Iz državncga zbora. 0 razpravah v državnem zboru ni kaj veselega poročati. Levičarji zahtevajo zopet eno glasovanje po imenih za drugim, samo, da se ne obravnava o nobenem vladnera predlogu. Prišlo je vendar do razprave o zatožbi rainisterskega predsednika Badenija pretečeni petek. Nemški narodnjaki so mu očitali, da je vlada krivično postopala pri nekem shodu v Hebu, ker je zbrala mnogo vojakov in policajev. Tožil je vlado poslanec Russ, za njim pa Funke, ki je zahteval, da mora priti minister Badeni na zatožno klop, da bo poslušal, kaj se mu očita. V ta namen zahteva Funke glasovanje, naj zbornica sklene, da pride v zbornico ministerski predsednik. Toda predsednik Abrahamovič noče pripustiti, da bi se o tem glasovalo. Radi tega nastane v zbornici tak hrup, da predsednik zapusti predsedniški stol, in seja je prenehala. Črez blizu pol ure pride v zbornico grof Badeni in vihar se je polegel. Tožiti je pa začel ne toliko sedanjo vlado, kakor poprejšnje liberalne vlade socijalni demokrat Kozakijevič, ki so zatirale prosto zborovanje. Omeniti bi bilo še enega glasovanja po imenih, namreč o tem, naj bi li bile obravnave o razpravah legitimacijskega odseka javne ali ne. Legitimacijski odsek ima preiskovati, ali so volitve državnih poslancev, zoper katere se je vložil ugovor, bile postavne ali ne. Socijalni demokrati so že v zadnjem zasedanju zahtevali, naj so te obravnave očitne za vse poslance. V zadnjem zasedanju pa je zbornica po večini glasov sklenila, da ne smejo biti te obravnave javne. Zdaj se je zopet stavil enak predlog. Z 130 glasovi proli 115 se je tudi zdaj izključila javnost teh obravnav. Pristaviti pa moram, da so mnogoteri poslanci iz kršč. slovanske zveze želeli, naj bodo te obravnave javne. Vsaj se našim poslancem ne bo mogla oeitati nobena nepostavnost pri volitvah. V naSem klubu se je o tej zadevi posebič razpravljalo in glasovalo. Od navzočih poslancev jih je bilo 10 za javnost in 10 proti javnosti; predsednik, dr. Bulat, je nato odločil proti javnosti in tako so udje naše zveze tudi glasovali; nekateri pa so se glasovanja odtegnili. Tajnost obravnav v legitimacijskem odseku želijo Poljaki. Vlada je predložila važen predlog zastran zavarovanja protl ognju. Deželam naj bi se dala pravica po vladnem predlogu, osnovati deželne zavarovalnice. Stvar je gotovo pomisleka vredna. Kajti mnoge zdajšnje zavarovalnice so obogatele in si nabrale silnih zakladov. Tako bi si nabrale lahko tudi dežele rezervne fonde in sicer na korist deželi in slednjič na korist davkoplačevalcem, če bi se vsi zavarovali pri deželni zavarovalnici. Proračunski odsek je izvolil v predsednika Čeha dr. Kramara, v prvega podpredsednika kranjskega bivšega Slovenca Švegelna in v drugega podpredsednika Poljaka grofa Pininskega, zapisnikarja tega odseka sta Slovenca dr. (Jregorčič in dr. Krek. — V kakšni razmeri je večina zbornice proti vladi? Vse je nejasno in nedoločno. Kako misli vlada brez trdne pomoči večine državnega zbora dovršiti začasno pogodbo z Ogersko, nam je nejasnrj, Prav je imel slovenski poslanec dr. Šusteršič, ki se % izjavil: »Mi vlade ne moremo podpirati, če se ne džira na naše želje.« Tako sodijo tudi drugi poslancl. Zfidiiji torek so se naveličali poslanci vseh strank pEažnega glasovanja, ni jih bilo niti več 100 v zbornici; e^ja se je morala skleniti. Druga seja je bila zvečer ob 6. uri, kjer je okoli polnoči prišlo do pretepa med nekaterimi poslanci. Fej jih bodi!