške univerze, ko se naštudirajo že itak v j Manifestacljska zborovanja za ustanovitev j BUDIMPEŠTA 8. (Izv.) L'stS p roča stari v al. Tigor. j i|. češkega vseučilišča. j da je prišlo med ogrsko vlado ii v 'IlniiLi Češki tečaj v „Ruskem kružkn" se vrši j PRAGA, g. (Izv.) V Pragi in v Brnu \ hrvaškimi politiki do sporaiuma ia r cer na v ponedeljek in četrtek od do 81/,, na j so se vršila danes sijajna dijaška in pro- j sledeči podlagi. Ogrska vlsda se ca Aecpiedottu 20 III. Novi člani se Bprejemajo1 fesorska manifestačna zborovanja za usta- j Podloži Je pred sestankom delegacij ii pr. že vedno. \ novitev drugega češkega vseučilišča s se-1 aeposiedao po delegacijskem zasedar par * - - — 'lamenta zakonsko predlogo, ki rt r» !nja one določbe železniške pragmatike, ki se t dežem v Brnu. Tržaška mala kronika \ Hochenburgerjeva pozicija. . ... . . DUNAJ, g, (Izv.) Vsa znamenja ka- nalete!« na HrvaŠkem na največji odr 7rst, 9. novembra, j žejo da vendarle zadene justičnega mini- ' Istočasno mora ogrska vlada tudi oc Težka telesna poškodba. Včeraj popol-|atra Hochenburgerja zaslužena kazen.ida dcbe postaje na hrvaškim o dne sta se v Skednju Bprla 411etni težak Anton Nadok in 281etni Matevž Koren. V_____ prepiru je Koren potegnil iz žepa nož in ga nik3j je privedel v tabor njegovih nasprot \ cicl lojalitetao .„„„j:! at-j-t.- _ - mu izsto- nikov tudi večino njegovih dosedanjih I delazmožnost sabora na podlagi nagodbe z privržencev in ožjih - prijateljev. Justični j O^riko. KomUarijat bo v kratkem odprav- odsek ima v torek zopet sejo, na kateri' !iea» Skerlecs imenovan za bana in razpisa- se bo obširno pečal s tem odlokom. Skoro j ne nove voI*Jce za sabor- LUti poročaj^ da a* ^t, ta pakt crlstaia tudi srbsko-hrvaška feoa- Odhalonle in prlholanls oleKo od 1, oktobra naprej. časi za prihod, oziroma odhod so naznanjen*, po srednje-evropskem ča^u. C. kr. državna železnici- Odhod iz Trsta (Campo MarzioY 5.00 R Herpelje, Pul.i in medpostaje. 5.40 O do Gorico in medpostaje (Ajdovščina). 5 50 M do Poreča in medpostaje. 7.35 O Ilerpelje-Divača-I jubljana-I)unaj in medp. 7.15 B Gorica, (AjdovS«" >a), Jesenice-Celovec-Dunaj-Pra^a-DeČin- t!cljak- Berlin - Monakovo in medpostaje. 9.05 O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljublj.ina- Beljak-Dunaj in medpostaje. 0.10 O Herpelje, (liovinj). Pul i in medpostaje. .15 M le do Buj in medpostaje. l^.-IS O Gorica (Ajdovščina) Je>enice-Trbiž-I-juV-ljana-Beljak-Cetovec in medpostaje. zasadil Nadoku v trebuh, da so pila čreva. Nadoku je podal prvo pomoč zdravnik rešilne postaje, potem ga pa dal prepeljati v bolnišnico. Koren je bil aretiran. Nevaren tat ujet. Včeraj ee je posrečilo policiji dobiti v roke nevarnega tatu. Bil je to 27letni Ugo Enei, človek brez poklica in brez stalnega stanovanja. Meseca julija je stanoval Enei pod napačnim imenom Ugona Amelio pri neki Elizi Pintinovi v ul. Montecucco šl. 4, jej pokradel razne zlatnine v vrednosti nad 300 K in jej še odnesel 70 K za hrano in stanovanje. Par mesecev prej pa je Mariji Versa v ul. Ma-donnina št. 38, kjer je tudi stanoval, ukradel precej perila in obleke. Policija ga je zasledila sedaj, ko je spal v nekem hlevu v ul. Sette fontane št, 37. Vsled i?hkomis»lnssti, b katero je zapravljal svoj denar oni Tirolec Emil Zorzi, o katerem smo že parkrat poročali, je ostal revež sedaj popolnoma na suhem, Preživljati se more s slikanjem razglednic. Snoči pa je policija zopet aretirala nekega tička, ki je na sumu, da je ukradel Zorziju velik del njegovega denarja, Izdelovalnico viomiinega orodja je zasledila včeraj tržaška policija. Zasačili so namreč nekega „umetnika" prav pri delu in so našli pri njem pravcato zalogo priprav za ulom vrat, železnih blagajn itd.: tihih Bvedrov, vetrihov in drugih takih stvari. Kakor se zdi, je policija na sledu celi veliki tatinski družbi. gotovo je, da Čaka Hochenburgerja ne- le Patl* Pr' zaupnica in da bo odsek predlagal zbor-!Jfcii3' *ar Pa za eakrlt nl P° nje pogajanj popolnoma brezuspešno. Danes popoldne se je zopet vršila pod predsedstvom poslanca Lewickega seja ukrajinskega kluba, na kateri je bilo formalno konstatirano, da pomenja včerajšnji sklep poljskih avtonomistov, krščanskih socijal« cev in konservativcev popolno negacijo svoječasnega kompromisnega osnutka, vsled Česar smatrajo Rusini pogajanja za definitivno razbita. Poudarjalo se je tudi, da so v očigled razbitju pogajanj sedaj tudi Rusini odvezani onih dolžnosti, ki so jih sprejeli na podlagi svoječasnega kompromisa med Poljaki in Rusini. Načelnik rusinske ga kluba, Levvickij je Že odpotoval danes na Dunaj, da poroča grofu Stiirgkhu o rusinskih sklepih. Ministrski predsednik grof Sturgkh je bil sprejet danes od cesarja v avdijenci in mu je poročal o brezuspešnem političnem položaju v Galiciji. Ker je brezdvomno, da bodo Rusini sedaj svojo obstrukcijo proti finančnim predlogom Še poostrili, se nahaja sedai vlad:* pred važnimi odločitvami. Zatrjuje se. da pade ta ali ona odločitev že tekom tega tedna, a šele po izvolitvi delegacij, ki se bo vršila dne 13. t. m, Će bi se zbornica ne odloČila, da stre nasi-lcrra iusinsko obstrukcijo, potem bi bila vlada primorana sama napraviti red. V ne vsebujejo nikakih koncesij, pač pa še nove zahteve in to celo v onih vprašanjih, v katerih je bil med mirovnimi delegati v principu sporazum Že sklenjen. Uradna poročila iz Aten zatrjujejo, da je grški zunanji minister Panas nove turške predloge kar a limine odklonil in sklical takoj sejo ministrskega sveta. Genadijev na volilnem shodu. SOFIJA, 9. (Izv.) Danes se je vršilo tu veliko zborovanje Stambulovistov, na katerem je referiral kot glavni poročevalec šef stranke, sedanji zunanji minister Genadijev. Vehementno je napadal dr. Dane va in mu očital, da je le on zakrivil s svojo nesrečno politiko usodo Bolgarske. Moral bi že takoj po prvem premirju, takozvanem čataldskem premirju, podpisati mirovno pcged'00 s Turčijo, ke* bi imela Bolgarska potem napram Srbiji in Grški popolnoma preste roke. Mesto tega pa se je Danev prav nesrečno pogajal in dosegel izolacijo Bolgarske in jo pritiral v hudo sovraštvo s svojima dotedanjima zaveznicama Grško in Srbijo. Obletnica bitke pri Bito Ju. BELGRAD, 9. (Srbski tiskovni urad in medpostaje. 6.00 B (Turški ekspres) Gorica-Jeaenice-Ljublj.:na- Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. 7115 M le do Buj in medpostaje. 7.:iS O do Gorice in medp. (Ajdovščina). S.21 O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pula in medpostaje. 8.10 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin , Celovec- Dunaj -Lin ec-Pra^a-Deč i n. 10 300 Gorica, Jesenice. Beljak, luoinosb, 1 o nakovo. Zabavni vlaki ob nedelj ih in praznikih 1 2 25 O Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. Prihod v Trst. 6.05 O Tz Dunaja, Solnoprada, Celovca, Mons-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljano, Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.23 O Iz Gorico (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.25 O Iz Pule 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Pra^o, Dunaja 3.-17 O Iz Pule, (Rovinja), llerpelj in medpostaj 4.32 M Iz Buj in medpostaj. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, LjuV^ ljane, Jesenic, Gorice. . 7.en:c J J r . , Gorice, (Ajdovščine). — je nastopil kot premožen moz, čeprav je 800 o jz poreča. Buj in medpostaj. znašala njegova mesečna plaća le 90 K. Ker io-'f* B iz Pule (Rovinja*, Dunaja 46*m Dira J & K 11.16 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Lonce. se je v poštnih krogih prav kmalu razve-. Zabavni vlaki ob nedeljah ia praznikih: delo, da ne dobiva Pivvonka od doma no- 9.36 o iz Gorice. bene podpore, so seže takrat čudili nadj o ** ^erpeij. __ velikimi svotami, ki jih je Piwonka razme-1 gDaoocI taval, toda vse eno niso prav nič sumili, da \ • I bi si zamogel Pi\vonka pridobivati denarja j g tudi nepoštenim potom. Vsled tega je na- j g stopal Piwonka sigurneje ter je denar take- g poizkusih se je posrečilo spraviti jo k zavesti. Bila je neka 191etna natakarica, ki je hotela izvršiti samoumor. Prenesli so jo v bolnišnico ter bo sčasoma okrevala. Postni defravdant Piwon\a. Kratko časa ......r ji* m u> *i »1 J--g 8 ALi OGLASIIE S ........? MALI OGLAS) m rrtacif« ta * rln fctM* r*i- IUImvJM «3 P ft,. M U>»| ^artiiiova gos ^ v genmi ndo v Trstu, ul ca Carradori IS. Zaliti se jo bo dalo a novim UtiBki"1, vipavskim iu brijakim viajm. — Se priporoča Ž i g o n. 261; rekoč razsipaval. V Celju si je najel dve sobi, za katere je plačeval vsak mesec po 45 K, torej polovico mesečne plače, na hrano je hodil v najboljše hotele, oblečen je bil elegantno ter je vsakomur ponujal drage cigarete. Meseca septembra se je vrnil iz Bolzana. Od tega časa dalje je potreboval vedno več. Večkrat je napravil izlete v Gra- j Ejeqafitna SObg Teolu. iVffJSE dec, v Zagreb, Ljubljano itd., vselej v družbi j Ham0%0jj5£mu goepodu n ki stalno biva ▼ Trnu. dobrih prijateljev in sicer v kupeju prvega j___~612 razreda brzovlakov in je vedno obedoval vj^ icxnQ elit^bini? z dežeIe' zdrflva in „Edinosti".) Na proslavi osvoboditve Bi^J jedilnih železniških vozovih. Tudi vse stroške j ^ U*lclna ^aUZKmjd pridna, siuf. r, tolja bo zastopal kralja prestolonaslednik | SVojih spremljevalcev jesam poravnal. Na- ■ ^dJeUu^ii^odiL^11"1' 10Vijra;,utl ^ v ^era nem Aleksander, a navzoči bodo tudi generali - raVnost nerazumljivo je, da tega niso hoteli -g—---- Mihajlo Živković, Božo Janković in Rakić. j ideti njegove predpostavljene oblasti. Dav | Z6nit|l£l pOHlldba. leSo^laL"^^^/: Belgrajčani izroče Bitoljčanom dragoceno j ge cei0 tedaj, ko je izginilo pismo s 30.000 K, i udov«c z otroci, ee že i takoj poročiti z gospodično sliko prestolonaslednika. Svečanost se boj so bili o poštenosti Pivvonke tako trdno pre- j ^ ** 28 do 3S let bi piemoieuem od lo u .. r , , , ^ 11 ............, T s tlo 20000 bron. Ponudbe pol Jesen 191dJ glmvra. vršila dne 6. novembra po starem kole- j pričani, da se niti zaslisan ni bil, med tem, ■ poSta Gorica darju. j ko so vse druge bližnje skrbno opazovali. BELGRAD, 9. (Srbski tiskovni urad j še le potem, ko je izginilo denarno pismo j ^lekEfSkO ^d"^ 2jI>! „Edinosti",) Naučni minister je izdal ukaz, j s 30.OOO K in ko je bilo že tudi skoro ■ voiu dne 11. novembra 1913. da se imajo v .vseh mestih z dovoljnim j dognano, da ni poneverjevalec nihče drugi, v --------- ' Mladen ć at!ir številom učencev takoj otvoriti trgovske j nego Piu onka, so jeli slutiti. Sum je še po- ZCHilfiS pOnUCuS I ietL^tno^tr^- Šole. Vohuna Bra ura in VeI5;&y pred sodiščem. BUDIMPEŠTA 8. (Kor.) Danes se pričela pred tuka (in jim kazenskim sodiščem razprava proti Nikolaju Bravura in Ed-|je pač umevno, da mucdu Ve!Ss>yJu, ki ?ta cbdoižena, da sta jelo denarja zmanjkov 1 večalo dejstvo, da je tudi leta 1911 izginila vno in poeestvćm, mirnega z ačaja, ki ni itn ' J.ri-J ^ , . ^ . . . . . 0 lite sen aniti ee a. d?k!etom, želi rnanja z go«. : • < na pesti v Gradcu južni kolodvor denarna netr,i;to :z.ibra?.tno, čo mogoče z doto, katara bi * vreča Z vsebino 1400 K in je tudi takrat porabila za ustanc^-ev 5e ene trgonne Nedol' im pridnim dekletom ertčcn družinski d >m zag to Ij - > je I Opravljal Piwonka službo poštnega uradnika Hčerke posestnikov in^trg vcev i jiajo predaos . iJo- m'na graškem poštnem uradu južni kolodvor, nudbe b sliko, katera se vrne z na^^-tar,wti i . I , - i . \ „ . . naslov je poslan ped „BADOBLAVO? &TV mu je od tiste tatvine r< iu, lež.če, glavnu po>la. Tr t. Odgovor lb vati ter da ie hotel tO 30 cov. Na anonimne ponudbe ue ne o ira ; tfjno-t J>" za:amče'ia in resuca; te ponulbe, naj ee smatra z^ prodai3 neki tuji držav! vojaške ta[nosti nadomestiti z novo tatvino. Kakor se brzo- ca;mo zadevo. glede ogrske armade in cje razdelitve in javlja iz Inomosta, so prepeljali Pi\vonko v u 53 2 različne obrambne oditdbe. Obtožnica se! Gradec. Piwonka ni priznal tatvine, marveč SiliŽbO krČHiarja TeKlvskVin^o^r !- Q .Jfa ^ In ifln Mn 1 ril i Ck ni*£i T 01 Hnnnr I c r\ r* o fiocll Hfl Irnnr nmnn 1 rt m\a »lAn r »»oIta |1 «u!t T A T \ I * \ obtožecc' Razprava Zasliševanje B a?ure se viši s pomočjo to!- v Gradcu zaslišan. Samoobsebi umovno je mača v francoskem jeziku. Poveljnik četrtega ta izgovor precej jalov.__rn- prodaja olja, kua, mi'a , FR, BIAGGINi, g"- nliM 1,,rH Sfc' drngo. % dP % # i« : % L*mm zaloga olja jesiha in mila. Trst, ul. Setie Fontane 12. g FCtOgrafa i ■ 1^/1 lil Majfineje namizno olje, priporočljivo za one, ki trpe na u''ca, - • IblllrUII Želodcu. - Steklenica pol litra kron 1-60. ^^ % Prodalo 55 Antona JeikiČa naHiov : Tr«si, al. delle Pofcte 10; Gorica, Gos o o ki 4441 ___________g Prodajo se tem ožim vzbuja veliko pozornost današ- ' %t;iff%iyiiiPliJ^iPl]|gliiPl]Ji] 1%_ prašifti na Opčinah žtev, 16: od danes naprej čez celi tede Peter Smilenič. ■MM»I nnhi i nože (kns) Iz odllKoutme slovenske tovorne droi, so dosegle dosedoj vsepovsod najboljši sloves, narednik? crguvtl, pElll I pnroftjtf pri jtonnfl tvntti, ti vam postreže po tonlmrenčnni cenaH - J. J. SOBAH, Trsi 1 Kart g