Štev. 82. V Ljubljani, petek dne 22. marca 1912. Posamezna številka 6 vinarjev. »DANW izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K T50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: h: Telefon številka 118. ::: • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. O«0 Leto I. ——mr "t - -T-. j' ■, Ta:j3Lr.-TT^r-miir Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: u: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.1 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma I se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ’ se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telef.m številka 118. ::: Zakaj je bilo razpuščeno kato-iisko-polit. društvo za Koroško. v Pred nekaj meseci je Slovence razburila vest. da je bilo razpuščeno katoliško - politično društvo na Koroškem, ker se je lotilo privatnega ljudskega štetja. Da se ljudsko štetje na Koroškem ne vrši v redu — je vsakemu znana in umljiva stvar. Saj na Koroškem celo v drugem oziru vladajo macedonske razmere, kaj šele v ljudskem štetju. Žalostno je za državo, če mora privatno ljudsko štetje skrbeti za to, da se popravijo napake vladnega ljudskega štetja, ki bi moralo biti skozi in skozi pravično in nepristransko, ker ljudstvo šteje tvori podlago za razne statistike, ki so potrebne za rešitev raznih vprašanj. Te statistike rabijo politiki, nar. gospodarji, šolski uradi, domači in tuji učenjaki in kdo naj še kaj da na statistiko, ako so podatki ljudskega štetja napačni. Kako zelo različni so uspehi vladnega in privatnega ljudskega štetja, kaže najbolj jasno Trst. kjer je bila potrebna revizija in so bile drugič številke popolnoma različne od o-nih, ki smo jih čitali prvič. Vladi je bilo seveda nerodno, da bi privatno ljudsko štetje na Koroškem pokazalo, kako napačno je ljudsko štetje, ako se zlorabljajo razne rubrike, posebno glede občevalnega jezika. Naravno je. da na Koroškem mnogo ljudi razume in govori nemško, zato pa še niso Nemci. Da bi se ljudsko štetje ne revidiralo, je bilo katoliško politično društvo razpuščeno. Seveda je šla proti temu pritožba na Dunaj, tam pa pravijo, da katoliško politično društvo ni bilo razpuščeno, ker je hotelo izvesti privatno ljudsko štetje — ker je to vsakemu dovoljeno — ampak da je bilo razpuščeno zato, ker se je vladnim komisarjem na mnogih mestih reklo, da se je ljudsko štetje že vršilo. Ljudstvo je mislilo, — tako pravijo na Dunaju — da je privatno ljudsko štetje bilo pravo oz. vladno in da torej ni treba še enkrat popisovati. Kat. politično društvo je torej zlorabljalo avtoriteto županov in župnikov. ki so štetje vodili, ker so ljudje mislili, da je to vladno štetje. Zato je bilo torej društvo razpuščeno, ker je na ta način posegalo v vladno avtoriteto. S tem pravijo, se je društvo pregrešilo proti 20. paragrafu zakona z dne 15. nov. 1867. in zato je bilo razpuščeno. Pravijo, da je izgovor dober, če je iz trte zvit. Katol. politično društvo je sicer stroga klerikalna organizacija, ki ne priznava poštenih naprednih Slovencev, vendar ljudsko štetje na Koroškem je splošna narodna zadeva, zato pišemo o tem. Končujemo z besedami cesarja Janeza, ki se je vozil v Trst in je rekel: To velja, da bi se zapomnilo... M. Naši rojaki v Ameriki. Da pokažemo gibanje naših rojakov v Ameriki prinašamo članek »Clevelandske Amerike«, ki opisuje slovensko slavnost društva »Primož Trubar«. Slavnost je bila prava manifestacija slovenske misli in slovenske sloge. Slovenec sem, in kdo je več! Vstal je narod iz vekov minulih megla; živ se je prikazal na svetlo! Gledali smo v daljino in sanjali. Sivi zastor se je paral, razmikala so se naša dela. in v senčnih, negotovih obrisih so migljale različne slike v temni luči pred našimi očmi. Slovenec sem, in kdo je več? LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) XXVII. Klatež. Duševna navzočnost je tudi to 'pot rešila Ognjanova. Ko je prišel iz mesta ,je bila njegova prva skrb, da je skril kalimavko in popski kožuh v grmovju. . Metelica, ki mu je pomagala, da je neopažen prekoračil ulice, je bila tu še hujša. Po gori ie hrumel vihar: hrbet stare Planine je bil kakor popisan s snegom. Brezljudnato in mrtvo Polje, pod sivim ledenim plaščem, mu je nudilo breznadejno ganljiv prizor. Na srečo je solnce nepričakovano prodrlo oblake ter toplo zasvetilo nad otrplo prirodo. Ognjanov je korakal proti zapadu, ne iska-ioč poti preko vinogradov, presekanih z jarki in Posušenimi potoki. Na nekem skritem mestu se je vsedel, da si je oddahnil. Neka čudna usoda, ki je bila odločno naklonjena Stefčevu, preganjala ga je neusmiljeno. Z enim udarcem je videl Pokopano stavbo, na kateri se je trudil s toliko hubeznijo in s takšnim navdušenjem. Že je videl v ječi dijakona, doktorja, strica tojanova in nemara še druge bližnje in vdane »u prijatelje, Rado pa zlomljeno od žalosti, ovražnike praznujoče zmago. Nikakor si ni »ogel pojasniti, kake okoliščine so jim poma- Neda bi žalili najfinejše Čute kateregakoli, tako velikanska narodna manifestacija kakor se je pokazala v nedeljo v clevelandski naselbini, mora imponirati vsakemu. Oj dnevi blaženih dnij, srečni dnevi zlate svobode in slovenske prekrasne misli! Hvala bodi zavesti naroda, da je, in da se vedno spominja, da je slovenski, da je rod slavnega spomina, slavnih očetov in slavnih del. Kdo more trditi, da je Slovenec slab? Kdo more reči, da se ne zaveda, da je sin velike majke Slavije, da je sin slavnega, toda žalibože teptanega naroda? Veliko imamo slabosti, toda mi nismo krivi, ker jih imamo. Naši gospodarji so krivi, ker Slovenec v stari domovini tlačani tujcu, katerega mora spoštovati. Kadar pa hoče izreči svojo misel, svojo besedo, kadar se pritoži za krivice, tedaj... Zato pa v ameriški zemlji se počutimo toliko bolj svobodne, lahko delamo za svoje i-deale, lahko delamo po volji za rast in razšir-jatev slovenske narodne zavednosti in slovenskega rodu. V nedeljo je društvo »Primož Trubar« praznovalo dveletnieo svojega obstanka in ob jednem je razvilo svojo krasno in ponosno zastavo. Že opoldne so se zbirale množice naroda ter radovedno pričakovale, kaj se bo zgo- edilo. Končno se pa uredi zbrana vrsta, godba zaigra slovensko koračnico in sprevod se začne pomikati. Bratje iz So. Loraina so jako prijetno presenetili slovensko naselbino v Clevelandu. Prikorakalo je društvo »Bled« in s seboj pripeljalo slovensko godbo iz So. Loraina. Čvrsto je udarjala godba, čvrsto smo slišali lepe komade in lorainski slovenski god" bi gre vsa čast za krasen nastop v naši naselbini. jednako tudi bratom društva »Bled«. Živeli bratje iz So. Loraina! Vedite, da ste Slovenci, da naši bratje, da smo vsi enega rodu, in da je najlepši znak skupne sloge, kadar se skupaj zberemo in nastopamo. Prišlo je društvo iz Akron. O., z imenom »Dolenjec«. Častno so zastopali svojo nalogo in srčna hvala jim. Bili so tukaj rojaki iz Randalla, Barber-tona, iz Garrettsville in drugih krajev. Pozabilo se je na vse druge malenkosti, samo narod slovenski je bil skupni slogan vseh zbranih. Z mirno vestjo trdimo, da se je zbralo preko 3000 Slovencev pri tej veličastni manifestaciji. Sprevod se je vil po slovenski ulici St. Clair in po Glass ave. in po 60. cesti. V dvorani — krasen prizor. Predsednik, Mr. Mihael Lah, je s precej dolgim in jedrnatim govorom očaral občinstvo, pojasnil pomen današnje slavnosti ter opisal nekoliko zgodovino društva Jednote ter življenje Primož Trubarja. Potem je pa kumica, gospa Frančiška Lauschetova, in kum g. Močilnikar, pripel na zastavo krasen trak in stoteri živijoklici so zaorili po dvorani. Pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Pri tej priliki ne smemo pozabiti gospodične Josipine Lauschetove, ki je s kratkim govorom, oziramo deklamacijo, podala overturo k razvitju. Hvala ti, slovenska deklica! Razočarani smo bili pri nastopu gospodične Anice Grdinove, ki je govorila spomin možu, ki je prvi pisal slovensko, Primož Trubarju. Videli smo v očesu marsikaterega solzo navdušenja pri njenem nastopu. Potem pa so sledili zastopniki slovenskih društev, ki so veličastno in pomembno darovali spomin bratski zastavi. Pri vsakem daru je ljudstvo navdušeno klicalo, živijo, živijo, živijo! Godba zaigra slovensko himno, zaigra gale pri njihovih spletkah. Članek v »Dunaju« in podlo vohunstvo psalmistovo je podalo močno orožje njegovim sovražnikom. Vsi zli nasledki so mu stopili sedaj pred oči. Ali je res propadla stvar neovrgljivo? Če mar ta nesreča ne povede k novim odkritjem na drugih mestih? — Njegov beg zdel se mu je sedaj prava podlost. Hotel se je celo vrniti, da bi se prepričal o velikosti in razmeri zlega; on sedaj ni mislil na se; njegova neustrašenost je bila sposobna za ta korak. Pomislil pa je: v takem slučaju bilo bi potrebno, da bi bil preoblečen, da ga ne bi mogli spoznati. To ga je napotilo, da je nadaljeval svojo pot. Naumil je oditi v Ov-čero, najzvestejšo njegovo vas, kamor je na svojih izletih najbolj pogostoma zahajal. Pri stricu Delku najde vse potrebno za spreoble-čenje. Ta pot v Ovčero, skrito v mali dolini v vznožju Stare Planine, na drugi strani je bila za Ognjanova polna nevarnosti. Novica o iz-kopanju obeh pehlivanov se gotovo danes blisku enako spreleti po teh na pol razbojniških gnezdih. Ako ga ne vjamejo kot sumljivega, pa ga ubijejo kot gjavra; v tej okolici je padlo vsaki dan nekoliko žrtev. Njegova mestna o-prava bila bi mu še verjetnejše pripravila taksno usodo. Bilo bi kaj nespametno izpostavljati se ter iti v očiten pogin. Sklenil je torej počakati noči. Radi tega je še bolj krenil k vznožju Stare Planine, ker se je zamogel skriti v gostem gabrovju. Po dveurnem trudu po strmini in divjih mestih je dospel končno k prvemu gozdu. Ondi si je poiskal skrivališče v suhem hrastju in se vlegel na hrbet, da bi si počil, prav za prav, da bi delal duševno. Jesensko solnce je grelo prijetno in toplo, odbijajoč se v neštev.ilnih kapljicah rose, v katero se je bil sneg spremenil. Tu pa tam so mu se koračnica »Naprej zastave slave«, in odkritih glav se spojijo zvoki godbe s slovenskimi glasovi. Bilo je prelepo. Potem se je pa razvila prav najboljša domača zabava, brez prisiljenosti, zabava, kot si jo je vsak želel. Ljudstva je bilo toliko, kot ga še skorej nismo nikdar opazili. Pri vsej velikanski udeležbi pa ni blo najmanjšega nereda, vse se je sukalo kot namazano. Tako se je dan končal v slavju in praznovanju in v splošno zadovoljnost vseh. Pripomniti nimamo druzega kot da izrečemo še enkrat zahvalo bratskim društvom iz države Ohio. Brat bratu na pomoč, sloga lepa naj vlada, čutimo, da smo Slovenci skupnih namenov in napredovali bodemo povsod. — Društvo »Lunder-Adamič« je priredilo v nedeljo lepo maškarado zraven majhne burke »Bratranec«. Posebno moramo pohvaliti nastop g. Laha, ki je bil umetnik v svoji stroki, toda tudi ostale osebe so svoje uloge kar naj-častneje rešile. Ljudstva je bila polna dvorana. — Društvo »Orel« je priredilo v nedeljo lepo igro »Repoštev«, ki je marsikomu znana iz narodnih pripovedk. Udeležba je bila povolj-na. Igralci so kar najboljše spolnili svoje uloge. — Poleg drugih rojakov, ki so se v nedeljo mudili v naši naselbini, so bili g. Alojzij Balant z Barbertona, predsednk društva sv. Martina, J. S. K. J. in podpredsednik dr. Triglav, S. N. P. J., in ob jednem zastopnik našega lista. Videli smo g. Franceta Justina iz So. Loraina, kakor tudi g. Viranta ml. Hvala vsem za prijaznost obiska. Clevelandska slovenska naselbina šteje okrog 15.000 naših rojakov, ki se hitro množe. V Ameriki je nad 100.000 Slovencev. Organiziranih v jednotah jih je 25.000. Društveno življenje je lepo razvito. Mnogo se jih tudi izgubi. Izprememba v ruskem zunanjem ministrstvu. Zadnji dogodki v politiškem svetu na Ruskem kažejo, da se pripravlja v ruskem javnem življenju in v njeni politiki notranji kakor zunanji načelna izprememba. Po odhodu bivšega ministra zunanjih zadev Izvoljskega je prevzel vodstvo zunanjega urada Sazonov, ki je bil v diplomatskem svetu precej neznan; 011 je le malo časa stal na svojem mestu, ker je hitro obolel in je v času njegovega dopusta vodil popolnoma samostojno Neratov, ki je poznan kot odličen strokovnjak v vprašanjih ruske azijske politike, kar se je pokazalo zlasti v perzijskem konfliktu. Ko je Sazonov prevzel posle, je moral nadaljevati s to politiko. — A ruska politika prehaja počasi v smeri starih ciljev. — Takoj po odpoklicu Čarikova iz Carigrada so se pojavile vesti, da namerava v najkrajšem času podati svojo demisijo tudi ruski zunanji minister Sazonov, ki je bil užaljen radi odpoklica Čarikova, ker se je vse godilo za njegovim hrbtom. Baje je izposloval odpoklic Čarikova ministrski predsednik Kokovcev pri carju, kateri je potem sam obvestil Sazo-nova. da se mora Carikov odstraniti iz Carigrada. — Kot naslednik Sazonova se imenuje sedanji ruski poslanik v Belgradu Hartwig in pa poslanik na japonskem dvoru Maljevič-Malevski. Špansko francoski spor. Peti mesec se vodijo že pogajanja med francosko in špansko vlado, a doslej se vladi še niste mogli sporazumeti glede podelitve interesnih ozemelj v Maroku. Zadnje dni se je že javljalo. vrabci nemo preletavali preko glave ter se vse-dali na stezo, iskajoč hrane. Visoko nad Ognja-nom pa je kroži balkanski orel, bodisi da je nekje videl nekako mrhovino, ali je nemara samega Ognjanova smatral za nekaj takega. Ta misel se mu je porodila v glavi ter ga napravila še bolj mračnega. Oerl se mu je zdel sedaj zelo zlokoben. Videl je v njem živo sliko svoje krute usode; nemara je ta mesojedi tič samo čakal, da mu pripravi krvav obed ter se potem spusti iz svojih modrih višin. A vse to je bilo mogoče. Ta pustinja, pogostoma obiskana od turških lovcev, pravih razbojnikov, ni bila brez nevarnosti. Ognjanov je nestrp-ljivo čakal, da zajde solnce ter se nekekrati premestil, da bi se bolje skril. Cas se je vlekel počasi in solnce se je polagoma pomikalo na svoji poti. A orel je le krožil in krožil. Dva-trikrat je mahnil s perutnicami, pa jih zopet razprostrl nepremično ter obtičal v zraku. Pogled Ognjanova je bil kakor prikovan v to po-vznašajoče se delo, toda njegov duh je bil zatopljen v druge globine. Pred njegovimi razburkanimi misli so se vlekli po vrsti spomini iz preteklosti... Mlada leta, leta borbe, trpljenja in vere v visoke ideale. A Bolgarska, za katero je trpel vse to. je bila tako krasna in vredna žrtev! Ona je bila božanstvo, živeča se s krvjo onih. ki so verjeli vanjo. Njena krvava auroela (sijaj) je obstajala iz žarkov jasnih in bliskajočih se imen: Ognjanov je iskal ondi tudi svoje ime in zdelo se mu je, da ga vidi... Kako je bil ponosen, kako pripravljen umreti, da, še več — boriti se za njo! Smrt je bila vzvišena žrtev, borba velika skrivnost... Strel iz puške prestraši Ognjanova. Ogledal se je. Balkanske stene so ponovile strel, ki je umolknil. »Resnica, lovci streljajo zverino«, je de- Glose. 61. Rekle metle so: Kaj bi storile, da bi med poslanci bile?... Druge so odgovorile: v S. L. S. bomo pristopile. 62. Dežela kranjska bi — imela več dobička, če več bi ga prodali in manj popili — cvička. 63. »Napredek, svoboda, prosveta«, v tem geslu domovina bo oteta. tako so rekli pa so pozabili — da gesla umikajo se večji — sili. 64. Volilcev kranjskih bili bi v nevarnosti zaslužki, če vladali nemoteni bi klerikalni Žužki. 65. S kulturo našo, dragi moj, še dolgo nič ne bo drugače, ker mesto delavcev imamo — zabavljače. 66. »Oh, kaj bo z našo Talijo?« — gospoda naša tarna — zato ker spi doma, ko se igra: Tovarna. da so pogajanja končno razbita, da že obstoji nevarnost francosko - španskega konflikta. Španija je stavila take zahteve glede teritori-jalnih kompenzacij, da francoska vlada na te zahteve sploh odgovoriti noče, kar se smatra kot prekinjenje ndaljnih pogajanj. Španija pa se resno pripravlja, da v Maroku izvede svoj teri-torijalni program, vsled česar zahteva francoska javnost, da naj vlada zasede one kraje, ki jih zahteva Španija, katera pa je že zasedla razne obmejne točke in tako prehitela Francijo. Anglija skuša posredovati med obema državama, zato angleški poslanik prisostvuje vedno konferencam, ki se vrše v Madridu med španskim ministrom zunanjih zadev in francoskim poslanikom. ___________________01__________________________ DNEVNI PREGLED. Finančni minister kranjske dežele dr. Lampe je spet razvijal svoje modrosti o deželni elektrarni pri vodopravni obravnavi, ki je bila te dni pri c. kr. glavarstvu v Ljubljani, kdo naj izkoristi savsko vodno silo pri Medvodah. Lampe je spet kvasil, kako bodo elektriko napeljali po celi deželi v vse hleve, v vsako stranišče, sploh da bo vsa dežela tako hu-dimansko razsvetljena, kot je dr. Lampe hudoben. Z elektriko bodo ljudje mlatili, molzli krave, hude težke porode bodo izvrševali z elektriko, z eno besedo: vse bo postalo električno. — Čudimo se. da so pri nas še ljudje, ki ne vidijo velikanskega propada, ki zija pred našo deželo, če jo bo še naprej vodil Lampe. Zakaj je hotel ljubljanski škof odpraviti praznike? Samo kapitalistom na ljubo. To se je videlo v tovarni Ladstatterjevi (pri Krizantu) v Domžalah, kjer so morali delavci in delavke na praznik sv. Jožefa garati od jutra do ve- jal. Ognjanov se je pomiril, toda ne za dolgo. Črez trenutek se je začulo lajanje in ne daleč. Za lajanjem je sledil človeški glas. Ognjano-vu pride nehote na um Emeksizov hrt, ki je bil doma v bližnji vasi. Lajanje kakor bi mu bilo znano, ali se mu je le tako zdelo. Ponovilo se se je v bližini in razločnejše, grmičje je zašu-melo. kakor bi ga bil veter razgrnil in prikazala sta se dva psa, sklonjena z nosovi k tlom. Ognjanov si je oddahnil. Tu ni bilo Emeksiz- Pehlivanovega hrta, izurjenega in naučenega v tem: napadati ljudi kakor zverino. Ta prokleta žival, navzlic prirodi hrtov, ki so sploh topi in krotki, je i-mela kaj dober spomin, kakor smo to videli pri samostanu. Tu se je pokazal kot zaveznik Stefčeva in pripravil pogin Ognjanovu... Hrta zagledavši ga skritega v grmovju, sta prišla k njemu in povohavši ga, šla svojo pot. Na-krat začuje Ognjanov, da se bližajo človeški koraki. Skočil je ter jel bežati po goščavi, ne da bi se ogledal nazaj. Počili so trije streli, Ognjanov je začutil, da ga je ščipnilo nekaj v stegno, torej je bežal s podvojeno močjo. Ali so ga podili in kaj se je godilo za njim on ničesar ni zapazil. Med tem se je pojavila pred njim rečna struga. Ognjanov se je zakadil vi nizko leščevje, s katerim je bil jarek pokril in skril se je v goščavi. Ondi je poslušal dovolj dolgo, toda ni čul ničesar. Lovci so ga gotovo izgubili. A sedaj je začutil neko vlago na nogi. »Ranjen sem!« je rekel prestrašen, zagledavši obuvalo, napolnjeno s krvjo. Sezul se je ter videl levo nogo vso krvavo. Kri ma je tekla od dveh strani: Kroglja je zadela stegno od ene strani ter prišla ven na drugi. Odtrgal je kos srajce in zamašil obe luknji. Bolečina je naraščala, on pa je imel še dolgo W cera. da je nemški milijonar spravil par stotakov več dobička v svoj žep. V drugih domžalskih tovarnah so se delavci uprli, le pri Obervvalderju (Vovku) jili je delalo nekaj dopoldne, popoldne so jo pa še fi popihali domov odpočit se od hudega dela. Kadar bo Ladstiitter spet dal kak beraški stotak za škofovo malho, ga bo pa župnik Bernik hvalil, kot bi bil od Boga poslan. Tako se delajo duhovni gospodje norca iz delavskega ljudstva. Da bi bil škof hotel odpraviti praznike, da bi ljudje manj zapravili ter da bi bilo manj priložnosti za greh po raznih veselicah, ki se vrše ob praznikih, je navadna farbarija. Ljubljanski klerikalci niso strpeli brez posebne zabave v Unionu, na praznik Marijinega ozna-nenja pa se bodo spet zabavali v Ljudskem domu. In če ljubljanski klerikalci, ki so telesna in duševna straža škofova, prirejajo nalašč na praznike veselice, kdo naj še kaj da na škofove odredbe, da so resne! Škofa Bonaventure ne spoštuje deželni šolski svet, kjer imajo klerikalci glavno in odločilno besedo. Izdal je namreč odredbo, da o-stanejo dnevi šolskega pouka, kot so bili doslej, brez ozira na to, da je škof odpravil sedem praznikov, na katere naj ljudje delajo. Šole ne bo te dni letoS zagotovo ne, za pozneje bodo pa že kaj ukrenili. Škofa Jegliča blamirajo njegovi najožji somišljeniki v deželnem šolskem svetu! Uvaževanja vredno smatra »Slovenec«, ako se napredni časopisi ne čitajo. Gotovo, ker bi imeli, klerikalci od tega dvojen dobiček, ljudje bi spoznali resnico samo s klerikalne strani in končno potrebuje tudi klerikalni list pla-čujočih odjemalcev. l)r. Krek je namreč rekel, da se klerikalen človek iz klerikalnega lista lahko vse nauči. Radi bi vedeli, ali se ni dr. Krek učil drugje onih pametnih misli, kolikor jih je doslej povedal in zapisal. V Celju je rekel dr. Krek: V nas mora biti brezmejno zaničevanje naših nasprotnikov, liberalnih listov in govorov.« Mi odgovarjamo: enako z enakimi. Klerikalci in ženski shod. Ko so klerikalci v Ljubljani potrebovali ženstvo. da bi jim pomagalo dobiti vlado v roke. so poklicali na pomoč žensko volilno pravico, ki so jo razširili celo tja v samostane, kamor doslej v nobeni deželi ni segala. Sedaj pa se klerikalni list norčuje iz ženskega shoda na Dunaju in smeši tudi zastopnico slovenskega ženstva. Pri shodu je sodelovalo vse avstrijsko ženstvo — tudi »Slovencu« tako priljubljenega poljskega naroda — in »Slovenec« govori sedaj o judih, ki so vodili celo akcijo. Menda ga ni lista v Avstriji, ki bi bil o tej stvari pisal bolj podlo. Klerikalci ne marajo zmernih klerikalcev. »Slovenec« piše. da ne mara klerikalna stranka v sebi zmernih elementov. Ali fanatik, ali nič. Pravi: Zmerni klerikalec je lahko čisto dober človek, na političnem polju pa ni doma, ker je navadno premehkega srca. Če vedo liberalci kaj z njim početi, ga jim damo rade volje na razpolago. Torej klerikalizem ni za dobre ljudi, kdor uganja strankarske lumparije, ta je njih mož. Tudi ne sme biti mehkega srca. Bog obvari, to bi bilo pač krščansko, ampak ne klerikalno. Za svoj boj potrebujejo klerikalci nezmernih ljudi, brez srca, lahko so zlobni in hudobni, podli in nizki, samo da so klerikalci. Le ne zmernosti (če se ne motimo je zmernost med krščanskimi čednostmi.) Pa kaj to! Bodi falot in sovraži vse. kar ni klerikalno, s tem si postal pravi mož. — Zdi pa se nam. da bi se klerikalna armada zelo zmanjšala, ako bi klerikalci tako rade volje odstopili svoje zmerne ljudi drugim. Dr. Krekova politika kola. V nedeljo so imeli štajerski klerikalci v Celju zborovanje, na katerem je nastopil kot govornik tudi dr. Krek. Mož je govoril, kot je že večkrat govoril: šlo mu je od srca! Rekel pa je med drugim: »Liberalci so konjederci. Vsak naš pristaš mora nasprotnike za nasprotnike smatrati. Lah ne sedi z Arabcem pri kavi pri eni mizi. Liberalne papirje proč! Samo brezmejno zaničevanje zaslužijo njihovi govori in listi. Pravi član Kmečke zveze naj zvečer, ko gre spat, vpraša vest, ali ja čez dan dovolj zani- težavno pot pred seboj. Radi izgube krvi je močno oslabel in vrhu tega še danes ni pov-žil ničesar. Ko se je dobro stemnilo, je zapustil to mesto, ki bo jutri od turških preganjalcev preiskano skozi in skozi. Obenem s temo je naraščal tudi nočni hlad. Prva turška vas je iz-gledala, kakor izumrla. Turške vasi postanejo puste in podobne pokopališču, kakor hitro se zmrači. Samo v eni »bakalnici«* se je še čul šum. Ognjanov pa ni smel potrkati, dasiravno je že umiral gladu. Korakal je še dve uri. pustil za seboj dve drugi vasi in končno se je zopet nekaj belega prikazalo pred njim. To je bila Strema**. Prebrodivši jo z veliko težavo, se ie vsedel na drugem bregu, ker mu je voda nogo ohladila in ga je jela rana hudo boleti. Zapazivši, da mu je stegno oteklo, se je prestrašil, boječ se. da se vnetje ne bi povečalo in on ne bi ostal na poti. Torej je vstal, odrezal trs pri obrežju in slekel hlače. da si umije rano na način, ki je bil znan iz’Hadži Dimmitrove* dobe. Zajevši vodo v dolgo cev. jo je vpihnil v eden predor, ki ga je naredila kroglja in voda se je odtekala skozi drugi. To je ponovil nekolikokrat. Na ta način si je sam obvezal rano in potem se podal na pot proti Srednji Gori, v čije vznožju se je nahajal... * Prodajalna z deželnimi pridelki. ** Pritok reke Marice, zlivajoč se vanjo ne daleč od Plovdiva. * Eden izmed bolgarskih vojvodov. Leta 1868. je Hadži Dimiter in njegov praporščak štef. Karadža s četo 150 mož ne daleč od Svi-štova. dospel iz Rumunske preko Donave in dospel v Balkan. V okolici Trnova pa so bili od Turkov po junaškem odporu premagani in razbiti. Hadži Dimiter z ostankom 25 mož je padel ne daleč od sloveče šipke; Štefan Ka- . radža in nekateri vstaši pa so bili vjeti in v Ruščuku obešeni. čevaf liberalizem. Liberalce končajte polUičsea* Proč liberalce iz javnosti ven z njimi iz javnih zastopov, še za biriča ni sposoben in ja prečastito mesto za fiberalca. On, stvarnik, nam bo dal zmago, rešitev in srsčo našemu narodu, maši domovini. Liberalcem smo rekli: Hrbet je vaš. bič pa naš! Liberalnega učiteljstva in uradništva ne maramo.« Ako bi bil imel dr. Krek kakega naprednjaka pred seboj, čisto gotovo bi ga bil jel trančirati in samo tega ne umejemo, zakaj ni pokazal ped dolgega noža zborovalcem, da bi se duh njegovega govora še lepše razširil po lepih poljanah zelenega Štajerfa, kot želi »Slovenec«, da se zgodi. — Da mora pri taki posirovelosti duhovnika ljudstvo podivjati, je naravna stvar. Naprednjaka uniči, ubij! to je klerikalno geslov blagoslovljeno s škofovskim blagoslovom. Proti takim sredstvom klerikalcev nimamo druge pomoči, kot da učimo ljudstvo in mu razjasnjujemo. kakšni izmečki človeške družbe se zbirajo pod klerikalnim okriljem in kakšne sadove rodi tako hujskanje! Vrednost uršulinskih šol. »Slovencc« se je že večkrat razkoračil, da ljub. uršulinke zaslužijo tisočake, ki jih dobivajo od države, ker vzdržujejo šolo, ki bi sicer padla na rame mestni občini. Pisalo se je že večkrat, kaj se v teh šolah pred vsem goji in da bi deklice imele stokrat boljši pouk, če bi hodile drugam v šolo. Da je pouk res slab, dokazuje, da se skoraj nobena deklica, ki obiskuje uršulinsko šolo, ne zna pravilno podpisati. Poglejte podpis katerekoli, pa najdete mesto Jožefa ali Josipina. ponemčeno Jožefa, namesto Frančiška pišejo Franziska, namesto Marija pa Maria, sploh vsako slovensko se glaseče ime se ponemči. Kakor se ta imena sistematično nemčijo, tako se deklicam povsod vceplja v glavo nemškutarski duh, ki so ga čestite matere nune dositega prepojene. 'l ake šole so pa nam Slovencem škodljive in proti takim se moramo boriti. Naša mladina, posebno ženska, se mora izšolati v narodnem duhu, ako hočemo imeti zavedno ženstvo in ne hinavskih tercijalk. Klerikalcem so seveda klošterske šole vzor vseh šol. ker se v njih tako krasno pripravljajo tla za bodočo klerikalno generacijo. Še eden. Poroča se iz Kremsa: Prior ser-vitskega samostana. Ignac Weiglein. je pobegnil. ker ga zasleduje žendarmerija. Zapeljal je namreč 141etno hčerko nekega gostilničarja, ki je zadevo ovadil. Omenjamo ta slučaj, ker se »Slovenec« tako poteguje za one. ki niso vredni njegove protekcije. Saj se dogode take stvari dan na dan. Samomor predsednika budimpeštanske odvetniške zbornice. V železniškem vozu na progi Trautmannsdorf — Dunaj se je ustrelil ogrski državni poslanec in predsednik budimpeštanske odvetniške zbornice dr. Imbro Szi-vak. Kot vzrok se navaja neozdravljiva bolezen. govori se pa tudi o nerednostih v neki banki, katero je ustanovil m vodil. Hrvaška nasilja. Urednik zagrebškega dnevnika »Pokreta« VVilder je že dvakrat kandidiral v volilnem okraju Našiče ter bo to storil tudi pri sedanjih volitvah. Ko je te dni hotel obiskati svoj volilni okraj, so ga prijeli žan-darji in ga odpeljali iz okraja, istočasno pa je izdala vlada odlok, da je urednik VVilder službeno izgnan iz našičkega okraja, kamor se ne sme prikazati! Take razmere so pač mogoče le na Hrvaškem. Krematorij. V Libercu na Češkem bo društvo »Flamme« postavilo prvi mestni krematorij. Seveda bo krematorij stal prazen, dokler bodo v Avstriji odločilni krogi stali na ozkosrčnem stališču, da je edino prav, če človek gnije v zemlji. Upravno sodišče je izreklo mnenje, da mesta lahko zidajo krematorije, dasi vpepeljevanje doslej še ni dovoljeno. Z ozirom na to razsodbo, bo tudi mesto Praga postavilo na novem pokopališču svoj krematorij. Pride čas, ko se vpepeljevanju ne bo nihče upiral, ker ni nobenih pomislekov proti njemu. Saj tudi »Čas« priznava, da ni v vpepeljevanju nič protiverskega, le da je bila v cerkvi doslej navada, pokopavati; v zemljo. Tudi zakon izrecno ne prepoveduje vpepeljevanje, zato je neumno kričati, da je krematorij obgve kaka brezverska stvar. Imajo jih v Nemčiji, Švici in drugod in zato prav nič vera ne peša. Radi sleparij pri volitvah je bil v Šibeniku v Dalmaciji obsojen pater Pavel Miličič, župnik v Krapnju na dva meseca težke ječe, neiz-premenjene v globo, ker je nagovoril nekega kmeta, da je volil v imenu nekega umrlega vo-lilca. Pater Pavel Miličič je eden voditeljev klerikalne stranke prava v Dalmaciji, ki jo je poklerikalil Šušteršič. V deželni bolnišnici je umrl danes neki človek, ki so ga našli včeraj pri Jaršah. Na glavi je imel težko rano, ne ve pa se, ali se je zgodil zločin, ali se je zgodila kaka nesreča. Orožništvo povprašuje po okolici, da dožene, kaj je na stvari. Odgovor na vprašanje: Smelo Vas pra-šamo, ah Vam je znano, da se redijo prašiči in krave na Dunajski cesti in to povzroča tak kraval in tak smrad, da je groza. Celo noč naporna služba podnevu mesto počitka pa poslušaj cvilenje prašičev in kravje mukanje in vohaj neprijetni duh. Več pekovskih pomočnikov. — Odgovor: Ako se vam godi krivica, pritožite se na pristojni oblasti. Na štlrirazredni ljudski šoli v Senožečah je eno učno mesto razpisano, ker želi krajni šolski svet za to mesto moško učno moč, zato imajo moški prosilci prednost. Čas za vlaganje prošenj je določen do 10. aprila 1912. Požrtvovalnost. Nemški učitelj v nemški občini Bia-Torbagy na ogrskem je napravil dolgove, za katere so ga prišli rubit. Občinski možje so se bali, da izgube učitelja, če sledi rubežni propad in da bi njegov naslednik ne bil več Nemec, zato so sklenili, da plačajo vse njegove dolgove v znesku 500 K. samo da bo še ostal pri njih. To je res nacijorjalna požrtvovalnost. Kinematograf »Ideal«. Danes specialni večer ž amerikansko senzacijo pri vseh predstavah. »Rešitev iz morskih globin« in 6 slik prve vrste. Med temi amčrikanska veseloigra »Pre- košen.« Jutri »Mirko gre v Tripolis (Veleko-mično) in »Vampirska plesalka,« Pripravlja se »Grobnica živega«. Avstro-ogrske državne železnice so imele preteklo leto I7.5S7.605 K čistegai dobička, za pol milijona več kot 1910. Idrija. Telovadno društvo Sokol v Idriji ima za tekoče leto začrtan ta-le program javnih nastopov; Dne 16. maja pešizlet v Dole; dne 9. junija Sokolski dan in otvoritev Sokolskega doma v Ilirski Bistrici; dne 27. junija — 1, julija zlet v Prago; dne 4. avgusta društvena petnajstletnica, oziroma desetletnica razvitja prapora;;: dne 18. avgusta Sokolski dan in razvitje prapora v Cerknici. — V našem Sokola polje zdravo življenje, čeprav so ga vrgli iz re~ atčne telovadnice in mu odvzeli šolski naraščaj. Telovadci so vstrajno na svojem delu, članice se marljivo udeležujejo telovadbe, lepo je gledati obrtno-trgovski naraščat s kako vnemo se pripravlja, da vstopi ponosno in samozavestno v vrste Sokolov. Spričo idealno lepe in plemenite praktične naloge, ki jo ima Sokol posebno v Idriji, bi bilo želeti in pričakovati zanj več zanimanja, več požrtvovalnosti in več podpore. Z neumornim delom, ki je udomačeno v našem Sokolu, si pa Sokol sam ustvarja lepšo bodočnost. Poslopje gozdnega erarja na Šolskem trgu so že začeli podirati. Nova zgradba mora biti dodelana do jeseni. Delo je prevzet zidarski mojster Matevž Moravec iz Idrije. Nova klavnica je v našem mestu nujno potrebna. Pa saj' bi jo že imeli, da je ni preprečilo brezmiselno in škodljivo Osvvaldovo rekurira-nje. Nekateri ljudje so tem bolj zadovoljni, čim več nesnage je okrog njih. — Sedaj je treba samo še izbrati in določiti prostor. Pozornost se obrača na Moravčev svet ob cesti v Spodnjo Idrijo. — Čudne govorice se širijo o tem;, kake načrte imajo klerikalci, da pride občina do tega sveta. Seveda bo treba tudi o tem govoriti, kadar pride čas! , Štajersko. Ubegel kaplan. Kaplan Mihael Golob v Novi cerkvi pri Celju je oklofutal in osuval na neki plesni veselici godca Kranjca, ker ni godel, kot so zaželeli častiti gospod. Kaplan je zdaj v preiskavi zaradi hudodelstva javnega nasilstva in prestopka, lalike telesne poškodbe. Golobu pa ne diši sodni ričet, jo je pa pobrisal neznano kam. Pravijo* da je šel delat pokoro v neki samostan, kjer so pribežališča za take in enake duhovne tiče.. Vlom v sodišče. V zemljiško knjižni urad sodišča v Špitalu ob Dravi so vlomili neznani tatovi, poškodovali knjige ter odnesli 1200 K. Skrajna podivjanost. V Št. Vidu pri Kozjem je Iv. Doberšek pretepel svojo sestro, da so ji prišli pomagat oče in bratje. Sirovež je zbežal, nato pa zgrabil kamen in ga vrgel v očeta, da se je ves krvav težko ranjen zgrudil. A še nato je ničvredni sin vzel palico in tolkel ž njo po nezavestnem, očetu. Koliko je take sirovosti kriva slaba vzgoja! Dvojno jajce je znesla v Gleichenbergu na Štajerskem mlada kokoš. Ker je bilo jajce izredno veliko, so ga odprli in našli v njem mesto rumenjaka popolnoma razvito drugo jajce s trdo lupinjo ter z rumenjakom in beljakom. Posledice klofute. V Mariboru je bil v neki gostilni ples.. Čedna punica, v katero je bilo zaverovanih trop dragoncev, se je jela norčevati z nekim, civilistom, vsled česar ji je ta priložil klofuto, To je bilo znamenje za bitko. Dragonci so potegnili sablje, civilisti pa kar cele stole in bil seje boj krvavi. Vsak je dobil par krvavih udarcev, dragonca Franca Babiča je pa nekdo ustrelil v stegno. Take noge imaš, da bi šajtrgo peljal skozi, tako so se v gostilni pri Sv. Kunigundi pri Celju norčevali fantje iz župnikovega hlapca Mihaela Drnovška, in da zato ni bil vojak. Ker jih je gostilničar miril, padli so po njem in ga pobili na tla, da je obležal nezavesten. Glavni napadalec Kovač je že v zaporu, druge pa še čaka kazen.. Trst in Primorje. Raiiniranost nadzornika Kanerja. V Trsta velja v politiki tudi več beseda deželnega nadzornika, nego beseda kateregakoli poslanca. Dasi Nemci v Trstu ne vodijo svoje javne politike. in nimajo svojih poslancev, vendar dosegajo v Trstu posebno na šolskem polju večjie uspehe kakor italijanski in slovenski postanci. Pa gotovo, ko so voditelji politikujoče šole nemški deželni nadzorniki sami. Stvar je taka: Deželni šolski nadzornik za nemške šole v Trstu dr. Kaner je spoznal, da je nemški licej šolskih sester v Trstu premalo nemško šovinističen. Vsled tega je deloval z vsemi silami na to, da se spravi šolske sestre iz Trsta. Hitro storjeno! Država ponudi šolskim sestram milijon kron za zadolženo poslopje. Kdo bi ne sklenil tako preplačano kupčijo. S tem so bile šolske sestre primorane opustiti licej, ker jim ni kazalo najeti zato privatnega stanovanja; opustiti pa morajo tudi pouk na vseh drugih zavodih, ker jim ne kaže istotako zase si držati privatnega stanovanja. Dr. Kaner je nato že vse potrebno uredil med tržaškimi Nemci, da se ustanovi dekliški nemški licej, ki ga vzdržuje za sedaj še nalašč za to ustanovljeno društvo. Dr. Kaner se je med tem časom peljal tudi na Dunaj in preskrbel, da naučno ministrstvo podpira njega delo v Trstu; pri finančnem minister-stvu je pa izposloval letno podporo 10.000 K. Med tem časom pa je izvlekel iz svojih predalov zaprašene akte prošenj šol. sester za pravico javnosti, ki jih je ministrstvo dogovorno z njim takoj potrdilo. To je napravil dr. Kaner namenoma, da preslepi javnost glede svoje nakane, na drugi strani pa, da bodo Nemci lahko rekli, da so prevzeli ta zavod. Dne 15. t. m. pa je dr. Kaner sklical nekak sestanek za ustanovitev nemškega liceja. Na tem sestanku je predlagal, da naj se ustanovi takoj popolni šest- razredni nemški dekMfci licej. Dr. Kaner je namreč že preje skrbeJ Za vse, kajti dasi iina-jb šolske sestre le pet razredov, jim je on preskrbel ob smrti njih šolsfva v Trstu pravico javnosti za šest razredov. Sestanek jie imel popolnoma nemško nacionalni značaj šu so bili govori taki. kakor bi šlo v prvi vrsti za ger-manizatorično šolo v Trstu in kakor bi bil to kak ustanovni shod »Siidmarke« ali »Schul-vereina«. Pa dr. Kaner je še drugače preskrbel za Nemce v Trstu. Izposloval je v ministrstvu na Dunaju za to šolo tudi poslopje. Ker je pa za nemški nežni spol bolj prikladna šola v notranjosti mesta, kakor v ulici Besenghi, je država sklenila odrediti sledeče: Sedanja nem- ; ška gimnazija se preseli v ^edaj drž. poslopje : v ulici Besenghi, — v sedanjem gimnazijskem poslopju v mestu se pa nastani novi nemški Kanerjev licej in preostaja tu tudi’še začasno prostora za sed. nemško realno gimn., ki se jo bode potreba itak s časom lotiti. Vsekakor smatramo mi vse te manipulacije kot politikurn in ustanovitev te nemške šole kot politični akt; posebno;, ker je geslo merodajnih faktorjev v Trstu: »Slovenci utt dobite nikdar svojih srednjih šol v Trstu« — o čerrser še natanko izpre-govorimo! Za nadzornika brezžične brzojavne postaje v Trstu je imenovan linijski poročnik v pok., barun Evgfcn \Vinkler, sin bivšega kranjskega deželnega predsednika. Trgovska in obrtna zadruga v T?stu objav-ja svoje poročilo in bilanco za VI, spravno leto 19IVI. Zadnuga je imela v tem letu 9,121.132 K 34 viiii.proms.ta ter izkazuje 22.312 K 94 vin. do-jička.. Skupna število zadružnikov znaša 1632 i-1-247)1. Čisti; dobiček se razdeli takole:: 5% dividenda 240 K; Nagrada načelstvu 2251 K 29 v.; Nagradit, nadžiirstvu 1125 K 04 vin.; Slovenski trgovskis šoli 5(300 K; Trgovski tečaj (Trg. izobraževalnega društva) 600 K; Podporni fond slov. trg;, šole za učila 100 K; Dramatičnemu di uštvo 'Trstu? 200 K; Dijaško podporno društvo 150'K; Zavod Sv. Nikolaja 50 K; Kmetijski družbi za Trst in okolico 100 K; Učiteljskemu društvu za Trst in okolico- v upravo za ustanovitev jav. ljudske knjižice 200 K: Društv« i><-goslov. slušateljev trg. vede na Dunaju 50' K; V dobrodelne namene načelstvu na razpolago 300 K; Rezervnemu zakladu 12.146 K 1 vin.; skupaj 2Z.’5I2’K 94 vin, prosveta Iz pisarne slovenskega, gledališča^ Danes gostuje ga. Irma Polakova, operna in operetna pevka, v veliki vlogi »Rozalinde« v Strausso- vi opereti »Netopir«, (izven abonementa; za ože nepar). — V soboto gostujeta zagrebška prva baletna, plesalka gdč, Hana Vojačkava in 3aletni plesalec, g. Drag. Krelijus. Vzpored: Srečko Albini: »Plitvfčka jezera« (ples- lasta-vice, izvaja gdč. Vojačkova);: Joli; Steauss: »Pomladni glasi«. (Valček. Izvaja gdč. Vojačkova);: Srečko Albini: »Plitvička jezera«, (Pas de deux. ex.centrique. Izvajata gdč. Vojačkova in g. Krelijus), Vsi plesi se izvajajo v kostimih. Plesalka Vojačkova in Krelijus sta najboljša člena baleta kr. zemalj. kazališta v Zagrebu. Za naše gledališče je balet povsem nova stroka dramatske umetnosti. Šolski, koncert gosp. Bervarja, Ker se nadalje povprašuje po vabilih, izjavljam, da so žal slovenski izvodi skoro pošli, dobe se samo še nemški. Na vsporedni strani slovenskih vabil se je vrinila neljuba tiskovna napaka; v pr- vi točki pod: c stoji namreč »Gefrorne Frauen« mesto »Gefror,ne Tranen,« kar si blagovoli vsak sam popraviti. Od več strani dobivam priznanja o moji kratki razpravi moderne pevske pedagogike, ki je natisnjena na vabilih z željo,, naj. bi taisto obelodanil v časopisih, če bodo: slavnai uredništva pripravljena sprejeti, bom rad ustregel željam, ter v prihodnjih dneh spisal obširnejšo za Slovence zelo koristno razpravo o moderni pevski pediagogiki in o splošnem pomenu taiste za človeški blagor. Jos. Bervar. DRUŠTVA. Ljubljansko učiteljsko društvo si je izvolilo za tekoče leto tale odbor: Jakob Dimnik,/ predsednik; Marija Marout. preds. namestnica; Vendelin Sadar, tajnik; Ljudevit Dermelj, blagajnik; Karel Wider, knjižničar; Fran Marolt. pevovodja; Jakob Furlan, odbornik. Društvo ima 49 članov. Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani priredi svoj občni zbor v nedeljo, dne 24. marca 1912 ob 2. uri popoldne v steklenem salonu »pri Levu«. Marije Terezije cesta. Ako bi ta ne bil sklepčen, bode uro pozneje drugi občni zbor. ne oziraje se na število navzočih. Občni zbor društva odvetniških in notar* skih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani. V soboto se je vršil lepo uspeli občni zbor imenovanega društva. Po predsednikovem g. Josipa Christofa nagovoru posnamemo, da društvo stopi z letošnjim letom v 10. leto svojega delovanja. Da organizacija ni dosegla v polni meri zaželjenega cilja izraženega o priliki ustanovitve v Celju je temu največ kriv današnji socialni red; mnogo so krivi stanovski tovariši sami. Še danes nima večina tovarišev smisla za organizacijo. Če bi se vsi tovariši zavedali svojih dolžnosti, svojega položaja in pravic, bi organizacija imela kmalu pokazati lepših uspehov. Tovarišem manjka samospo-znanja. Vendar vkjlub temu ima organizacija beležiti marsikateri uspeh. Ob času ko odvetniški in notarski uradniki še niso poznali moči sloge v organizaciji so bli pravi sužnji svojih šefov. Nizka plača, nestalna služba, nikakor-šni dopust, nikak zavarov. za slučaj starosti. Da so se zboljšale plače, se vsaj deloma uredilo njih službeno razmerje, da imajo svoj nedelj' ski in prazniški počitek, starostno zavarovanje za slučaj onemoglosti in svoje dopuste, vse to je sad združene moči organzacije. Še več pa bi lahko dosegli ako bi bili združeni v stanovski in te v državno organizacijo. — N®*? sledi tajniško poročilo. G. J. Zajec izvaja dali' Treba je popolno organizacijo vseli stanovskih tovarišev, ker dokler ne pride za vsakega posameznega šefu na ušesa: »organiziran sem« ne moremo pričakovati posebnih uspehov. Društvo je imelo v pretečenem letu 58 članov, med temi 11 koncipijentov ozir. juristov, ki pristopajo k društvu le vsled vzajemnosti, kar je vse hvale vredno. Društvo je imelo 11 odborovih sej, v katerih se je reševalo društvene zadeve. — Odbor se je zavzemal za akcijo za nepretrgano uradovanje od 8—2. ure. Delalo se je tudi za ureditev plač vseh kranjskih odvetniških in notarskih uradnikov. Dalje proti izrabi nekaterih šefov, ki zahtevajo čezurno delo, ne plačajo pa nič. Glede poskusne dobe je odvetniška zbornica sklenila, da ne sme trajati več kakor 1 mesec. Treba je tudi še urediti zadevo glede počitnic, ker nekateri šefi ne marajo nič slišati o tem. Organizacija je tudi v tesni zvezi z Državno organizacijo na Dunaju. — Blagajniško poročilo. Blagajnik g. Stor poroča, da je imelo društvo 523 K 17 v dohodkov, 238 K 48 vin. stroškov, tedaj preostanka 284 K 69 v. Skupno premoženje znaša 1452 K 82 v. Imovina .je varno naložena. Namesto obeh odsotnih revizorjev g. Cimermana in g. Kocmurja predlaga g. Tavčar absolutorij blagajniku. Sprejeto. Volitev: Vnovič izvoljen je bil dosedanji predsednik g. .losip Christof. V skupino odbornikov gg. Tavčar Rihard, Selan Franc, Stopar Davorin. Vojska Drago, Rudolf Šinkovec. Štor Fran. Henrik Lavrenčak. revizorjem: g. Kocmur Alojzij in g. Habe Josip. — Po dokončanem sporedu slučajnosti predsednik zaključi zborovanje. Narodna čitalnica v Ribnici. Ker je deželna vlada za Kranjsko odobrila nova društvena opravila, se vrši v sobboto 30. marca 1912 ob •8. uri zvečer v čitalniških prostorih izvan-redni občni zbor. Člani se pozivljejo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor. Na izletu udeležencev I. zadružnega tečaja, vršečega se v Gorici, se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda in sicer v zadružni kleti v Cobravljah na Vipavskem ob navdušenih govorih 14.42 K. na vipavskem vlaku pa 1.42 K — skupno 15 K 84 vin. Živeli! Za družbo sv. Cirila in Metoda: Hvaležni učenci g. prof. dr. Jos. Pippenbacherja so povodom njegovega godu v znak iskrenih ča-stitk nabrali za družbo C. M. 10 K 60 vin. Gdč. Felička Košuta je nabrala povodom poroke g. Viktorja Hrena in gdč. Milke Rožič v Sežani .27 K. Galetov Janez in Šolska Franca v Srednji vasi v Bohinju sta poslala 4 K in sicer zato, ker je dobil Galetov Janez nazaj škarjice, katerih mu drugače Šolska Franca ni hotela dati. Neki trnovski Mohorjan je daroval 20 v. Hvala! Zopet naši blagi rojaki v Ameriki. G. Alojzij Andolšek, tajnik podružnice sv. Cirila in Metoda št. 1. v New-Yorku, je poslal ček ljubljanske kreditne banke za 1000 K in zanimivo poročilo: »Naša podružnica je priredila dne 17. svečana svojo letno veselico v korist družbi sv. C. in M., pri kateri je bil čisti preostanek nekaj nad 500 K. Ostala svota pa se je nabrala nekaj od posameznih podružnic, nekaj razna darila, »angeljček« itd. V kratkem pričnem na novo s ponovno agitacijo pri naših tukajšnjih podružnicah. Našim ljudem treba pojasniti po* men in delovanje družbe sv. C. in M. To delovanje naše otežkočuje pogosto brezposelnost in nestalno delo, vsled česar se naši ljudje vedno selijo iz kraja v kraj. No naša podružnica bode tudi v bodoče storila svojo dolžnost ter skušala bodriti tudi ostale podružnice k nadaljevanju započetega dela. Mnogo nam je v pomoč »Slovenski Branik«, katerega dobivamo več iztisov...« Iskrena hvala za rodoljubno delo in za lepi dar! „TegeUhoff“. Konkurenca držav na morju. Pred par dnevi je imel angleški pomorski Tninister Churchill v angleški zbornici dolg govor, ki je vzbudil zanimanje vseh krogov. Predložil je namreč proračun za bojne ladje in je pri tem govoril o angleški sili na morju. Rekel je, da le dobro bojno ladjevje more zagotoviti varnost Anglije. Anglija je obdana okoli in okoli ■od morja, nje sila leži na morju. Zato hoče Anglija pred vsem pomnožiti svoje ladjevje, da bo prekašala Nemčijo. Bojni program Nemčije na morju je postal nevaren. Zato postavi Anglija osem bojnih ladjevij, osem oddelkov, ki bo vsak imel osem bojnih ladij, torej skupaj •64 velikih bojnih ladij. V slučaju mobilizacije bi imela Anglija 57 bojnih ladij, v vojnem času pa 65, dočim jih ima Nemčija 38. Cel govor pomorskega ministra je bil preračunjen tako, kakor da Anglija potrebuje te ladje proti — tujim bojnim pripravam. Obenem z morjem hoče Anglija oborožiti tudi vzduh, zato verno zasleduje vse gibanje v zraku, kajti ker sovražnik po kopnem ne more priti na Angleško, pride lahko po morju ali po zraku. Oboje mu je treba zabraniti. »Ne smemo nikdar pripustiti,« je rekel minister, »da bi nas moglo napasti v nepričakovanem trenutku ladjevje druge države z opravičeno nado na uspeh. Prihodnje leto (1913.) bo Nemčija postavila tri nove ladje, Angleška jih mora pet. Ako bi obe ppustili svoj namen, bi si državi prihranili 6 do 7 mi-ljonov liber šterlingov. Toda to ne gre... Taka je danes konkurenca držav na morju. V tej luči tem bolj jasno lahko vidimo, zakaj gradi tudi Avstrija svoje bojne,ladje in zakaj jih s kakimi slavnostimi spušča v morje... Tegetthoff. »Tegettthoff« je drugi avstrijski dridnavt. Natančnejši popis smo prinesli v torkovi številki. Ze prej je ena ladja nosila ime zmagovalca pri Visu, sedaj se bo imenovala »Mars«. *~rvi avstrijski dridnavt je bil »Viribus Unitis«, so ga spustili v morje lansko leto. Tegetthoffa po začeli graditi 1. 1910. Njegova posadka bo ^ocna 1000 mož. »Tegetthoff« ima svoj pomen udi po imenu, ker nosi ime onega avstrijskega admirala, ki je odločil 1. 1866. zmago pri VJSu in s tem zmago Avstrije nad Italijo na sin nadporočniku .. k—.. ž— • -t 1.Fidesa d^chj. je gnala želja k mornarici. L. 1845. je postal mornarski kadet, kjer si je znal pridobiti naklonjenost in zaupanje višjih. L. 1849. je bil že v boju na krovu »Adrije«, ko je avstrijsko ladjevje bombardiralo Benetke. V letih 1857—58 je plul z mornarico po Rudeče.m morju, kjer so ga vjeli morski roparji. L. 1859. pa je bil zopet v vojni bitki in je silil na napad proti francoski mornarici. L. 1864. je bil poveljnik oddelka mornarice, ki je šla v severno morje proti Danski in je oprostil severno obalo o danske blokade. Kot admiral je potem vodil naše ladjevje I. 1866. kjer je s predrznim napadom uničil pri Visu laško vojno brodovje. S tem svojim umom je dosegel višek slave. L. 1868. je postal šef mornarskega oddelka a kmalu je podlegel bolezni in je umrl v starosti 44 let. Ime tega moža nosi naš drugi dridnavt. Predpriprave. Ze par dni sem je bilo opazovati po Trstu mnogo tujcev, ki so prišli gledat ta značilni dogodek. Posebno mnogo gostov pa je prišlo tekom včerajšnjega dneva, vsi vlaki so imeli znatne zamude, vsi hoteli so bili prenapolnjeni. Z brzovlakom je dospel v Trst nadvojvoda Leopold Salvator s soprogo kumico Blanko i hčerkama Marijo Dolores in Marijo Imakulato. Na kolodvoru so visoke goste sprejeli predstavniki državnih, cerkvenih, vojaških in mestnih oblastev. Pa tudi drugi odlični gosti so prihajali v mesto med drugimi finančni minister Zaleski, trgovinski minister Rossler s sekcj-skim načelnikom Riedlom, šef generalnega štaba Blaž Schemua, armadni nadzornik Conrad Hotzendorf, apostolski vikar Bjelik ter mnogi generali. Danes sta dospela tu skupni vojni minister Auftenberg in domobranski minister Georgi. Iz Brionskih otokov se je pripeljal tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand s soprogo in otroci. Dospelo je mnogo parlamentarcev, med njimi predsednik brambnega odseka posl. Pogačnik. Ves dan je vladala po mestu velika živahnost in največji promet. Splavljenje. Ze na vse zgodaj je danes romala velikanska množica ljudi proti ladjedelnici sv. Marka, vsi bližnji in oddaljeni prostori so bili polni ljudi, ki je nestrpno pričakovalo slavnostnega tre-notka. Pred pristaniščem je bil usidran oddelek vojne mornarice, ki je čakal da sprejme novo tovarišico v svojo sredo. Slavnostni prostor je bil sijajno okrašen , na tribunah so se začeli zbirati odlični gostje. Točno ob tričetrt na deseto uro je priplula jahta Lacroma, kjer so bili člani cesarske obi-telji. Množica je viharno pozdravljala nadvojvode in njih obitelj. Godbe pa so zaigrale cesarsko pesem. Nadvojvoda prestolonaslednik je bil v admiralski uniformi ter govoril z raznimi povabljenci. Krst. Ob deseti uri je mornarski poveljnik admiral grof Montecuccoli javil prestolonasledniku da je vse pripravljeno, nakar je dal prestolonaslednik povelje k splavljenju. Montecuccoli je pozdravil nato nadvojvodinjo - kumico Blanco ter se ji zahvalil za njeno naklonjenost in jo zaprosil, da naj da povelje za krstitev. Nadvoj-vodinja je odgovorila s kratkim govorom ter želela, da se nova vojna ladja izkaže vredna no- 1. j. ^ vi j i . K - ■:.: 1 j ..i.i j 1i: s n. t 1 a ciciiti~: -v-si i.j .0 . imenu Njegovega veličanstvu za j/icguhot«. Šampanjska steklenica na ladji se je razletela, nakar je izpregovorila nadvojvodinja še sledeče besede: »Splavaj v morje in bog te ohrani na vseli tvojih potih!« ter pritisnila zopet na električno tipko, nakar se je začel dreadnought počasi in vedno hitreje pomikati v morje. Godbe so zaigrale cesarsko himno in ladje so pozdravile novi dreadnought z grmenjem topov. Ob četrt na 11 je bila slavnost končana. Ladja »Lacroma« s člani ces. hiše se je nato odpeljala, med tem ko je mornarica izvajala pred pristaniščem manevre. Vreme je bilo krasno. Najnnvejšf} veso, poročila. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 21. marca. Današnja seja poslanske zbornice je bila skrajno mirna. Bilo je navzočih le malo poslancev, ker je veliko istih odšlo v Trst povodom splavljenja drugega dreadnaughta. Končala je zbornica prvo čita-nje brambne reforme, govorila sta dva češka agrarca, dalje grof Barbo in Poljak Kozlovski, ki je v imenu polskega kluba izjavil, da bodo Poljaki glasovali za brambne reforme, kot važno državno vprašanje. Glavnim progovorni-koin je bil izvoljen čaln nationalverbanda dr. Kraft. kontragovornikom pa češki narodni so-cialec Choc. — Naučni minister Husarek je odgovarjal interpelacijam glede vladne izjave v nižje avstrijskem deželnem zboru o zloglasni lex Kolisko. Izjavil je, da vlada ne more predložiti sklenjenega sklepa v sankcijo. Ker je isti v zakonitem nasprotstvu z državnim ljudskošolskim zakonom. ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA. Dunaj, 21. marca. Odločilna pogajanja med Nemci in Čehi še vedno niso končana. Nadaljevala so se danes, prisostvovala sta minister notranjih del Heinold in češki cesarski namestnik knez Thun. V čeških krogih se smatra položaj še kot dosti ugoden. NEZGODA PRI SPLAVLJANJU DRUGEGA DREADNOUGHTA. Trst, 21. marca. Ko se je hotel danes ukr-cati na jaht Lacromo, komandant avstrijske bojne mornarice admiral Montecuccoli, se mu je zgodila mala nezgoda. Morje je bilo precej nemirno, ko je admiral stopil na stopnice, so se iste zmajale in admiral je padel v morje, mornarji so ga takoj potegnili iz neprostovoljne kopelji, na krovu »Lacrome« se je moral preobleči, ker je bil ves moker. ITALIJANSKA POMORSKA AKCIJA. Rim, 21. marca. Ofcijelno se potrjuje, da bo italijanska mornarica zasedla nekaj otokov v Egejskem morju. Sodi se da bo potem italijansko brodovje uporabljalo te otoke kot operacijsko bazo svojih nadaljnih akcij proti Dardanelam. ČENSTOHOVSKI ŠKANDALI. Varšava. 21. marca. Sluga v čenstohov-skem samostanu Zalog, ki je bil udeležen pri umoru Vaclava Mačoha in mnogih tatvinah . ati,i k tu .D Kriv \SC;1 llOiOd.-.OV v sumcstaiui. RUSKI POSLANIK V CARIGRADU. Peterburg. 21. marca. Uradno se objavlja imenovanje dosedanjega poslanika v Bukarešti Giersa ruskim poslanikom v Carigradu. Jstnica uredništva. Dopis izpoc Triglav; ni stvaren in je brez podpisa. Zato ne pride v list. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. \ Mah oglasi. jS> im m«« 50 ilinirjev. P(»«. j« j.rl lupili /im m trn 20 vinarjev. — S’n ih nit h »uiHSlh ni nlf In »e |>lit< uj jo vnaprej; /IIII in. ji liibmmtl v /.n a ni knli. Zn ključek malih oglasov ob (i. uit Dobro ohranjeno pisalno mizo z nastavkom in predalom, kupi Peter Strel v Mokronogu. _____ 238—3 Mlado dekle želi službe blagajničarke ali kaj sličnega v kaki prodajalni ali pisarni. Prijazne ponudbe pod »Marljiva« na »Prvo a-nončno pisarno«. Širite, kupujte in naročajta „Dari“! Prijavljajte nove naročnike! Poslano. Ker se je zopet pojavila govorica, da je najina tovarna oljnatih barv, lakov, firnežev itd. Zanklnova filijalka. sva primorna to laž-njivo obrekovanje in škodoželjnost objaviti s tem, da bodeva proti vsakemu razširjevalcu teh govoric brezobzirno sodnijsko postopala. Cenjeni naši odjemalci pa naj si bodo v svesti. da podpirajo vedno narodno podjetje. Priporočava se nadaljni naklonjenosti PREMRL & JANČAR, tovarna oljnath barv, lakov firnežev itd. Dunajska cesta št. 20. ZLv£očCi3tl3aj a, Minka Horvat Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6 priporoča cenjenim damam vsakovrstne =slamnike = po najnlžjlh cenah. Sprejema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in najceneje. Za obilen obisk se priporoča 195 Minka Horvat. “sCS Lfnblganska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ultca štev. S, (lantna hi na) Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlogo na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili .11 01 2 o pil » — 228 — — To sem! In vi gospodje, s kom imam čast? Cetvorica se je naklonila globokejše, kakor prvič in Ocquetonville je pričel s predstavljanjem. Vsakemu imenu je sledilo obojestransko priklanjanje, kakor je bil običaj. Passavant jih je bil pozorno motril in bil na preži. — Gospod, je povzel Ocquetonville. Visokost. vojvoda Burgundski nas pošilja... — Ah, je vzkliknil Hardy, ne gre torej... • —Kako?... — Nič! Nadaljujte gospod baron. — Vojvoda nas pošilja, da se z vami sprijaznimo in počastili nas bodete, ako bi blagovolili prisesti k nam. ^ Passavant se je nasmehnil in pomislil: — Pijem naj z njimi in vsi štirje so porezani od mojega meča! — Gospodje je rekel •dostojanstveno. Vzprejemam vaše povabilo ali le pod enim pogojem! — In ta je? — Da plačam jaz ceho! Spogledali so se osupnjeni ali že je Hardy naročal krčmarju, ki je bil pritekel urnih krač: — Mojster, ti gospodje so moji gostje. /Postrezite nam z jelom in pilom. kakor prince in ne štedite z izbranostmi. In zdelo se je kakor, da bi se Thiband o-botavljal; s svojim izkušenimi očesom je bil že preučil 'zmožnosti Hardyjeve, kar se izdatkov tiče. Ali to ni dolgo trpelo; že :je namreč zasadil Passavant svoje oči vainj, potegnil ga na stran in mu zabičal: — 225 — In ko se ie pisalo leta 1383. je prevzel Thiband. toliko željeni naslednik Simona krčmo »Pri obešeni svinji«. V času, ko ie prišel z našo povestjo v dotiko je štel čez petdeset let; bil je vzor dobrodušnega krčmarja in veren naslednik Simona, Janeza in Petra. Tudi tega dne je vstopil po običajni reviziji v kuhinji in drugod kjer imajo opraviti ženske, proti poldnevu v izbo in zjčel pozdravljati gostilniške goste. — Bog ga daj. Gringoneur! Bova zopet kako podrla, ni hudir. Dolgo se že nisva videla; kar pripravite svoje podobice! — Klanjam se gospodje, Cast mi je — Ah, vedel sem, da me blagovolite zopet počastiti; De Guimes, Ocquetonville. Scas, Courthense! Sluga ponižen! In Brancaillon, Bragaille, Bruscaille! Le dalje, le notri! Gringoneur je bil že iztegnil svoje suhe in dolge krake pod mizo in nosljal: — Lonec servazije! Obrni se punca! Pri Junonim krilu, žge me po grlu, kakor žrjavi-ca. Pravkar prihajam od gospoda kraljevega z tik l