PoBtnlna plačana r gotovini
Leto XI., št« 13 („jutrom xxiM st. 69 a)
Ljubljana, torek 26. marca I940
Upravmžtvo Ljubljana, Knafljeva c
—	Telefon dt 3122 3123, 3124. 8125, 312a
linseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg 1.
Telefon 3t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2
—	Telefon 3t 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
St 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42.
Podružnica Trbovile: v hiši dr. Baum» srartnerfa
PONEDELJSKA IZDAJA
Namesto vojaške diplomatska ofenziva
Dočim na zapadni fronti še vedno vlada skoraj popolno zatišje, zavzema diplomatska bitka velesil vedno večji obseg - Glavna pozornost je osredotočena na južnovhodno Evropo, kjer se bije trenutno najhujša zakulisna borba
Dočim je na zapadni fronti vladalo med velikonočnimi prazniki skoraj popolno zatišje in so se vojne operacije omejile v glavnem na slučajnostne akcije na morju, se je diplomatska bitka nadaljevala z vso ostrino. Posebno nemška diplomacija je vsestransko aktivna, da bi čimprej uresničila svoje cilje in prehitela zaveznike. Glavno prizadevanje Nemčije je na eni strani usmerjeno na zbližanjc Kima z Moskvo, glavna akcija pa je usmerjena na jugovzhod Evrope, kjer se bije glavni diplomatski boj. Prihodnji dnevi bodo v tem pogledu odločilne važnosti, a tudi med prazniki so se za kulisami nadaljevale diplomatske akcije, ki zasledujejo zelo dalckosežne cilje. V zvezi s tem je tudi potovanje madžarskega ministrskega predsednika grofa Telekyja v Rim. Madžarska se čuti kolikor toliko ogroženo in išče zaslombe v Rimu. V naslednjem po-dajemo poročila o glavnih dogodkih, ki so se odigrali med prazniki:
Nemški načrti na Balkanu
Diplomatska borba velesil za naklonjenost balkanskih držav vedno brezobzirnejša
soodločilen faktor sedanjega miru v Po-dunavju in na Balkanu.
Rim, 25 marca o. Listi poročajo, da bo jutrišnji razgovor grofa Tclekvja z .Musso-linijem veljal v prvi vrsti proučitvi skupne akcije za pomirjenje položaja v Podunav-ju. Madžarski jc predvsem na tem, da se prepreči razširjenje vojne in da si zagotovi čim tesnejše sodelovanje Italije pri urc-
Lnndort. 25. marca z. V tukajšnjih diplomatskih krogih priznavajo, da se jc Rumunija zopet znašla v skrajno delikat nem položaju. Nihče ne dvomi, da izvaja Nemčija na Rumunijo najhujši pritisk in se pri tem poslužuje vseh sredstev, da bi si prisvojila monopol nad rumunskim petrolejem in za rumunsko žito. Še mnogo bolj pa gre trenutno nemški diplomaciji za to, da ustvari čim bolj neugodno atmosfero za bližnja rumunsko-angleška gospodarska pogajanja, ki se prično prihodnji teden v Londonu, s katerimi naj bi se julija lanskega leta sklenjena trgovinska pogodba prilagodila novim razmeram. KakoT se zatrjuje v londonskih informiranih krogih, je rumunska vlada odredila tudi izgon Reu-terjevega dopisnika na izrecno zahtevo nemške vlade. Po sodbi londonskih krogov hoče Nemčija »razširiti svoj življenjski prostor na miren način« in presenetiti zaveznike s popolnim vojaškim in gospodarskim blokom na Balkanu. Nemčija hoče iz nevtralnih držav ustvariti nekako Siegfrie-dovo črto na jugovzhodu. V ta okvir spada tudi prizadevanje Nemčije za zbližanje med Rimom in Moskvo. Na ta način bi hoteli Nemci izpodriniti zaveznike iz južno-vzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Toda pri tem je naletela Nemčija na glavne ovire pri svojih lastnih zaveznikih. Stalin se noče docda odreči Besarabiji, a prav tako tudi Italija ne misli dopustiti, da bi se vojna razširila na jugovzhod in na Sredozemsko morje.
Curih, 25. marca. z. Južnovzhodni dopisnik »Neue Zürcher Zeitung« poroča, da so vse države v tem delu Evrope pod vtisom, da so velesile sedai premestile svoio ak-
cijo s severa na jugovzhodno Evropo Nem ško - italijansko - ruski pakt smatraio v teh krosih v sedanjem noložaiu za neizvedljiv, vendar pa ne dvomijo, da posvečajo te tri velesile sedai slavno ro-mrnost Turčiji in Dardanelam. Z rumuns* f strani odločno izjavliajo. da sedanja nemško-rumunska go~<Dodarska oogaiania ne ore-segajo že Drei določenega okv'ra in da n; nobenega poveda za kako drugačno 'nter-pretacijo Izmenjava misli med Rimom Berlinom in Mcskvo glede koordmanie medsebojnih interesov na jugovzhodu Evrope še niso tako daleč naeredovala. da bi bilo že sedai pričakovat: kakšno neposredno diplomatsko akcijo.
Podzemska borba velesil
Bukarešta, 25. marca z. Izgon Reuter-jevega dopisnika iz Bukarešte daie vpogled v podzemsko borbo na Balkanu. Prav tako pa kaže na čudne metode, ki se iih z gotove strani poslužujejo. Poved za izgon Reuterjervega dopisnika ie bilo poročilo, ki ga je poslal pretekli torek v London o tem, da je Nemčija postavila Rumuniii ul-timativne zahteve. Ko so ga zaradi te vesti zaradi nemškega protesta prijeli, ie povedal. da je informacijo dobil od rumun-skega ministrstva za informacije Dva dni pozneje se je pojavila v Londonu slična vest. ki so io podtaknili Reuterievemu dopisniku. Na osnovi te vesti ie bil nato dopisnik na zahtevo Nemčije izgnan. Rumunska vlada ni hotela uvest: niti preiskave, od kod izvira dotična vest. dasi i e Reuterjev dopisnik dokazoval da ie ni on odposlal.
Hitler povabil Mdct§va na obisk v Berlin
Napovedujejo tudi sestanek itlijanskega, nemškega in sovjetskega zunanjega ministra
Berlin. 25. marca. r. Kljub rezervirano-sti uradnih krogov se v tukajšnjih dobro informiranih krogih zatriuie. da vesti o obisku Molotova v Berlinu niso brez podlage. Z vso zanesljivostjo se zatriuie. da je kancelar Hitler osebno pozval sovjetskega predsednika vlade in komisarja zunanjih zadev Molotova. nai obišče čimprej Beriin. Povabilo ie ponesel v Moskvo sovjetski poslanik Škvarcov. Prvotno ie bilo nameravano, da bi Molotov za velikonočne praznike obiskal Berlin, toda Molotov je bil zaradi nujnih poslov v zvezi s Finsko zadržan. Zato pričakujejo, da bo prišel šele ta teden ali pa šele v začetku prihodnjega tedna. Molotov pa bo ostal v Berlinu le kratek čas. največ 24 ur. Zato sodijo, da bo njegov obisk boli manifestativnega značaja.
Berlin. 25. marca. r. V zvezi z mrzlično delavnostjo nemške diplomacije napovedu-
je nemški tisk z uradnim »Völkischer Beobachterom« na čelu za bližnio bodočnost važne dogodke. V nemških uradnih krogih vesti o obisku ne samo ne demantiraio. nego se celo zatriuie da se orioravlia poleg obiska Molotova v Berlinu tudi s?sta-nek zunanjih ministrov Nemčije Ita'ii" in Sovjetske Rusije Cili tega sestanka bi b 1. razčiščenie vseh vprašani ki so v zvezi s prizadevanjem Nemčiie po zbližaniu R'ma in Moskve Tudi nemški tisk posveča tem vestem veliko prostora kar se vsekakor ne bi zgodilo če bi š7o zsoli za domnevo.
Moskva, 25. marca br. Tas. Tu danes demantirajo vesti, po katerih naj bi predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov že te dni odpotoval iz Moskve v tujino. Po nekaterih vesteh i naj bi se podal v Berlin, po drugih vesteh v Bukarešto. Dejanske bo Molotov za enkrat še nadalje ostal v Sovjetski Rusiji.
GroS Teleky v Rimu
Včeraj se je sestal z grofom Članom, danes pa bo imel razgovore z Mussolinijem
Rim, 25. marca, br (Stefani) Madžarski ministrski predsednik grof Teleky se že tretji dan mudi v Rimu. Včerai ie prisostvoval svečani službi božji, ki io ie daroval v cerkvi sv. Petra papež, popoldne ie bil na izletu v okolici Rima. zvečer pa v gosteh pri italijanskem zunanjem ministru grofu Cianu v vili »Madama«. Davi je imel svoj prvi službeni sestanek z italijanskim ministrom grofom Cianom. Kratek komunike. ki je bil o tem izdan, pravi, da ie razgovor trajal zelo dolgo in da ie potekel v prisrčnem razpoloženju. Jutri bo grof Teleky obiskal ministrskega predsednika Mussolinija v Beneški palači.
Razgovorom grofa Telefona v Rimu pripisujejo valik političen pomen. Splošno pripominjajo, da sta zana dni velesili poskusili v zadnjem času preprečiti nadaljnje zalaganje Nemčije s surovinami in agrarnimi proizvodi iz jugovzhodne Evro-
drtvi svojih odnošajev s sosedi Po zatrjevanju diplomatskih krogov bo zahteval grof Telckv garancijc Italije za primer kake nemško-sovjetske akcije na madžarskih mejah. To je glavni cilj njegovega potovanja v Rim Po mnenju diplomatskih krogov je zaskrbljenost Madžarske razumljiva, vendar pa dvomijo, da bo grof Tclekv mogel dobiti v Rimu zaželjena jamstva.
Reynaud za še tesnejše sodelovanje z Anglijo
Poleg vojaške naj bi se ustvarila popolna enotnost tudi na täplomatskem področju — Drevi bo Reynaud govoril po radiu
Pariz, 25. marca. br. (Havas.) Ministrsko predsedstvo je danes službeno objavilo, da bo imel ministrski predsednik Paul Reynaud jutri ob 20. govor po radiu Glede na tesno večino, na katero se komaj sestavljena Reynaudova vlada opira v parlamentu, je vladalo tudi preko velikonočnih praznikov v francoskih političnih krogih največje zanimanje za nadaljnji notranjepolitični razvoj v Franciji, še v petek zvečer so krožile govorice, da bo morda Reynaud rekonstruiral svoj kabinet, da bi v poslanski zbornici dosegel več glasov. Vlada se je vendarle odločila, da za sedaj ne-izpremenjena vztraja na svojem mestu. Glede na to pričakujejo, da bo dal ministrski predsednik Reynaud v svojem jutrišnjem govoru pomembne izjave.
Razen tega se bo nedvomno dotaknil tudi zunanjepolitičnih in vojnih vprašanj. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, bo Reynaud omenil rudi svoj načrt o posebnem stalnem medzave7ni$keni vrhovnem odboru, ki naj bi bil pristojen za ureditev
vseh važnih vojnih in diplomatskih vprašanj, ki bi v bodoče nastala za Veliko Britanijo in Francijo. Doslej je sicer že posloval vrhovni vojni svet, ki je imel od pričetka vojne do sedaj štiri seje in ki jo razpravljal tudi o problemih, ki se niso nanašali neposredno na vojne akcije zaveznic. Reynaud pa namerava njegovo kompetenco razširiti tudi na razne diplomatske probleme, ker se je izkazalo, da Franci'a in Velika Britanija doslej na tem področju še nista tako sodelovali kakor na vojaškem, tako da bi tudi diplomatsko konkretno predstavljali le eno silo. Poučeni politični krogi namigavajo pri tem na nekoliko različno stališče, ki sta ga zavzeli francoska in angleška vlada glede na razvoj finsko-sovjetske vojne. Kakor znano, je tedaj Daladier silil Angleže, da bi se skupno s Francijo brez oklevanja odločili za izdatno pomoč medtem ko so angleški državniki rajši ubirali pot pričakovanja odločilnih momentov v finsko-sovjet-ski vojni.
Turčija bo storila svojo dolžnost do zaveznikov
Izjava turškega zunanjega ministra — Turčija ne želi vojne, a svojo neodvisnost bo branila z vsemi sredstvi
Ankara, 25. marca. br. Turški zunanji minister Saradzoglu je dal poročevalcu londonskega lista »Daily Express« daljšo izjavo o stališču turške vlade glede nadaljnjega razvoja mednarodnih dogodkov, posebno pa glede na vojno nevarnost na Balkanu ter na Bližnjem vzhodu. Turčija se na vsak način, je dejal, veseli podpore. Ki ji je obljubljena od Anglije in Francije,
vendar ne verjamem, da bi se vojna mogla razširiti na Bližnji vzhod ali na Balkan. Turčija si takega razvoja vojne ne želi in ga tudi ne bo izzvala. Trdno se je odločila storiti vse za lastno varnost in braniti svojo neodvisnost. Svoje obveznosti do Velike Britanije in Francije kak^r tudi lo balk.mskih zaveznic pa co vestno izpolnjevala.
F apel obsoja besedolomstvo
Velikoncčni nagovor poglavarja katoliške cerkve
pe. Podunavske in balkani='<e države, med njimi tudi Madžarska pa so doslej odločno odklanjale sleherno zahtevo Velike Britanije in Francije v tej smeri. Madžarska se po mnenju italijanskih političnih krogov še prav posebej zaveda funkciie. ki jo ima opravljati v Podunaviu in zato izpolnjuje v prvi vrsti obveznosti, ki iih nalagata prijateljstvo z Italijo in Nemčijo.
Po informacijah francoskih novinarjev v Berlinu pa ima Telekyjev obisk v prvi vrsti nalogo doseči, da se prepreči razširjenje vojne proti jugovzhodni Evropi in obče stabilizira situacija v teb evropskih predelih.
Zanimivo je, da spravljaio obisk grofa Talekyja v Rimu tudi v zvozo z obletnico jugosloslovansfco-italijanskeffa sporazuma. Posebno velja to za turinsko »Gazzetto del Popolo«, ki v svojem komentarju še posebej poudarja, da je prav mir na Jadranu
R;m. 25 marca r Na vel'konr.èno nedeljo ie imel sv. oče v cerkvi sv Petra v Rimu svečano mašo po kateri ie imel nagovor na vernike V svoiem nagovoru ie ostro obsodil besedolomstvo Vi ie izzvalo krvavo voino in odzval verrrke. nai de-laio za spoštovani? človečanskih pravic. Med drrgim ie dejal:
Sloga med narodi ie uničena, svečano dane besed^ so P-^gažene sklenjene pogodbe so al' enostransko spremeniene ali pa pr-kršer.e. Vse to kar ie sad duha. vse enei"i ir- in vse bogastvo je samo v službi vojne. Tudi to. kar bi moglo služiti splcš-
I nemu blagostanju in naDredku narodov. ' ie šlo po druai coti ter ia izzvalo pokoli ! in ruševine. Miroljubno izmen;avo misli • duše najrazličnejše nevarnosti Niso redki primeri ko vidimo kako se saziio Dravice naredov. kako se oožisaio in bombardirajo kiaii. ki so bre? vsake zaščite Na *<oncu svojega sovora ie papež izrazil upanie da bo na kraiu vendar le človeštvo spoznalo notrebo slot'e in bratske ljubezni ter da bodo bodoč' cdnošaii med posameznimi narodi ureien; ne s silo. nego oo pravičnosti in humanosti
Triletnica pakta
med Jugoslavijo in Italijo
Izjava zunanjega ministra dr. Cincar-Markovica
Beograd, 25. marca. r. Na velikonočno nedeljo so potekla tri leta od jk-enitve prijateljskega pakta Jugoslavije in Italije. Dalekosežni pomen tega pakta se .ie pokazal baš v zadn.fi dobi medrarodnih zaplet-lja.iev. V veliki meri .ie pripisati baš te.i pogodbi. da sta tako Jugoslavija kakor Italija ostali vse doslej izven vojnega meteža. Zunanji minister g. dr. Cincar-Markovic je dal ob priliki tretje ohletnicc sklenitve tega pakta naslednjo izjavo:
Tretja obletnica podpisa beograjskega pakta o prijateljstvu med Jugoslavijo in Italijo daje priliko, da ponovno poudarimo izredno važnost tega diplomatskega dokumenta. ,
Cena 1 D**
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul 5. Telefon St 3122, 3123 3124, 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra< iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja oo pošti pre j emana Din 4.- po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg St 7. Telefon St 2455.
Celje. Strossmayerjeva uL L TeL 95.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi oc tarifu.
Globoko sem prepričan, da bo ta politika uspešno zavarovala tudi v bodoče življenjske interese Italije in Jugoslavije, ki so danes izraženi v odločnem prizadevanju obeh vlad, da se ohrani mir in obstoječi red v tem delu Evrope.
Zunanji minister dr Cincar-Markovic -n italijanski zunanji minister grof C*ano sta izmenjala pozdravne brzojavke, v katerih prav tak« izražata prepričanje, da bo prijateljstvo, osnovano s tem paktom, tudi v bedeče kcristr.o služilo interesom obeh narodov in držav.
Becgrad, 25. marca. AA Danes sta v zunanjem ministrstvu zunanii minister Cincar-Markovic in njegova gosoa orire-dila svečano kosilo o prilik: triletnice sklenitve prijateljskega pakta med Italijo in Jugoslavijo. Kosila so se udeležili predsednik vlade Cvetkovič italiia-" ki Dosla-nik Francesco Giorgio Mammelli z eospo. notranji minister Stanoje Mihaldžič. pomočnik zunanjega ministra Mi loie Smi-ljanič z gospo, opolnomcčeni minister Ivan Vukotič z gosoo. opolnomočeni minister Ilija Lukič. višji uradniki zunanjega ministrstva ni italijanskega poslaništva in šef centralnega presbiroia Predrag Miloievič z gospo.
Tudi novinarji nosijo svoj križ
Dopisnik »Neue Zürcher Zeitung« izgnan iz Berlina
Berlin. 25 marca. r. Gospodarski dopisnik »Neue Zürcher Zeitung« v Berlinu dr. Schuster ie bil izgnan iz Nemčiie in ie moral v šestih urah odoetovati. in Reuterjev iz Bukarešte
Bukarešta. 25 marca. r. Rumunska vlada ie izgnala dopisnika Reuteria. Moral ie v 12 urah zapustiti rumunsko prestolnico in v 24 urah rumunsko ozemlje. Vzrok ni znan.
Zasnovan na globokem in realnem pojmovanju trajnih interesov italijanskega ln jugoslovenskega naroda je ta sporazum predvsem uspešen instrument miru na Jadranu in na jugovzhodu Evrope. S tem paktom je ustvarjena možnost plodnega sodelovanja na vseh področjih. Neizvcstnost sedanjega položaja v Evropi še bolj jasno podčrtava vso vrednost italijansko-jugoslovenskih prijateljskih odnošajev, zasnovanih na popolnem zaupanju in medsebojnem spoštovanju obeh jadranskih držav.
Deponirane židovskega imetja v Protektorate
Praga. 25 marca. r. Z dekret^ti orotek-torja raiha. ki ie izšel na velikonočno Robote, je odrejeno, da mo-aio Zidje. k: žive v češkomoravskem protoktoratu v roku 14 dni pri določenih nemških denarnih zavodih deponirati vse svoje vrednostne patrie. dragulje, zlatnino in druge vrednostne predmete, ki so še v njihovi nosesti. Izročeno imetje bo ostalo sicer lasi Zidov, toda z njim ne bodo smeli več s/obodno rai-polagati. Izvzeti so samo zlati zobie. no eno komp'etno srebrno jedilno orolie na osebo, kožuhovina. srebrne ure -zlati se moraio deponirati) in srebrni predmeti do teže 20 g na osebo. 2e lansko jesen ie bilo odrejeno, da moraio Zidje prijavit: svoie vrednostne Dapirie in dragocenosti, ter da jih ne smejo odtujiti.
Turki se bodo izselili iz Rumunije
Ankara. 25 marca. AA. (Stefani) Turški veleposlanik v Rumuniji se ie po 15-dnev-nem bivanju v Ankari spet vrnil v Bukarešto. Veleposlanik ie izjavil, da njegovo bivanje v Ankari ni bilo v nobeni zvezi s političnimi vprašanji. Izjavil ie med drugim. da se bo podališal rok za vrnitev Turkov iz Rumunije v Turčijo, ker Turčija še n: rešila vprašanja 104.000 Turkov, ki so se vrnili v svoio domovino lani. V Dobrudži in Besarab'ji živi še 400.000 Turkov. ki se bodo pozneje vrnili v domovino.
Govorice o preosnovi angleške vlade
London, 25. marca. AA. (Stefani). Izve se, da je pretekli teden predsednik vlade Chamberlain imel več razgovorov z vodilnimi člani delavske stranke. Menijo, da bodo v vlado vstopili Attlee, Greenwood, Morrison in Aleksander. Po drugi strani pa se izve, da bo Churchill imenovan za ministra oborožene sile. Ne ve se, če bo to imenovanje povzročilo tudi združitev ministrstev za mornarico, vojsko in letalstvo v rokah enega ministra.
De Valera svari irske teroriste
Dublin, 25. marca. AA. (Reuter) De Valera je imel snoči po radiu govor, v katerem je poudarjal potrebo Po solidarnosti naroda v teh težkih časih. Prav tako ie opomnil irske skrajneže. Rekel je med drugim da imaio oni lahko svoie mnenie o interesih irskega naroda, vendar oa svoiih ciljev ne smejo poskušati doseči s sredstvi, ki so v nasprotju s splošnimi pravnimi načeli in ki so nevarna s stališča osebne in imovinske varnosti.
Ukrepi proti komunistični propagandi na Švedskem
Stockholm, 25. marca. br. Vlada je včeraj odredila švedski poštni upravi, da v bodoče neposredno zapleni vse komunistične liste, letake, brošure in drugo propagandno literaturo. Nadalje naj odkloni tudi dostavo vse poŠte redakcijam štirih Švedskih komunističnih listov. Ta ukrep so danes vsi švedski listi pozdravili z velikim odobravanjem.
feJUTKO«, ponefleTjska feflaja
Topeft, 26. ITI. IMO
Angleška pomorska ofenziva
Angleške podmornice potopile že drugo nemško trgcr ladjo v neposredni bližini danskih teritorialnih voda
Kodanj, 25. marca. br. (Havas.) V neposredni bližini danskih teritorialnih voda, se je angleškim podmornicam v poslednjih treh dneh posrečilo torpedirati in potopiti dve nemški trgovinski ladji. Prva je bila »Hedernsheim«, druga »Edmund Hugo Stines«. Uspeh angleških pomorskih vojnih sil se smatra v tukajšnjih političnih krogih za toliko večjega, ker sta bili obe ladji potopljeni na zapadni obali Jüt-landa, na kateri so nemške pomorske vojne sile doslej trdno čuvale svoj pomorski prestiž.
Podrobnosti o potopitvi nemškega tovornega parnika »Hedernshelma« so že znane. »Edmund Hugo Stines« pa je bil potopljen včeraj. Parnik je bil baš na potu iz neke danske luke proti Hamburgu ter je bil natovorjen s koksom. Nasproti danske ribiške luke Tordsmünde ga je nenadoma ustavila angleška podmornica, ki je dovolila posadki rok četrt ure, da je zapustila ladjo. Nemški kapetan je bil prepeljan na podmornico, 20 ostalih članov posadke pa se je z rešilnim čolnom oddaljilo od parnika. Tedaj je podmornica pognala vanj torpedo, ki je ladjo malone preklal na dvoje, tako da se je kmalu potopila. Podmornica je še počakala, da sta se oba rešilna čolna docela približala danski obali, oddaljeni dobre tri milje, nato pa se je potopila in oddaljila.
Naknadno se je zvedelo, da Angleži niso odpeljali kapetana nemške ladje, nego njenega prvega strojnika. Ko so namreč Angleži zahtevali od posadke nemške ladje, naj jim izroči kapetana, so Nemci sporočili, da je bil kapetan ubit, ter so Angležem izročili svojega prvega strojnika. Kapetan pa se je preoblečen rešil z ostalimi nemškimi mornarji na Dansko.
Pomorski promet v Beltu prekinjen
London, 25. marca. br. (Reuter.) Potopitev nemškega parnika »Edmund Hugo Stines« je izzvala v tukajšnjih mornariških krogih veliko zadovoljstvo. Admiraliteta, ki je objavila o tem poseben komunike, ugotavlja v njem, da so angleške vojne sile doslej uničile ali zaplenile že 36 nemških ladij s skupno 191.797 tonami.
Kakor poročajo današnji listi, so Nemci že v petek po potopitvi parnika »Hedernshelma« v Kategatu razpostavili v vsej naglici spet celo omrežje min, da bi se tako zavarovali pred vdorom angleških podmornic na Vzhodno morje. V poslednjih dveh dneh pa je bilo morje v Kategatu zelo razburkano, tako da se je večje število min odtrgalo s sider in je na.stala velika nevarnost za vso plovbo po ožini. Zaradi tega je bil včeraj celo v Velikem Beltu ves pomorski promet ukinjen.
V zvezi s poostreno pomorsko vojno na morskih področjih okrog Danske je DNB predvčerajšnjim objavil, da so izmed šestih danskih ladij, ki so bile,potopljene v zadnjih dneh, nekatere potopile angleške podmornice Predvsem naj bi to veljalo za par-nike »Minsk«, »Harkov« in »Algier«. Pri potopitvi teh ladij je izgubilo življenje 37 -mornarjev in oficirjev. že dansko zunanje ministrstvo pa je snoči to vest demantiralo in davi je to storila tudi angleška admiraliteta.
Danci zahtevajo
garancije
Kodanj. 25. marca. Br. Potopitev šest danskih in dveh nemških tovornih ladii na Severnem morju ter v bližini dan- h ved. ki so postale žrtve deloma nemških deloma angleških podmornic, je vzbudila v tukajšnjih političnih krogih veliko vznemirjenje. Danes oa ie bilo službeno obiavlie-no. da ie danska vlada po diplomatski poti že sondirala teren, tako v Berl;nu kakor v Londonu, da bi se sporazumno za-jamčila varnost nevtralne plovbe v danskem pomorskem območju. Davi sta danska poslanika v Berlinu in Londonu ponovno intervenirala pri nemški in angleški vladi, da bi se določil datum, ko nai bi se pričela ta pogajanja.
Turška ladja v angleški kontrolni luki
Rim, 25. marca. br. (Stefani) Na Sredozemskem moriu so angleške voine ladie
ustavile turški potniški parnik >Sahar:a« in ga odvedle v kontrolno luko Beirut. Angleži so dognali, da ie parnik te dni prepeljal 2000 Židov iz Constance v Palestino in jih tam skrivaj izkrcal.
Angleški rušilci v norveških vodah
Dvakrat so zaman poskušali zapleniti nemška parnika, ki sta bila v spremstvu norveških tor-petlovk — Norveški protest v Londonu
Oslo, 26. marca. br. Poveljništvo norveške voine mornarice ie v posledniih dveh
dneh objavilo dva komunikeja, po katerih naj bi bile angleške vojne ladie pri zasledovanju nemških trgovinskih parnikov pretekli četrtek in petek dvakrat prodrle v norveške nevtralne vode ter tako prekršile norveško suverenost Prvi incident se je pripetil pretekli četrtek, ko se ie v norveških vodah pojavil neki britanski ru-šilec. ki je poskusil pripraviti neko nemško ladio. ki ie bila v spremstvu norveške torpedovke. do tega. da bi ustavila in se mu predala. Norveška torpedovka pa ie takoi intervenirala in ie dosegla, da se ie britanska vojna ladja spet umaknila na odprto morje Podoben incident se ie pripetil naslednjega dne v bližini Obrestada ob jugovzhodni angleški obali.
Norveške obhasti so medtem izvedle preiskavo in davi ie norveški poslanik v Londonu protestiral zaradi obeh incidentov. Zaenkrat še ni znano, kakšno stališče za-vzemaio angleški odgovorni politični krogi. vendar se v Londonu zatrjuie. da v drugem primeru anfl^k.a voina ladia soloh ni Drodrla v nor veš" e teritorialne vode. v Drvem pa da prekršitev norveške suverenosti še ni dognana Vsekakor ie moral angleški rušilec Dometoma zapluti v norveške vode. če se io to zares zgodilo.
Nemško poročilo
Berlin. 25 marca AA. (DNB) V nemških dobro poučenih krogih poudariaio. da se čedalje boli jasno kaže. da Angliia. ki
se je postavljala kot neuradni zaščitnik nevtralnih držav, dejansko ne sooštuie
pravic teh držav. Tako ugotavljajo na nemški strani, da stremi britansko vodstvo vojne v prvi vrsti za tem. da bi kršilo skandinavsko nevtralnost. Ne mine niti dan, da ne bi britanske letalske ali pa pomorske sile kršile pravic nevtralnih držav, in to delata v enaki meri mornarica in letalstvo. Mimo stalnega 1 etenia čez ozemlja nevtralnih držav pa se je sedai izvedelo za celo vrsto primerov, da so britanske pomorske sile izvršile napade na nemške trgovske ladje in pri tem kršile ora-vice nevtralnih držav. Tako sta dva britanska rušilca v norveških vodah blizu Hustada ogrožala nemško ladjo Nordland. Podobno se je dogodilo tudi nemški ladii Neuenfels, ki se je morala zaradi stalnega ogrožanja od strani dveh britanskih ru-šilcev rešiti v fiord Ros. V takih primerih so se nemške ladie ognile nevarnosti s spretnim manevriranjem, po drugi strani pa zaradi intervencije norveških obrežnih stražarskih ladij. Poleg tega se ie dogodil neverjeten primer v danskih teritorialnih vodah, kier ie neka britanska podmornica torpedirala nemško ladjo Hugo Stinnes. Ladjo i e podmornica napadla s topovskim streljanje še prej. preden se ie posadka mogla izkrcati v reševalne čolne in ie bilo pri tei priliki ranjenih več oseb. Nato so Angleži odpeljali kapitana Ostala posadka se nahaja sedai na Danskem Pozneie se ie ugotovilo, da ie bila nemška ladia ponoči opleniena.
Sorba na zapadni fronti z zvočniki in letaki
Preko velikonočnih praznikov ni bilo nikakih posebnih dogodkov na bojišču
Pariz, 25. marca. r. Velikonočni prazniki so na zapadni fronti potekli v znaku splošnega zatišja. Do tega pa ni pripomoglo toliko spoštovanje praznikov kakor neugodno vreme, ki ie oviralo večio delavnost. Večiih vojaških operacij ni bilo. Le tu pa tam ie prišlo do maniših prask, pri čemer so imeli na obeh straneh le neznatne izgube. Glavna borba se ie oba praznika vodila z letalci in zvočniki. Tako Nemci kakor Francozi so namestili v Predni ih črtah močne zvočnike ter se medseboino pozivali, nai se vdaio Letalci so se omeiili na to. da so nad obema frontama metali letake. Uradna poročila oa iavliaio. da ni bilo čez praznike na fronti nič oosebnega
Berlin. 25 marca. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo sporoča: Na zapadnem boiišču je prišlo tu pa tam do topn'ike in ogled-niške delavnosti. Letalstvo ie navzlic zelo neugodnemu vremenu izvedlo ogledni-ške polete nad vzhodno Francijo. Preteklo noč so številna sovražna letala letela nad severnozahodno Nemčiio ter nad odsekom nad Mozelo in Renom. Naše protiletalsko topništvo ie zbilo eno sovražno letalo tipa Vickers-Wellington Ko so se sovražna letala vračala, so osemkrat letela čez ho-landsko ozemlie. na katerim so posamezna letela čez 4 ure
Nemci še vedno grade nove utrdbe
Milan. 25. marca. br. »Corriere della Sera« poroča, da Nemci še vedno mrzlično
Sončne pege ovirajo telefonski, brisjavm
in radijski promet po vsem svetu
vzbudil veliko pozornost. Tudi tedaj so nastale motnje v telefonskem, brezžičnem in radijskem prometu.
New York, 25 marca. br. Zaradi motenj,
grade utrdbe v Siegfriedovi obrambni črti. Mnogo utrdb, ki so se izkazale za slabo zgrajene, popravljajo. Vse ozemlje nasproti Strasbourga je na nemški strani evakuirano ln ni tam niti enega civilista.
Priprave za evakuacijo švicarskih mest
Bern, 25. marca. r. Švicarska vlada oro-
učuie podroben načrt za evakuaciio večiih mest in industrijskih središč za primer, da bi postalo to potrebno. V Švici računajo s tem. da bo prišlo na zapadni fronti kmalu do velikih spopadov, pri čemer bi utegnilo biti prizadeto tudi švicarsko obmeino ozemlje.
Nemški zračni torpedo
London, 25. marca AA. «Reuter) Izve se. da preiskujejo strokovnjaki britanske admiralitete nov tip nemške£3 zračnega torpeda, ki je bil nedavno vržen na obalo kakih 6 km iužno od Brilingto.ia Računajo. da ie ta torpedo vrglo nemško etalo tipa Heinkel ki ie preteklo nedelio kri-žarilo nad brilingtonskim zalivom. Terne-dò ie dolg okrog 4 m. ima obliko cigare in ie pobarvan z rumeno-plavo barvo. Opremljen ie z 2 maihnima Dropeleriema Na njem ie naslikan Chamberlain z dežnikom v roki Misliio. da ie torpedo sestavljen posebno za napade na poskusne objekte Ce zadene cili. de Mie kot bomba, če pa pade v morie, pa deluje kot nrna.
New York, 25. marca. br. V poslednjih dveh dneh so nastale velike motnje v vsem telefonskem, brzojavnem in brezžičnem prometu v Zedinjenih državah kakor tudi na Severnem Atlantskem oceanu. Tudi iz Londona in iz Srednje Evrope poročajo o takih motnjah.
Kakor se je danes ugotovilo, je motnje pripisati močnim sončnim pegam, ki so se pojavile zadnje dni ln spričo katerih so nastali tudi v krajih pod severnim polarnim krogom močni polarni siji. Polarni sij je bilo opaziti v Chicagu. Bostonu, v severni Angliji, pa tudi v Budimpešti. Posebno hude so bile motnje na kratkih radijskih valovih snoči med 21. In 22. uro. šele v nočnih urah so motnje nekoliko ponehale.
Kakor znano, se je tudi lani pojavil polarni sij v vsej Srednji Evropi. Takrat je
ki so jih povzročile včeraj sončne pege. je zaostalo samo v Zedinjenih državah nad en milijon velikonočnih brzojavk, ki jih niso mogli pravočasno oddati.
Zagreb, 25. marca. o. Polarni sij so opazili včeraj tudi v vsem Hrvatskem Zagorju in Posavju. Iznad Zagreba čke gore proti zapadu in severu se je nebo med 19. in 20. popolnoma pordečilo, tako da je izgledalo kakor da bi bil nekje ogromen požar. Radijsko sprejemam'e je bilo v tem času popolnoma nemogoče. V Sisku so kmalu potem, ko je sij izginil občutili lahen potres.
Grški narodni praznik
Atene. 25. marca. br. Današnji narodni praznik je bil v vsej Grčiji proslavljen z velikimi svečanostmi. Vsa mesta in tudi podeželski kraji so bili v zastavah. Povsod so bile svečane službe božje. V Atenah so v prisotnosti velikanske množice ljudstva priredili svečano parado, pri kateri so sodelovali moderno opremljeni oddelki vojaštva, kolone delavcev in oddelki študentov. Paradi je prisostvoval tudi kralj Jurij.
Novi obroki bencina na karte
Beograd. 25. marca. AA. Na podlagi čl. 15 naredbe št. 3 o omejeni prodaji tekočih goriv, ki je bila objavljena v »Službenih novinah« št. 41. dne 21. februarja 1940 je odbor za določevanje količin bencinske mešanice, ki se bo izdajala na karte (kupone) sklenil, da se od 1. aprila 1940 do nadaljnjega izdajajo na en kupon sledeče množine bencinske mešanice:
1.	Na karte z enim vodoravnim rdečim trakom: za kupon, ki je označen s črko A 40 litrov, za kupon s črko B 50 1, za kupon s črko C 70 1 in za kupon s črko D 80 1;
2.	Na karte z dvema rdečima vodoravnima črtama: za kupon s črko A 20 1, za kupon s črko B 25 I, za kupon s črko C 30 1 in za kupon s črko D 40 1;
3.	na karte s tremi navpičnimi rdečimi črtami: za kupon s črko A 15 1; za kupon s črko B 20 1, za kupon s črko C 25 1 in za kupon s črko D 30 1;
i. na karte z eno zeleno vodoravno črto;
za kupon s črko A 30 1, za kupon s črko B 60 1, za kupon s črko C 70 1 in za kupon s črko D 90 1;
5.	na karte z dvema vodoravnima zelenima črtama: za kupon s črko A 30 1, za kupon s črko B 40 1, za kupon s črko C 50 1 in za kupon s črko D 65 1;
6.	na karte z eno črno vodoravno črto: za kupon s črko A 3 1, za kupon s črko B 5 1;
7.	na karte z dvema vodoravnima črnima črtama: za kupon s črko A 2 1, za kupon s črko B 3 1;
8.	na karte ki imajo rdeče natisnjeno označbo »Avtobus«: za kupon s črko A 40 1, za kupon s črko B 70 1, za kupon s črko C 105 1 in za kupon s črko D 150 1:
Navedene množine tekočega goriva sa bodo dajale lastnikom motornih vozil na I karte oziroma kupone do nadaljnje odredbe.
Volitve v Ukrajini
Moskva. 25 marca br Na velikonočno nedelio so bile v vsei zapad i Uk-ajini. ki so io v sporazumu z Nemčiio okupirali sovjeti. volitve v pokrajinski in državni soviet. Postavljena ie bila seveda samo ko-munstična lista. Druge so bile prepovedane. Ker so nasprotnike komunizma že takoi po okupaciji zaprli, so dosegli komunisti seveda popolno zmago Po uradn:h vesteh ie glasovalo 95 od?trtkov vseh volilnih upravičencev Nosilec kandidatne liste je bil sam Stalin.
Smrt slavnega francoskega učenjaka
Pariz. 25. marca br. (Havas) V visoki starosti je danes tu umrl slavni francoski znanstvenik prof. Edouard Branley. Bil je eden glavnih pionirjev brezžičnega prometa. Odlikoval se je zlasti v začetni dobi radia in je tedaj izumil koherer, s katerim je bilo šele omogočeno sprejemanje brezžičnih znakov na večji razdalji Kasneje se je udejstvoval pri organizaciji mednarodnih brezžičnih zvez. Ob ustanovitvi mednarodne radiofonske unije je bil izvoljen za njenega prvega predsednika Usperno je pozneje sodeloval pri vseh konferencah, na katerih so razdelili valovne dolžine, tako da se je omogočil sedanji p ©moteni radijski promet.
švedska in položaj Finske
Izjava švedskega vojnega ministra — Tudi v bodoče bo švedska na strani Finske
Stockhalm, 25. marca. br. (Havas.) švedski vojni minister je podal glede na stališče, ki ga je zavzela švedska v sovjetsko-finski vojni, snoči novinarjem zanimive izjave. Predvsem je poudaril, da nobenemu švedskemu vojaku ni bilo prepovedano, da bi se kot prostovoljec odpravil na Finsko. V trenutku, ko je bila podpisana sovjetsko-finska mirovna pogodba, se je na finski strani borilo proti Sovjetom 8500 švedskih prostovoljcev, švedska je podprla Finsko tudi z znatnimi množinami vojnega materiala. Na Finsko je bilo poslanih 84.000
pušk. 575 strojnic, 112 poljskih ln 104 protiletalski topovi, nadalje 50 milijonov nabojev, 300.000 granat vseh vrst. Anglija, ki je prav tako podpirala Finsko z vojnimi potrebščinami, je vendar to storila v mnogo manjši men.
V ostalem se švedska še nadalje zaveda velikega pomena Finske za njeno lastno varnost. Zaradi tega bo slej ko prej podpirala Finsko v borbi proti sleherni nevarnosti. ki bi grozila njej in švedski v smeri od vzhoda.
Japonski manever z novo vlado na Kitajskem
Japonci bi radi mimo maršala čangkajška sklenili mir na Kitajskem
London, 25. marca. AA. Havas: Zaradi pomoči, ki io maršal Cangkaišek še vedno dobiva iz tujine, bo imela nacionalna kitajska vlada, katero ustanavlia Japon ka na Kitajskem, samo delen uspeh Ustanovitev nove vlade je zanimiva v toliki meri. ker hočejo Japonci s tem ponuditi mir kitai-skemu ljudstvu. Toda vlada v Cungkingu se nima namena vdati Cangkaišek razpolaga z zadostnimi količinami streliva da lahko nadaljuje vojno. S stališča tui;h narodov. ki imaio važne trgovske interese na Kitajskem, pravi list ie iziava admirala Jona ja pomembneiša po tistem, česar se
admiral ni dotaknil, kakor pa po tistem, o čemer je govoril Tako admiral ni nič omenil manifesta Vangčingveia. da bodo v Sanghaju pravice in interesi tuiih sil spoštovane in da bo vlada poklicala tuie države, naj plasirajo svoje kapitale na Kitajskem. List na koncu pravi: Kitaici so žmerom kazali veliko sposobnost za kompromisno reševanje svojih težav. Toda japonski poskus, da bi porabil vlado v Nan-kingu kot sredstvo za pomiritev med To-kijem in Cungkingom. povzroča ta trenutek v Veliki Britaniji več zanimania kakor pa zaupanja.
Kako so obhajali velikonočne praznike
Pariz. 25. marca. r. Prvi velikonočni prazniki v sedanji voini so se v Parizu razlikovali od praznikov v miru samo do tem. da ie bilo na ulicah videti mnogo več uniform kakor običaino Drugače Da ie oo-vsod vladalo pravo Draznično razpoloženje. Ze pred 14 dnevi so si Parižani rezervirali mesta v vlakih, ker ie star običai. da se napravi za praznike izlet v prirodo. Četudi ie bilo določenih mnogo posebnih vlakov, so bila že pred tednom dni oddana vsa mesta. Ceste ki vodiio iz Pariza, so bile od sobote dalie orenapolniene z avtomobili. Kljub temu oa ie bilo tudi v mestu oba praznika izredno živahno Edino, kar ie manikalo. so bili običaini velikonočni izletniki, zlasti Angleži, ki orihaiaio za velikonočne praznike navadno v zelo velikem številu na izlet v Pariz Nadomestili oa so jih zelo številni češkoslovaški in poljski voiaki. V Pariz ie nrih'telo za praznike tudi veliko število angleških voiakov. ki so imeli tu dogovoriene sestanke s svolimi ženami in drugimi sorodniki Kakor vsako leto. ie bila tudi letos običaina veli-
ka konjska dirka, ki ie privabila nadčsto tisoč Parižanov.
Berlin. 25. marca. r. Ker so oblasti že pred prazniki izdale poziv, nai ostanejo ljudie za praznike doma. v Berlinu za praznike ni bilo običajne živahnosti Izostali so sicer tako priliublieni medsebojni obiski, v glavnem tudi zaradi tega ker si letos Berlinčani niso mogli drus drugemu postreči z velikonočnimi dobrotami. Le malokatera družina si ie mogla nabaviti velikonočne pLsanice. Šef cddelka za lov Scherning ie izjavil tujim novinariem. da ie to predvsem posledica tega. ker so letos zaradi hude zime zaici poginili. S tem ie aludiral na nemško baiko. da zaici no-siio pisanke. Ves velikonočni teden ie imel tuiec v Berlinu priliko gledati, kako stoie ženske v dolgih vrstah Dred delikatesami in živilskimi trgovinami in čakaio. da dobe vsai kak mali pribolišek za praznike. Za praznike so bile ulice skorai prazne. Zasebnih avtomobilov sploh ni bilo videti, po železnicah pa ie potovanje tudi do skrajnosti omejeno.
Peter Živkovič pri Aci Stanojeviuč
Nio, 25. marca p. Za svojega bivanja v Nišu je predsednik JNS Peter živkovič včeraj obiskal Aco Stanojeviča, ki polagoma okreva od svoje poslednje bolezni. Imela sta prisrčen razgovor. Predsednik JN3 Peter živkovič se je danes vrinil v Beograd.
Francosko gostovanje v Beogradu
Beograd. 25. marca. p. Dva dni je v Beogradu gostoval ansambl slavnega francoskega gledališča »Comedie Fran^aise«. Deležen je bil nadvse prisrčnega sprejema, a dosegel je tudi ogromen umetniški uspeh. Snoči in nocoj je bilo Narodno gledališče razprodano. Prav tako je bila razprodana tudi dvorana Kolarčeve ljudske univerze, kjer so francoski reproduktivni umetniki gostovali danes popoldne.
Položaj madžarske manjšine v Jugoslaviji zadovoljiv
Budimpešta. 25 marca AA. (MTIi List »Kis Ujszag« obiavlia ìziavo bivšega senatoria dr. Imredvia Varadvia o političnem, kulturnem in gospodarskem položaju madžarske manišine v Jugoslaviji Po tei izjavi se položai teh Madžarov sbolišuie. Na kulturnem ooliu ie boliši ooložai nastal zaradi razumevanja, ki se vsak dan izboljšuje v razmerju med Madžarsko in Jugoslavijo.
Zanimiv proces v Beogradu
Beograd, 25. marca. p. Pred civilnim senatom okrožnega sodišča v Beogradu se je danes pričela javna razprava proti glavnemu odboru JRZ, ki ga toži znani beograjski krojač živko Marinkovič za plačilo 500 jrz-ejevskih krojev, ki so bili pri njem naročeni v decembru 1938. leta za člane stranke. Naročil jih je Dušan Jankovič, tedanji predsednik akademske mladinske organizacije JRZ »Slovenski Jug«. Vodstvo stranke pa sedaj noče poravnati računa za te kroje, češ da jih ni ono naročilo, temveč prejšnje vodstvo stranke. Krojač je takrat prejel blago in pribor ter je večino naročenih krojev izdelal in dobavil. 98 krojev pa je pridržal. Razprava je trajala ves dan. Jutri bodo zaslišali še bivšega predsednika ^Slovenskega Juga« Dušana Jankovica in bivšega glavnega blagajnika stranke Dušana Trifkoviča.
Novi tovorni listi
Beograd. 25. marca. AA. S 1. aprilom bodo dani v promet novi obrazci železniških tovornih listov za mednarodni promet. za navadne prevoze in hitre prevoze. Cena teh obrazcev za kosovne pošilike ie po 3 din. za vagonske poši! ke oa po 21 in 26 din Novi obrazci se od starih razlikujejo v tem da ie na njih natisnieno »Ta obrazec velia 1 din«. Stare tovorne liste za mednarodni promet bodo prodajalci in zasebniki zameniali za nove tovorne liste od 1. aprila do 29. junija letos.
Natečaj za sprejem v diplomatsko službo
Beograd, 25. marca. AA. Na podlagi čl. 18 uredbe o ureditvi ministrstva zunanjih zadev ter diplomatskih in konzularnih zastopstev v tujini z dne 10. avgusta 1930 je zunanje ministrstvo razpisalo natečaj za sprejem diplomatsko-konzularnih pripravnikov (6 kandidatov). Tisti, ki se žele natečaja udeležiti, so se dolžni prijaviti zunanjemu ministrstvu (upravni oddelek, personalni odsek) najkasneje do 1. maja 1940 in predložiti istočasno vse potrebne dokumente, kakor jih določa zakon o uradnikih ter imenovana odredba. Nadaljnje podrobnejše odredbe glede pogojev in izjemnih primerov so bile objavljene v Službenih novinah št. 187 z dne 18. avgusta 1935 in v št. 178 z dne 7. avgusta 1930.
Dva roparska umora na Hrvatskem
Karlovac, 25. marca. o. Na cesti iz B»-laja v Karlovac je bil davi izvršen krvar roparski umor. Posestnik Nikola Rajkovič je s svojo ženo Jelico in kumom Nikok» Zirlčem šel peš na sejem v Karlovac. Raj-kovič se je v Belaju za kratek čas ustavil pri nekih znancih, medtem ko sta njegova žena in kum sama peš nadaljevala pot. Nenadno je slišal strele in klice na pomoč. Ko je pohitel za svojo ženo. je nedaleč od vasi našel svojo ženo in Zlrlča ubita m izropana. Zlrič je imel pri sebi 5500 din, ki so Izginili. Orožništvo vodi preiskavo.
Sisak, 25. marca. o. V vasi Prelovščica pri Osjeku je bil na velikonočno nedeljo izvršen grd zločin. Ko so se ljudje vrnifi iz cerkve, so našli 821etno Magdo Hren ▼ hiši seljaka Hajdinjaka umorjeno. Orožništvo je uvedlo takoj preiskavo in je kmalu za tem aretiralo 181etnega sosedovega sina Mijo Kolariča. ki je po kratkem oklevanju zločin priznal. V hiši Hajdinjaka jo bila blagajna zemljiške zajednice. Kol arid je izkoristil odsotnost domačih ter je ukradel iz blagajne 7000 din. Ko pa je zagledal starko, se je zbal, da bi ga Izdala. Zato ji je prerezal vrat ln je starka nato izkrvavela.
Dr. M. Begovič umrl
Zagreb, 25 marca a V »böte rrečer je
preminil po kratkem bojehanju dr. Milan Btfiic, upokojeni načelnik oddelka za so-| cialno politiko savsko banovine.
Znižana voznina
Beograd, 25. marca. AA. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično vožnjo za udeležence glavne skupščine zveze inženirskih društev, ki bo v Skoplju 5. maja. Ugodnost velja za odhod od 3. do 5. maja in za povratek od 5. do 7. maja.
Nov planet
Bruselj, 25. marca. AA. Ravviateli belgijskega observatorija Del Bont ie našel nov planet, ki ie dobil ime Amor 2. Njegov premer znaša okoli 6800 m. Ta planet je najbližji zemlji.
Zemunska vremenska napoved. Dvifi
j temperature. Pretežno oblačno na zapadu in delno oblačno na vzhodu. Dež na Pri« morju in tu pa tam v notranjosti.	_i
V snegu in viharju
Zgodba o tem, kako sta dva drzna planinca zašla v čase In kraje, kjer se vsa teža in vrednost življenja strne včasih v en sam drobec sekunde
Zapustila sta utrto stezo, ki so jo iz-hodili graničarji od Zlatoroga do svoje ka-raule pod Savico, in zagazila v globoki sneg. Kasna sta bila. Svetal dan je objemal bohinjsko dolino, ko sta se bila odpravila iz koče. Peter je hodil prvi. Bil je še mlad fant, jeklenosivih oči in majhne, pa. žilave postave. Za njim je stopal Marko, lep, dobrodušen dečko, sloke rasti in rumenkastih las, ki so se zdele, kakor od scnca cžarjene. Pred njima se je vzpenjala strma Komarča, vsa bela od svežega snega. Prejšnji dan in dobre pol noči je medlo. Na meter starega pršiča je zapadlo v dolini še novega do kolen. V gorah je bilo bolj hudo. Graničar, ki je imel zgodaj zjutraj
zala smuči na noge. Za smer sta vedela: po dolini navzgor. In spet ko prej; enkrat je gazil eden, nato drugi, dokler ni ves izmučen prepustil mesto prvemu. Smučala sta v enakomernih gibih, preračunanih na najmanjšo potrošnjo sile, ki jo bosta še potrebovala, vedela sta, mnogo, premnogo. Ob enih po polnoči sta bila pri Beli skali. Dvig na planoto nad njo skozi strm gozd ju je stal dve uri trdega dela. Do tod sta po sreči kljub megli našla smer. Zdaj je prenehalo snežiti, le megla je ostala. Do koče je bilo še pol ure hoda. V bele ploskve sta rezala smučino na slepo srečo. Znašla sta se pred silno strmino, krenila na levo, skoraj padla v globok jarek in
Trigav v beli samoti
©praviti v Zlatorogu. je povedal, da ga je v Koncu čez dva metra, više pa še več. Kar nagloma se je tisti dan zjutraj zjasnilo in Dobravec v hotelu je zlovoljno gledal v nebo. »Se že kaj pripravlja!« je godrnjal. »Prekmalu se je uneslo vreme,« je dejal, obrnivši se k fantoma, »ne hodita čez Komarčo. ne bosta zmogla!« — »Ah kaj!« se je smejal Peter, »ni vrag, da jo zdelava!« Gospodar je skomizgnil: »Da se le ne bi sprevrglo prezgodaj!« je mrmral.
Pot čez Komarčo
Zdaj, ko sta bila v Komarči, sta videla, da je njuna pot resna. Do pasu sta gazila sneg. Grda, razmetana sled se je vila za njima daleč v dolino. Peš sta rinila navzgor, na smuči ni bilo misliti. Pehala sta se v strmini od bukve do bukve, od skale do skale. Kar čudno je bilo, da se ni utrgal plaz. Strmal je rasla z vsakim korakom. Čas je mineval. Opoldne sta bila komaj na tretjini. Muka je bila, dvigati smuči, jih zasajati daleč predse v sneg, pretlačiti se skozi mokasti pršič do njih in začeti znova. Trma ju je gnala dalje. Prenekateri strmec sta premagala le s skrajnim naporom. Najhuje ju je dajalo pod zadnjim robom, kjer je poleti zagruščen žleb. Lesena lestev drži na oster nos, ki moli iz stene. Pot, ki je poleti igrača, da prepad komaj opaziš, je bila zdaj izpostavljena, da nikoli tega. Kakor na varljivih krilih sta se zdela, ko sta prilezla izza skale nad brezno, še sitna prečnica, prav polagoma sta se stihotapila čeznjo in že sta stala v veličastnem zimskem gozdu pri čmem jezeru. Mračilo se je. čudna, zelenkasta svetlooa je ležala po Gorah. Vse daljave so se približale. Jasno se je videl vsak razič in vsak zamet. Petra je zaskrbelo. V zraku je vohal premeno. Onstran doline se je Podrta gora dvignila temna in grozeča. Visoko nad njo so se razpeli dolgi oblaki in segali z velikanskimi rokami čez južne grebene. Fanta sta na tihem računala: dve uri do Bele skale, od tam še &abo uro do koče. Ob desetih zvečer bosta na toplem, če pojde po sreči.
Počasi sta napredovala. V rahlem, ne-uležanem snegu so se smuči globoko ugre-zale. Dobre pol ure sta potrebovala samo ob jezeru, da sta prišla preko plazovine, ki se vleče tam izpod navpičnih sten Stu-dorja prav do vode, prekrite s snegom in ledom. Od velike razbitine preklanih skal in rumenega kamenja ni bilo sledu, čez in čez je ležal globok sneg. Tuja, kar nepoznana je bila pokrajina. Beli stogi dreves hi snežene kučme večjih pečin so v rastočem mraku postali pošastni liki obrazov, glav in teles, ki jih poznamo iz davnih pripovedk in ki spé globoko v našem spominu. Ob uri. ko je pričakovanje prihodnjega tesno in polno skrbi, se zbude in se nam reže. Ta z boka, oni za hrbtom, tretji v lice. Počasi se ti bližajo, še počasneje minevajo in se utrinjajo v mrak za teboj.
Noč v viharju
Gazila ste že dobro uro. ko je visoko v zraku završalo. V motni svetlobi zvezd sta zapazila prve megle, ki so hitele proti severu. Spogledala sta se. Megla za jezeri, megla na Komni, siva. neusmiljena sovražnica! že se je začelo! Siloviti sunki vetra so zaorali po snegu, v vrtincih se je dvignil sneženi prah najprej po robovih doline. Veter ga je potisnil visoko v zrak in pahnil v globel. Takoj je sledil drugi sunek in še tretji. Naslednji so se strnili v vihar. Sklenjena, glavo med rameni, sta hitela kar moči naglo naprej. Na desni plati sta zapazila obrise skale. Pod previsom je bil kakor za čudo suh prostorček. Tja sta naglo skočila, snela smuči in jih zasadila predse v sneg. Zasopla sta zmetala nase še obleko, kar sta jo imela v oprtnikih. Medtem se je začel usipati gost sneg. Snežni metež. kakor ga poznajo le gore, je vihral čez Triglav. Vdano sta čakala. Minila je ura. Veter je nasul pod previs že za ped snega. Pričelo ju je mraziti. Nikjer okoli mesta, da bi zakurila, vse drevje globoko pod snegom. Nai ostaneta? Prenočita v tem meVžu? Ali naj gazita naprej v negotovost?
Peter je siknil: »Rajši poginem na smu-čih, kakor da tu zmrznem!« Marko ie prikimal. Oba sta bila podietna. moža dejanj. Otepla sta si sn°? z rarnen in z oprtnikov, »tlačila volnene jopice na varno in nave-
spet iz njega ven gazila med redkim drevjem in sneženimi kopicami dalje, vedno dalje, neskončno dolgo, dokler nista ob prvem svitu zgodaj zjutraj naletela na smučine.
Zgrozila sta se, kajti spoznala sta svoje lastne sledove. Blodila sta v krogu, v začaranem krogu tistih, ki izgube pregled čez pokrajino, koder hodijo in tavajo v velikih lokih od desne na levo, dokler ne omagajo. Vedela sta, da je treba najti izhod od smučin na desno. V rastoči svetlobi sta sledila sledovom. Vodili so ju strmo navzgor, nato na levo v vrtačo — spomnila sta se, da ju je tu ponoči strmec skoraj vrgel v sneg -—, nato na belo, položno dvigajočo se raven. Pri čudnem, zasneženem kupu sta se ustavila. Ponoči sta zavijala naravnost po robu dalje. Peter je zamahnil po sneženi kopici. Trdo je udarilo ob les. Omedel je z vrha kapo in zagledala sta kažipot. Stala sta tik nad jezerom pod štapcami. Oddahnila sta se.
VScm v zavetje
Zavila sta na desno in pregazila za-mrzlo in zasneženo jezero. Bila sta na koncu moči. Trudoma sta klecala v klanec proti sneženemu stogu, ki je naznanjal kočo. Vse zamedeno, tiho in zapuščeno! Koča zaprta, zaklenjena. Njena gospodarica, zajezerska Ivanka, daleč v dolini, v Srednji vasi, za toplo pečjo. Videla sta, da izmučena, kakor sta bila, ne prideta čez Hribarice v Krmo, kakor sta nameravala. Najprej v kočo! Toda kako? Peter je omedel sneg s stene. Trkal je na deske in napenjal tenki sluh. Odmevalo je toplo, votlo, spet topo, nato votlo in še enkrat votlo. Tukaj bo! Odtrgala sta s cepini skodle, nato še desko in še eno. železni drogovi, ki so bili počez položeni med steno, so tvorili tu zadosti širok prehod. Splazila sta se skozenj v shrambo in zadelala steno za seboj. V obednici sta popadala na klopi. V izbi je bilo skoraj toplo. Ko ju je minila najhujša utrujenost, sta zakurila. Zmetala sta sneg izpred oken in se najedla. Nato sta se spravila spat. Kar v kuhinjo. Toplo in prijetno jima je bilo. Dremavec ju je prijemal. V polsnu se je Petru še zdelo, da
Zimski motiv izpod Triglava
j sliši glas kakor oddaljen žvižg. Dvignil je ' glavo, da bi poslušal, pa premagal ga je spanec in trdno sta spala od zgodnjega popoldneva do kasnega jutra.
žvižg, ki ga je slišal Peter, je bil žvižg vetra in viharja. Znova so se podili oblaki in sipali sneg. Prebudil ju je mraz. Temačno je bilo v kuhinji. Okna so bila visoko zamedena. Ves dan sta prebila v koči, buljila v divji metež skozi ledene šipe in venomer kurila. Sivobela plan pred kočo se je kadila od snežnih oblakov. Videti je bilo nekaj bornih macesnov, tresočih se v vetru, sicer pa krog in krog le megla in
snežna vihra. Tonile so ure. Peter je nanosi drv iz drvarnice za kočo, kamor se je prekopal skozi sneg. Marko je pripravil večerjo. Drugo noč sta prespala z nadejo lepo vreme.
Tretji dan njunega samotnega bivanja — četrti od odhoda iz doline — jim je prinesel skrbi kakor prejšnji. Res je sonce posijalo medlo tu in tam na bele gore, južni veter pa ni še prenehal nositi oblakov in umazanih megla čez Spodnje gore in od Krna čez grebene sem. Fanta sta preudarjala: kod domov? čez Komarčo? Streslo ju je ob misli na strašno strmino in na nagromadeni sneg. čez štapce ? Grebeni nad plazom so grozili, da vsak hip zvrnejo vso težo snega na plaz. kjer je nasulo pršiča že na metre, čez Prode na Ovčarijo? Preveč tvegano! Treščilo bi ju v globel pred črčno jezero, čez Komno? V megli ne najdeta! Torej čez Hribarice!
Vsi poizkusi — zaman
Zagrizla sta se v blazno misel. Od vetra nekoliko stlačeni sneg ju je držal še dokaj dobro. Pri Ledvicah bi ju ob jezeru skoraj zajel plaz, ki je prigrmel izpod Kopice. Nad Zeleno mlako je bilo nebo vse črno. Ka-njavec, bel in strahotno strm, se je dvigal svareče na koncu doline v oblake. cez prvo hudo strmino sta še nekako prilezla. Vražji ples se je začel zgoraj na planoti. Kje sta blodila? V lokih čez konte, jarke, ob pobočjih Kanjavca tja do Vršake, po snežnih strminah gor in dol, dokler nista izmučena obstala nad Mišeljsko dolino. Strmina, ki se z roba Hribaric prevesi v prvo konto, ju je preplašila. Nikoli še nista hodila tam. Sreča zanju, da sta se premislila! Spodaj so ju čakale stene in skal-anati skoki. Z Mišeljske glave so se usipali plazovi. Pa tudi: kam naj bi šla z Velega polja, če bi srečno presmučala Mišeljsko dolino? Vsepovsod plazovine, pod Tošcem, pod Stogom, na Vratcih. Omahovala sta. Pravega prehoda v Mišeljsko, ki je močno desno pod prvimi skalami Skednjevca, nista iztaknila. Vrnila sta se proti sedlu, a že v drugi konti nista vedela, kje sta. Na slepo sta prečila v levo da bi našla svoje sledove. Po njih sta se vrnila v kočo za jezero.
Peti in šesti dan sta ostala doma. Nista smela tvegati v strašnem viharju, ki je besnel od Komno sem več kakor par korakov v drvarnico za kočo. Naglo je ginilo brašno. Počasi sta se začela zavedati, da gre za življenje. Sedmi dan sta še enkrat poizkusila čez Hribarice. Tokrat se je zima spomnila še vse drugačnih šal! Ho, ho, kako je besnelo čez planote, kako je bučalo ob stenah! Ravno sta dospela čez najhujšo strmino, ko ju je zasukalo in vrglo po tleh. Ko bi trenil, sta ležala na samem ledu. še preden sta se pobrala, sta bila že do pa=su zasuta v snegu. Z blazno hitrostjo se je spreminjala površina. Kak >r da bi nevidne roke prestavljale ledene kulise. Zdaj sta stala v zastrugu! Ne, vraga, saj sta na ledišču! Ne, že sta v globokem pršiču! In spet sta gazila med skorjami ledu, ki se je lomil po pobočjih! V silovitih zagonih jima je ledene iglice nosilo v obraz. Grohotaje so s truščem privršeli ledeni kosi s Kanjavca. Bili so ju po rokah, po glavah, po ramenih. Nato je veter naenkrat utihnil — moreča, zlovešča tišina je za trenutek zakričala v mračno belino — kar -e spet sunkoma zapiskalo okreg skal in zasikalo po snegu. Divji ples je plesala starka zima. Strta sta se tovariša vrnila v k~čo.
Zgodba o mecesnu, starem čevlju in živi miški
Pojemale so jima moči. Najprej je zmanjkalo drv. Peter se je spravil s sekiro nad bližnji macesen. Globoko spodaj ga je odsekal in trudoma privlekel v kuhinjo. Ves leden v obraz in otrplih rok je omahnil ob ognjišču. (Naslednje poletje je skrbeči gospodar koče napisal v Planinski Vest-nik nekako takole: »Neki smučarji niso znali storiti boljšega, kakor da so čez zimo posekali najlepši macesen pri koči. A zakaj in kako so ga posekali dva metra od tal, je uganka.« — Peter ni čital teh vrstic. če bi jih. bi mu bilo srčno žal: vsekakor je imel najboljši namen, posekati macesen pri tleh. Ni bila njegova krivda, da je zapadlo toliko snega.)
Ko sta pojedla zadnje drobtinice iz oprtnikov, sta pretaknila shrambo in vse kotičke. Našla sta nekaj mrvic zavrženega čaja, nekaj suhih skorjic kruha in malo koruznega zdroba. Glad je naraščal. Pre-smešno in pregrozno umreti od lakote tako blizu od ljudi in — tako daleč! Zunaj je tulil veter. Z grozo v očeh sta prisluškovala njegovi pesmi. Enkrat sta poizkusila proti Komarči. že pred Belo skalo ju ie zavrnilo. Bilo je ko zakleto! Ko sta bila ru-naj, je vihar še huje razsajal. Nemogoč'1 prebiti se skozi meglo in skozi leden dež proti mogočni zračni steni, ki je drvela čez plan!
V koči sta hotela potem skuhati usnje od čevlja. Zadnji hip se je Marko zavedel. Krom! Smrt! Star čevelj iz teletine sta našla v shrambi. Skuhala sta kos usnja in popila ostudno juho. Enajsti dan je Peter zapazil živo miško. Ležal je na klopi. Izza njegovega čevlja pod stolom je prilezla. Je bila zares pravcata miš? Ni več točno vedel. Stresnil je z glavo: saj je vendar pri zavesti! Previdno je prijel sekiro, oči so se mu zapičile v živalco. Marko ga je opazoval. »če jo zadeneš«. je šepetal, »bo moje meso, ti pa izpij kri!« Peter je prikimal. Počasi je dvignil sekiro, šlo je za življenje! Drobna miška je mežikala, s črnimi očki je pogledavala po izbi in vohljala po tleh. Zašvistnilo je — kot blisk je padla sekira in — ni zadela. Fanta sta se sesed-la v obupu. Nikoli več se ni prikazala živalca.
Od tiste ure je bil Marko kakor spremenjen. Vročično so mu žarele oči. Ni več govoril, le jecljal je in buljil predse. Ponoči nista spala. V polsnu sta dremala in se prebujala z bolečino v želodcu. Dvanajsto noč je Marko dolgo strmel v Petra. Vstal je in pograbil sekiro. Blazen nasmeh je imel na ustnicah. Začel se je plaziti k Petru. Oči so se mu svetile, roke drhtele. Peter ga je ugledal v svitu ognja in naglo sedel pokoncu. Vedel je, da je prekleto nevarno. »Hoho, piSčanec, piščanec!« je nenadoma zarjul Marko in skakal po kuhinji od norega veselja. »Za piščanca me ima!«
je obupan pomislil Peter, čez trenutek je Marko obstal. Nepremično je stal in gie-dala sta si iz oči v oči. Trenutek strašnega miru — kot blisk je sledil nato Peter Markovi roki. Zamahnila je s sekiro, zažvižgalo je železo in se tik pri Petro\i glavi zasadilo v steno. Ko tiger je planil Peter kvišku, obje! tovariša in ga položil v posteljo. Brez moči, kakor otrok je pustil ta, da je delal ž njim. kar je hotel. Peter je omahnil na ležišče. Kaj se je res bližal konec?
Poslednji korak
Tačas so se rešilne odprave brez uspeha borile s snegom. Prva je obtičala pod Komarčo. druga ni prišla s Kraja niti do Kala, tretja se je vrnila pod Dednim poljem. To zadnjo, ki je imela še največ upanja, da pride do jetnikov, bi pa utegnili zajeti plazovi, ki so vsak čas grmeli izpod Tičarice. Fantoma je bilo usojeno, da pogineta ali da se sama rešita.
Ali je vztlela zadnja iskrica volje, ali se človeku zbude skrajne neslutene sile. ko gre za življenje, ali so Petrove pomirjevalne, tolažilne in tihe besede vplivale na Marka, to je uganka. Po prečudni sreči sta našla v starem loncu v kleti nekaj sladkorja, Bilo je to trinajsti dan zjutraj, ko je Peter v obupu znova stikal po koč;. Zunaj je vihra ponehala. Pojedla sta sladkor in se odpravila. Vedela sta, da se jima odpira le ena pot — tista po kateri sta prišla, čez Komarčo. Izključeno jima je bilo hoditi navzgor! Ne zmogla bi strmine štapca niti težke poti na Kraj. Na Hribarice sta mislila le še z grozo, še majhen klanček od jezera na beli rob h kažipotu jima je bila strašna., zlobna in neusmiljena strmina. Z roba sta padala proti gozdu. Bodrila sta drug drugega. Nad Belo skalo se je veter docela unesel. Ko sta zavila navzdol, se je utrgal plaz. Kdo ju je obdržal na površju, čigava mogočna roka je bila. ki je zadržala sneg, da ju ni 1 prekril ? Mehko sta se popeljala navzdol in obsedela na vrhu kupa. šele mnogo kasneje, čez nekaj tednov sta se zavedela nevarnosti. Nikoli se ne bi bila izkopala iz snega. če bi ju zasulo. Kako sta prišla do Črnega jezera, nista vedela. Koliko časa sta hodila, jima je bilo vseeno. Kako sta zmogla napor, gaziti sestradana skozi strašni sneg. nista vedela. Le ena volja: živeti! ju je silila, da sta klecala dalje. V mraku, kakor pred trinajstimi dnevi, sta bila nad Komarčo. Na skalnatem nosu je zrasel oster snežni greben. Ko sta se mu pribllža-
V Bohinju pozimi
la, so se megle razgrnile. Zagledala sta pod seboj bohinjsko dolino, svetlo zvezdo nad škrbinami in globoko spodaj luč v ka-rauli.
»Na pomoooooč!«
Graničar je čul njun klic
»Čekaj, dodje ekspedicija!«
Iz globine se je čul daljni klic, zvesti graničar je odgovarjal.
Po snežni rezi sta stopicala ob steni.
Omahnila sta na levo. plazič se je h«'» z njima navzdol. Ponesel ju je nekaj metrov globlje med prva drevesa. Peš sta tavala, lezla po snegu sede in čepe. vse niže. Nad preveso se je utrgalo. Vrglo ju je med drevje. S smučmi sta splezala po vejah navzgor pod preveso in legla v sneg. Nista mogla nikamor več. Ves bled se je Marko naslonil ob skalo in nemo zaprl oči. Začudil se je Peter toploti, ki je prešinjala telo. »Saj ni čudno«, si je mislil, »saj sem vendar v gozdu!« Smešne opice so se mu režale z vej. Iz~a skale ga je gledala neka velika, z grbastim nosom in z dolgimi, do kolen segajočimi rokami. Zaprl je oči. >Ne smeš izgubiti zavesti«, si je ponavljal, xsem pod Komarčo«. je šepetal; »Pod Ko-maičo«, je ponavljal glasneje. >Pod Komarčo!« je kričal hripavo. Za trenutek mu je bilo še jasno, da leži v snegu, mto ga je zagrnila noč. Znova je začel tiho padati sneg.
•
čez čas. ki ga ni mogel določiti, se ja Petru zdelo, da pije nekaj sladkega, toplega. Omahnil je nazaj v noč in čez krajši čas, ne da bi se zavedal trajanja, je odprl oči. Strmel je v obraze pred seboj, ne da bi jih spoznal. Je še vedno v tistem čudnem gozdu? Pogledal je v strop, obrnil oči na desno in levo. Z glavo ni mogel ganiti. Bitja so stala okrog njega, davno poznani liki giav, smučarskih hlač, širokih ramen in rjavih obrazov. Kdo so, ni dognal. Čul je glasove, ki jih ni umel. Neskončno prijetna toplota je obdajala telo. globoko je sopel. Nenadoma se je zdrznil. Kot daljna groza je začel vstajati spomin na zadnje ležišče pod previsom. Da, bil je v gozdu! Opice so se mu posmehovale! Kaj je delal tam! Bilo je mraz. okrog njega je bil vendar — sneg! Sneg. ta groza! Stresel se je. Komarča! Res, z Markom sta hotela na turo. Dobro da ju je prehitelo že v vzponu! Saj je kar slutil nesrečo. Toda — ne!! Spomnil se je plazu z vrha Komarče. Kaj ni klical na pomoč In zakaj? Nemirne misli so mu uhajale, pribežale in spet usle. Napenjal je spomin. Kako čudno, kakor bi plaval proti toku! Hoče dojeti tisto, kar je bilo, preden sta dospela nad Komarčo, pa se mu Izmuzne kakor veja iz roke in tok ga odnese s seboj. Tok spomina, ki otipava spet pot z vrha Komarče doli do previsa. Kar je bilo prej, se zdi Petru kakor brezupen prazen prostor, v katerega ne more prodreti.
Toplo je pri Zlatorogu
Kje je Peter zdaj? Leži v postelji. Sam ni prišel vanjo, to ve dobro. Njegovo zadnje ležišče je bilo v snegu. Torej so ga prinesli sem. Torej so Ju rešili! Naenkrat mu vstane v spominu vse strašno bivanje v koči in vsa borba v snegu. Naglo odpre oči. Zdaj spoznava fante: Rožmana, Koéco, Križmana in Franceta iz elektrarne. Potem se mu prismeje kuštrava glava Čopovega Joža in ozki, energični obraz Kve-drovega Janeza, »že tretji dan ležita dečka!« pravi le-tà.
Pozneje so pripovedovali, kako so ju našli. France iz elektrarne, ki je hodil prvi, je dejal, da se pod previsom radi drže gamsi. Pot je vodila daleč naokoli in hodili so počez, da bi bili prej gori. »Skočim pogledat, če je kak gošar tarn*', je dejal. Gošarja ni našel, pač pa je zadel ob smučko, ki je molela iz snega. Poklical je tovariše. Izgrebli so ju, k sreči še topla, ponoči ob treh. če se ne bi tisto noč ojužilo. bi gotovo zmrznila. Ob devetih zjutraj so ju prinesli v Zlatorog.
Doživljaj, tudi v visokih gorah redek in mogoč le zaradi strahotnega viharja, se je vtisnil v njiju m ju prekoval. Toda šele čez par mescev sta si opomogla od groze, ki sta jo prestala.
Karol Mali:
Velika nož nase Lizbone
Spomini starega Ljubljančana na Viharne dni velikonočnega potresa 199S«
Lcto.injo veliko noč loči že kar 45 let od velikega ljubljanskega potresa, ki je v noči od velikonočne nedelje na ponedeljek temeljito, vprav katastrofalno razmajal in razrušil staro, baročno Ljubljano. Če posežemo nekoliko nazaj v davnino, nam bo že zgodovina potresov pokazala, kako majava so bila skozi stoletja tla ljubljanskega niestà.
Najstarejša kronika ljubljanskih potresov nam je ohranila spomin na prvi zabeleženi potres v Ljubljani leta 1509, ki je pa brez datuma. Pač pa se je leta 1511 tresla zemlja od 24. do 27. marca in je potres razruši! tistikrat 8 hiš, v nevarnosti so bile mestne cerkve, zlasti stolpa današnje stolnice, tesne ulice so bile temeljito nastlane z opeko padlih dimnikov Škoda velika vendar brez človeških žrtev. Večji ali manjši potresi so vznemirjali mirne Ljubljančane v letih 1641. 1669, 1670, 1689. Veliki evropski potres leta 1691 so čutili v majhni meri tuoli pri nas. Potlej navaja kronika potresna leta 1776, 1802, 1813, 1840, 1845, 1856 in 1857, 1867 in vsako leto do 1874. Seveda so mi-ljeni tod majhni potresi. ki razen strahu in nekaj podrtih dimnikov in razbite opeke ni bilo večje škode. Dva krepka potresna sunka v letu 1877 sta pošteno preplašila prebiva'cc. Ljudje so vstajali iz postelj in begali prestrašeni po ulicah, ženske so molile, stari možje so od-kiitih g'av pričakovali sodnjega dne. Pa se n; ničesar hudega zgodilo. Nedolžni potresni sunki večjega ali manjšega števila so se potlej ponavljali skoraj vsako leto, vse do 1886. Potlej se je za 9 let zemlja umiri'a. no, noč na velikonočni ponedeljek leta 1895 jc za ves ta tas in še daleč napjej nadoknadila vsa mirne, brezskrbne dni in noči.
Kako jc bilo za tega potresa, o tem so se že ob različnih prilikah in obletnicah pi;ale izčrpne storije. Še zmerom pa nas za nimajo in znova pritegnejo pozornost izpovedi starejših Ljubljančanov, ki sc jim vprav tele dni spet obujajo spomini na ure jlroze in razdejanja
— To je bila zgodnja velika noč in so ljudje že kar vnaprej govorili, da to le»:o ne bo prineslo ničesar dobrega, pripoveduje penzijonist, ki mu kljub 80 letom jedrnato teče beseda. Da, ne motim se, natanko se spominjam, da je na veliki četrtek v gostilni pri Belem volku pripovedoval pivski druščini stari upokojeni sodni sluga Luznar Matej. Videli boste, potres bomo doživeli. Kar voham nekaj takšnega v zraku. Tale vlaga in ta čuden toploten veter... Seveda, in kar nas je bilo v gostilni si nismo belili glav s prerokbami. To pa rečem, da je bilo tako močno izpre-minjajoče se, deževno vreme. Kleli smo, češ, prazniki so nam temeljito skvarieni letos, toda na velikonočno nedeljo popoldne se je nenadoma zjasnilo in prav pomladansko vreme je ljubljanske meščane v velikem številu zvabilo v okolico. Šiška je bila takrat še vas in še stran od mestnega roba, potlej je bil tiste čase močno obiskovan Podutik in pa Rožnik. Na večer so se ljudje vrnili z izletov, ulice so bile živahne, nastopila je prava pomladanska- zvezdnata noč. Utrujeni meščani so šli zgodaj k počitku, saj so že danes po deseti uri zvečer mestne ulice skoraj povsod prazne. To je bila še sreča, kajti okrog 11. ure smo začutili prsi sunek. Treslo je kakšnih dvajset, trideset sekund. Nastala je zmeda in poplah po hi.:ah in cestah, dimniki so se lomili, stropi pokali in stene rušile, ponokod so bile ulice takorekoč do kolen nastlane z opeko. Ljudje so pobesneli od strahu, ženske so jokale, bil sem priča pretresljivih prizorov. Tako so nekateri klečaili kar sredi ulic, napol oblečeni in s povzdignjo-nimi rokami moliJi in rotili božjo pomoč, medtem ko je krog njih padala opeka raz streh. Saj so potlej še govorili in se smejali na ta račun, češ, kdo bi si vendar mislil, je da v Ljubljani doma takšna pobožnost, ziasti med liberalnimi ljudmi. Vsi so b«. žali na odprte prostore, noseč s seboj kak. Sne stvari, ali blazino ali samo uro, večin« je ostala v zmedi in strahu kar praznih rok. Zvezda, Tivoli, Šentjakobski trg, br*
Minuta pomenka
Za življenje in za vsak dan
OB SOČI
V	vašem srtcu ni zvijače. Preprostost in dobrosrčnost sta odliki vašega značaja. — V njem tiči preje trme in nagle jeze, je pa po srcu dober, in če je kaj zagrešil v svoji jezi, se takoj kesa, ko ga jeza mine. Z njim je treba obzirno ravnati. Mislim pa, da bo ljubezen omilila to njegovo lastnost.
GARAVUŠA
Premajhno zaupanje v samega sebe in v svoje sile vas je že večkrat napotilo, da ste opustili nameravano dejanje, ki bi bilo za vas odločilnega pomena. Če se boste v bodoče otresli bojazm pred neuspehom, boste prav gotovo dosegli še marsikateri uspeh. Nikar ne omahujte, ampak stopite pogumno naprej. Z vsakim korakom vam bo laže.
ABSTINENT
Lepo je to, da ste se zgodaj posvetili samovzgoji. Taki ljudje so zelo redki in je vaša osamljenost čisto razumljiva. Toda tudi samovzgoja mora imeti vodnika, nekak vzor, bodisi v osebi ali knjigi, po katerem uravnavamo vsa svoja stremljenja in dejanja. Kakor vse kaže, ste si izbrali vzor iz preteklega stoletja in od tod izvira nesoglasje in prepad med vami in vašo okolico. Cilj samovzgoje ni samo v tem, da zgradi popolno osebnost, ampak v veliko večji meri v tem, da zgrajen človek molče trobenta svoji okolici: posnemaj me! Na ta del samovzgoje ste polagali premalo važnosti. Skrbite, da boste v zunanjih stvareh podobni drugim ljudem. Askete in vzvišeno osamliere vzornike vsi obč"dni^o ali redki so, ki bi jih posnemali. Zakaj? Ker so se zdeli liudem nekq vzvišena b;tia lei niso od tega sveta in ker so bili premalo — ljudje. Zato vam svetujem, da se umaknete iz svoje osamelosti in greste med ljudi. Kamorkoli pojdete. boste opravili koristno delo. — O^eb^i	rokopis ste mi poslali v analizo, kaže neke potere neodkrifosti in samoliubi^ T")rn«*a?* zelo podjetne narave, le to napako ima, da ne vzdrži do konca.
SLAVKA V.
Ta pisava kaže razdvojenega, čustvu podvrženega človeka. V njem ni zahrbtne misli, in kar ima na ieziku. to ima tudi v srcu. Manjka pa mu odločnosti.
MATI 50
Vaš sin naj se ne boji bodočnosti, ker ima veselje do življenja in dela, pa tudi zmožnosti mu ne manjka. Skuša naj kljub vsemu ohraniti dobro voljo, ki je najboljša vodnica skozi življenje.
MAJ
Bojim se za vajino ljubezen, ker so njeni temelji trhli. Lepa zunanjost ni vse! Prva guba lahko uniči vajino ljubezen. Skrbita, dokler je še čas, da bo vajina dušev-nost globlja in bogatejša. Jabolko, ki prezgodaj dozori, je navadno črvlvo.
PETER S.
Verjamem, da vam je vse jasno in da vas kljub zapletenim časom ne skrbi bodočnost. Blagor vam! Vendar pa mislim, da gledate reko življenja le po njeni gladini. Mladi ste še. Ko se baate potopili v njene tolmune, se vam bo odprl čisto drug svet, ki ne bo tako rožnat, kakor ga zdaj gledate.
ALBINA	---
VI	ste skromni, poleg tega pa imate še dar, da se lahko vživite v vsak položaj, ki vam ga daje usoda. Do življenja nimate velikih zahtev in takim ljudem navadno življenje mnogo podari.
SREČA 20.
Zelo ste neučakani. Potrpite, kajti tudi k vam še pride sreča. Prisiliti je sicer ne morete, pač pa ji lahko pripravite pot, če boste nekoliko bolj skromni in umerjeni in pa predvsem — potrpežljivi.
B. S.
Vse muke, Jä vas zdaj stiskajo, bodo v nekaj letih izginile in potem boste gledali življenje s čisto drugimi očmi. Glavno je, da v tem času zaposlite svoje misli in svoje telo.
ZVONKO J.
Ne prenaglite se ne v to ne v ono smer! Značaja se v glavnem ujemata, le pri vas bi bila potrebna večja odkritost. Neka na-rejenost, ki se je ne morete otresti, vam je naredila že marsikatero neprijetnost. — Njemu manjkata odločnost in vztrajnost, če bosta nekoliko opilila svoje napake, se vama ne bo treba bati bodočnosti.
LOKA
Nikar ne obupujte! še iz hujših zadreg se ljudje, ki imajo manj volje kakor vi, z lahkoto rešijo, pa da se ne bi vi s svojo energijo. Glavno je, da se ne vdaste in da vztrajate na začrtani poti. Napor in trpljenje vam bosta stokrat poplačana.
AMALIJA
Dvoje je, kar vas odlikuje pred drugimi ljudmi: močna življenjska sila in pa razvita fantazija. Zato vam svetujem, da se posvetite umetnosti. Sodim, da imate smisel za glasbo.
JÜBH
Urad je napravil iz vas avtomat. Točni ste kakor ura, natančni in vestni. Zakon vam je bog in paragraf njegov prerok, dušo pa ste zaklenili v blagajno, ključ pa hranite v uradnem predalu in srce je v vaši kartoteki zaznamovano kot vzorec brez vrednosti, če čutite potrebo, da se rešite iz tega sveta, potem pojdite in si oglejte metulja na razcveteli trati in ga primerjajte s seboj.
33—40
Vaši živci so zelo slabi, zato ne vzdržite nikjer dolgo časa. Spremenite način svojega življenja, seveda kolikor vam okoliščine dopuščajo, predvsem pa potrebujete miru in počitka. Najboljše pa bo za vas, da se obrnete do zdravnika, da vas preišče. Ko si boste popravili živ \ bodo same od sebe odpadle duševne muke.
Kupon za brezplačno „Minuto pomenka" štev. 27
V letošnji 3. številki »Doma in sveta« je na zadnjih platnicah pri-občemh nekaj nebogljenih epigramov z naslovom »Okleščki«, Ivi jih je napisal psevdonimni Smojka kot slaboten odmev na znano pisunstvo »Slovenskega doma« glede podelitve nagrad mestne občine ljubljanske za najboljša literarna dela v letu 1939.
Ti »Okleščki« so sicer pristen izraz nekega literatskega razpoloženja, ki nima s poezijo nič skupnega ponatiskujemo jih pa svojim bralcem, ki jim omenjeni list ni dostopen, v pouk in kratek čas ter v boljše razumevanje glos, ki jih je k tem »Okleščkom« napisal in nam jih poslal Igo Gruden za našo rubriko »Ha-Ha«.
Iz „Okleščkov"
Smojka
TUDI JAZ SE ČUDIM
Nas uboge pare igo tare, tebi, Igo,
pare delajo sigo! ___
siga: težka sapa, težave.
OB DVANAJSTI URI
V veži »pri Kolovratu« angelček se čudi: ne od vina, od nagrad zgolj Narcis se grudi.. •
NAŠ PROMETEJ
Pri Grkih vklenjen na peči, na kólovrat
paš inaček,
Kljujó tam jetra mu orti, pri nas pa —
[maček.
inaček: inačica varianta.
VEČNOST DELI SPRIČEVALA
Simojika!
za pisarijo: šlo bi. za filozofijo: otrobi, za življenje: dvojka!
Glose
k »Okleščkom« na zadnjih platnicah »Doma in sveta« v 3. št. 1940.
Igo Gruden Glas urednika
Povit v epigramatične plenice dovtipov zdravih, misli pravih stradaš; zato, pleničar, pojdi, kamor spadaš: na zadnje Dominsvetove platnice.
INACEK: INACICA, VARIANTA
Prodaja platno na platnicah »Dom in
[sveta«
razprtih hlaček kramarček — junaček: na maček skrojil rimo je inaček in »Dom in svetu« se ponudil za poeta.
RIMACEVA SIGA
Za rime ima, zdi se, skrb in brigo, po sili vleče vse pod rimsko igo, na Igo rima sigo in ne figo kot vredni drug — rimač don Javornigo.
PROMETE JEVSKA
Ne grudi Grudna, če ga kdo opsuje, opljuje, v zvezde kuje, nagrajuje, normalno njemu pevska žila bije: mu jeter maček — kot orli — ne kljuje. a glej, da žolč se tebi ne razlije.
KOLOVRATARJEV ANGEL — DOMINSVETOVI SMOJKI
Pisariš res samó, ne pišeš, ljuba smojka. V filozofiji vežeš, praviš nam, otrobe. Ker slabe verze delaš, gre ti vse na-
[robe,
ne za življenje, le za poezijo: dvojka.
URADNA OSEBA
Sodnik: »Poleg tega ste se pregrešili tudi zaradi podkupovanja uradne osebe.« Tat. »Kako, gospod sodnik?« Sodnik: »Policijskemu psu, ki vas je zalotil, ste ponujali klobaso...«
ZLATA AMERIKA
Miha: »Janez, ali greš tudi ti v Ameriko?« Janez: »Grem.«
Miha: »Zakaj pa vlačiš prazno vrečo s seboj?«
Janez: »Da bom denar vanjo spravljal!«
MLAD, A MNOGO VE
Učitelj: »Kako je treba razumeti, da je bil švedski kralj Karel XII. samodržec?«
Janezek: »Da ni bil oženj en, gospod učitelj.«
SILOBRAN
Hlapec je ustrelil sosedovega psa; sosed ga je tožil. Na sodnikovo vprašanje, zakaj je ubil žival, je hlapec odvrnil, da je to storil v silobranu, ker ga je pes hotel ugrizniti.
Sodnik: »Vi bi morali obrniti puško in
se braniti s koDitom«
Hlapec: »Saj bi to gotovo stoni, ce bi se obrnil tudi pes in bi šel samo z repom name...«
Fotoamater
Strašijo nas
da utegne v kratkem na trgu poleg drugih kemikalij zmanjkati tudi razvijalnih snovi. Nemara bi za ta primer tistim amaterjem, ki nimajo denarja, da bi si omili j ali »zalogo«, ne škodovalo, če bi si pridobili ne-
kai izkušeni s starim razvijalcem z železovim oksalatom, katerega sestavnih snovi gotovo ne bo zmanjkalo nikoli. Ta kisli razvijalec sega že v začetke suhih emulzij, danes ga uporabljajo le redkokdaj, ker so ga izrinili zmogljivejši alkalni razvijalci. Vendar ima poleg nekaterih slabih tudi nekatere dobre lastnosti, tako da nikakor še ne spada na pokopališče.
Med njegove slabe lastnosti spada to, da se drži le v ločenih raztopinah, in tudi tedaj le omejen čas. Dalje je treba za sestavo ene izmed obeh njegovih raztopin uporabiti vodo brez apna ali še bolje destilirano vodo, ker se drugače stvori bela obo-rina oksalno kislega apna.
Prva raztopina je sestavljena tako-le: 300 ccm destilirane (ali apna proste) vode in 100 g nevtralnega oksalno kislega kalija Druga raztopina: 300 ccm navadne vode, 100 g železnega vitrioLa, 5 kapelj kemično čiste žveplove kisline. Prva raztopina se drži neomejen čas, druga je manj trpežna a še naibolie se drži. če io hranimo — v nasprotju z drugim razvijalci — v svetlobi. Ko postane iz prvotne čiste, zelene tekočine motna in rjava tekočina, začenja izgubljati svojo učinkovitost.
Neposredno pred uporabo primešamo 1 del druge tekočine v 3 dele prve tekočine (ne narobe!), razvijalne posode morajo biti popolnoma čiste. Ta sestava velja za normalno osvetljene negative. Za preosvet-ljene negative, ki jih spoznamo po tem, da se razvijajo zelo hitro, dodamo razvijalcu, ki dela drugače počasno, nekoliko kapljic 10 odstotnega kalijevega bromida. Če so bili nesativ: premalo osvetlieni. t>o-spešimo razvijanje z dodatkom nekoliko kapljic raztopine fiksirnega natrona (1 : 500). Ta uporaba fiksirne soli v razvijalcu je zelo zanimiva, biti pa moramo ž njo previdni, kajti če je dodamo preveč, dobimo na negativ barvaste osene. Bolje je, da okopljemo premalo osvetljene negative najprvo za 1 minuto v raztooini 1 2 fiksirnega natrona v 3 litrih vode in jih damo potem brez vmesnega izpiranja v normalna» razvi j alno kopel. Ta kopel se v Ostalem kaj kmalu izrabi, potem prične razvijati zelo trdo. Njena temperatura naj znaša 18 do 19 stopinj Celzija, za razlike
je zelo občutliiva.
V splošnem bi dejali, da razvija železov oksalat kontrastno in čisto ter je za razvijanje negativov primeren tedaj, če se praktično natančneje seznanimo z njegovimi lastnostmi, uravnamo njegovim lastnostim primerno osvetlitvene čase ter si ga pripravimo za vsako razvijanje svežega, to se pravi njegovo drugo raztopino z železovim vitriolom. Zelo dober pa je za razvijanje reprodukcij in diapozitivov ter kopirnih in povečevalnih papirjev, ki jim daje prijetno modro črno barvo.
Za retušo s svinčnikom
na negativih in diapozitivih moramo plast napraviti sprejemljivejšo za svinčnik, in sicer razmažemo nanjo s čisto krpico in enakomerno malo matoleina (1 g damarjeve smole v 10 ccm terpentinovega olja). Ma-toleinska plast na negativni plasti se mora dobro posušiti, preden se je lotimo s svinčnikom. Praktiki pričnejo z retuširanjem približno eno uro potem, ko so razmazali matolein. To je posebno važno za posebno tenke emulzije, kakršne imajo n. pr. dia-pozitivne plošče, ki nič kaj rade ne sprejemajo svinčnika in jih njegova konica kmalu rani, če so vlažne.
Fotoklub Ljubljana: Člane opozarjamo v zvezi z okrožnico, ki je pravkar izšla, na oba večera izdelovanja diapozitivov za Šo-pronj v torek in petek od 20. dalje. Dia-pozitivno tvorivo je na razpolago v klubu, negative prinesite s seboj. — Zaključni večer začetniškega tečaja bo v torek 2. aprila ob 20. Vodja tečaja K. Kocjančič bo ilustriral temo »Kaj in kako naj fotografiramo« s 150 diapozitivi po navadnih in barvnih posnetkih. Večer bo dostopen tudi članstvu in prijateljem kluba.
Fotoklub Ptuj pripravlja v obnovljeni obliki akcijo za razširitev svojega delovanja V bližnjem času ima med drugim na sporedu predavanje z diapozitivi o barvni fotografiji, ki ga bo imel K. Kocjančič iz Ljubljane. Ptujske amaterje opozarjamo
govi Ljubljane, krog Gradu, Šentpetrski — povsod se je trlo ljudi. Nekateri so čakali sodnjega dne, jadikovali, obupovali nad življenjem, vem pa za nekatere, ki so ostali kar doma, češ naj se zgodi kar se hoče. Pred hišo na Starem trgu sem videl starejšega moža, ki je z rokami v žepih čisto mirno stal med podboji vrat, kadil pipo in brezbrižno opazoval poulično zmedo in razdejanje. Treslo je, zmerom siabeje nekako do štirih zjutraj, pozneje smo brali, da je bilo 47 sunkov. In bobnelo je pod zemljo, da je bila resnična groza. Nekaj hiš se je takoj podrlo, drugje so zazijali zidovi, cerkveni stolpi so se majali kakor vrhovi topolov v viharju in še čudno, da se niso sesuli pri priči. Vrh zvonikov frančiškanske cerkve sta staila mesto križa dva angela iz kovine, od katerih se je eden prelomil, drugi pa v velikem loku odletel na trg. Gledali smo s skrbjo na Grad, da Ii se ne bo sesul. Zdaj, Zidaj bo padel grajski stolp na mesto, so pričakovali. Ljudje so v zmedi pripovedovali grozote. Da se je bolnišnica na Dunajski cesti zrušila in pokopala pod zidovi vse bolnike, da so umo-bolni ulli iz norišnice in so na poti v meato. Pa ni bilo ničesar res, pač pa se je menda z grajskih zaporov razločno slišalo v mesto tulenje in razgrajanje zaprtih kaznjencev. Občinski ljudje z županom na čelu in z orožniki so mirili ljudi. Proti jutru .•so si posamezni že upali v hiše, nekatere hiše so takoj zastražili, da se preprečijo nesreče rušenja. Vendar je to noč in naslednjo spalo vsaj 20 tisoč ljudi na prostem pod šotori, na vozovih in celo v zeljarskih sodih v Trnovem. Pomoč se je hitro organizirala in so se zlasti nekateri trgovci, ka kor Krejči, Kirbiš, imenitno odrezali in se postavili za pomoč someščanom. Delili so v Zvezdi, Tivoliju in drugod brezplačne tople pijače in jedi za prvo silo. Kontrole ni bilo nobene in so nekateri lahko preje mali kolikor se jim je zdelo, če so se čez čas spet postavili v vrsto. Tatvin ni bilo, vsaj pomembnih ne. Pač pa so se širile med
praznovemimi ljudmi gorostasne izmišljotine. Da bo nastopil čez tri dni še hujši potres, da se bo odprla zemlja in požrla vso Ljubljano, da bo planil izpod zemlje ogenj in v trenutku sežgal mesto, da se bo voda razlila čez Ljubljansko polje in bomo vsi potonili ter podobno. Oblasti so pričele s preganjanjem razširjevalcev izmišljotin, toda ljudje se še dolgo niso pomirili Potlej so postavili barake na raznih krajih, saj je ostala vrsta hiš v razvalinah, nekaj so jih morali pa podreti. Na Kongresnem trgu je še dolgo stala baraka Narodne kavarne, poleg drugih barak, v katere so se vselile nekatere večje trgovine. Prišel je cesar in je bila takrat velika reč. Pokušal je go-ilaš, ki so ga kuhali v Zvezdi na prostem in so ga njegovi spremljevalci skušali odvrniti od tega. Ljudje so uganjali šale na ta račun, češ, cesar so stari in imajo slab želodec, pa ne od slabega življenja, ter bi jim utegnil kranjski golaš napraviti sitnosti. Pravili so takrat, da bodo Ljubljano sploh podrli in jo prestavili drugam, na bolj trdna in zdrava tla. No, pozidali so jo spet na starem mestu in se je močno iz-premenila na pogled, kdo bi si mislil ta-tkrat, da bo še kdaj takšno veliko, moderno mesto. Škode je pa napravil potres ogromno, menda okrog 4 milijone goldinarjev. In to je bil tak-at vendar strašno velik denar...	K.
Noi med pogani
Luskinasto se svetlikajoča črta je ostajala za nami na neizmernem Velikem Oceanu, ko smo pluli s patrolno ladjo mimo Melanezijskih otokov in otočičev južno od Nove Gvineje. Na levi je polzela sončna obla v tajinstvene modro zelene globine premeta j očih se voda, a z druge strani so se zlivali oranžno rumeni in rdeči oblaki v druge, večje, vijoličaste in žareče sive in tvorili neizmerno krasno barvno skupino nad obzorjem. Končno je sonce zatonilo, le niansa rdeče barve je za nekaj časa ločila noč od dneva Zatem je nebo potemnilo in zavladala ie noč. Sedela sva s prijateljem, poveljnikom broda na krovu in kramljala. Zakasneli galebi so se aluminijasto belo bleščali v medli mesečini. Črne pošasti so se vile med valovi, med tem ko mi je prijatelj pripovedoval o otokih, mimo katerih smo vozili, o njih prebivalcih, njih šegah in divjaški kulturi. Posebno me je zanimalo opisovanje brezimenega otočiča v skupini Tukopid. Še se je nočna tančica zvijala med spiralami sajastega dna ladje, ko smo pristali v bližini otočiča. Stisnila sva si s prijateljem roke, potem ko mi je zagotovil, da se vrne drugi dan. Čoln me je odpeljal na obrežje. Tu sva z malajskim spremljevalcem še j iolgo mahala za odhajajočo ladjo, dokler n izginila v neprodirljivi sivini prebuja->čega se jutra.
Žive duše ni bilo na izpregled, le nebroj j tic je žvrgolelo v temno zeleni goščavi nehke melodije. Čez poševno vejo sva na-lela platno in pod ta primitiven šotor popravila stvari Kamor sem se ozrl. s°m viel same kokosove palme in ogromna fi-ova drevesa, posebno vrsto figove rastne, ki je bila prav za prav ovljalka. Kot iriliznjena in hinavska ljubica se privi je na nič slutečo palmo, se počasi vzpenja po njej, a ko prileze do vrha, spusti svoje |
veje do tal, tu se zakoreninijo ter poženejo nove mladike. Tako zrase ogromna drevesna skupina, a revna palma v njeni sredini gineva in slednjič strohni.
Medtem je sonce neusmiljeno pritisnilo in iz vlažne zemlje izžemalo oblake hlapov, ki so se vili proti nebu kot srebrna tančica ter ovijali krone bližnjih vrhov že ugaslih ognjenikov. Z Malajcem sva se pripravila na odhod, da pregledava otok. Naglo sva stopala med prašumo, med gostim grmičevjem in visoko travo. Dobro izhojena steza je zavila sunkoma na levo. Pred nami je ležala širša kotlina, a na dnu majhno jezero. Okrog in okrog je obdajala goščava ta gorski biser kot nekak smaragdno zelen obroč. Bregovi jezera so me spominjali na stare gradove in razvaline v senci orjaških dreves. Tu je bilo polno stopnic in vijug, oken in stolpov, katere so tvorile same čudovite ovijalke najbolj fantastičnih oblik. Od vrha kron do mirne vodne gladine so visele prekrasne, tisoč-barvne, na nemogoče načine prepletene cvetlične preproge in se majestetično zibale v rahlem zefiru, ki je z nežnim dihom poljubljal safirno modro vodo. Omamljen od opojnega vonja neštevilnih lotosovih cvetov, sem v okencu uzrl dvoje žarečih oči. Hotel sem že poleteti čez jezero ter se vzpeti po ovijalkah, ki so s prelepim cvetjem visele kot zlati lasje gozdne vile z okenca, za katerim sem domneval začarano princeso, ki čaka odrešilnega poljuba Za trenutek sem se streznil, pograbil daljnogled ter opazoval čudno bitje, ki se je premikalo iz okenca v okence, skakalo od veje do veje kot opica, a bil je človek. Pred seboj sem imel opičjega človeka plemena Yade - Sumba. To pleme sploh ne pozna koč, temveč živi pod milim nebom in sredi figovih skupin. Plezajo ko divje mačke, noge imi.jo kratke, zakrivlje-
I na velepomembno vlogo tega kluba ct> naši severni mejL Njihova dolžnost je, da se ga oklenejo.
Rože-zdravilo
Sladki janež (lat. pimpinella anisum) raste po vrtovih. Spodnji listi imajo tri okroglaste, razrezane lističe. Srednji so per nati, zgornji so pa deljeni v ozke loputice. Cvete v juliju in avgustu. Plod dozori avgusta. Nabira se zrelo seme. Kot čaj se uporablja proti oslabelosti črevesja prsnemu in želodčnemu zasluzenju, napihovanju, slabem perilu in pri pomanjkanju mleka doječih mater, nadalje proti krčem ter za pospeševanje prebave. Proti bolečinam v trebuhu se kuha janež na mleku in se pije vroč.
Jerebika (lat. sorbus aneuparia) ali os-korš je okrog 10 m visoko drevo, ki rase povsod po gozdovih, sadi se pa tudi po drevoredih. Cvete meseca maja in junija ter ima majhno belo in zelo mnogoštevilno cvetje. Trpko dišeče škrlataste jagode služijo pticam za krmo. Zrele jagode se uporabljajo deloma za žganje, deloma pa za izdelavo kisa, kot nadomestek za kavo itd. Kot domače sredstvo se priporočajo posušene jagode zoper drisko in proti ledvičnemu kamenju. Zjutraj gremo po možnosti na tešče na izprehpd, spotoma pa zaužijemo 12 do 14 suhih jagod, pol ure nato pa šele zajtrkujemo. Sok je izborno sredstvo za čiščenje krvi. nadalje proti ka-šlju in hripavosti. Sok, ki ga dobimo, ako skuhamo enako množino jagod in vode, ter ga zaužijemo trikrat dnevno po eno polno žlico na mineralni vodi, je izborno sredstvo proti protinu in revmi.
Navadna konoplja (lat. cannabis sativa) se nahaja v Aziji, a jo sadimo pogosto tudi pri nas. Ima do en meter visoko steblo, prstaste in podolgaste liste ter grozdast, belkastorumen cvet. Cvete julija, avgusta in septembra. Majhen, olje vsebujoč plod dozori konec septembra. Vonj je smolasto omamljiv ter lahko povzroča glavobol. <5aj se uporablja kot sigurno sredstvo proti zlatenici. Skuha se 3 do 4 žlice stolčenega semena na 1 1 mleka, kar se v teku dneva po malem pije. Dalje služi prav dobro 15 do 20 g na pol 1 vode proti kroničnemu revmatizmu. Zunanje se uporablja kaša konopljevega semena proti šenu in revmatičnim bolečinam. Stolčeno svežo korenino pa uporabljamo, da jo polagamo na opekline, kar lajša bolečine.
Bela, mrtva kopriva (lat. hamium album) ali žibert se nahaja povsod ob zidovih, živih mejah ter ob poteh. Je zelo slična po zunanjosti veliki koprivi, le žlez, ki vsebujejo pekoč sok, nima. Je to 20 do 30 cm visoka rastlina s pokončnim, četveroogla-tim steblom. Svetlozeleni listi so pecljati, srčasti, nasprotno stoječi, nežno dlakavi, neenako napiljeni ter zaostreni. Cvete od aprila do oktobra. Nabira se poleti in to cvetje brez čaše. Kot čaj se uporablja (10 g na liter vode, vsak dan 1 do 2 čaši) proti izpuščajem, krvotokom, belemu perilu, sečnim boleznim, obolenju vranic in motnjam pri menstruaciji. Zunanje se uporablja, če polagamo prekuhane liste in cvetje na krvave tvore, nabrekline in žlezne vozle. Para vročega čaja je zdravilna za ušesne bolezni.
ZAKONSKA IDILA
Mož: »Kje si bila spet danes?« 2ena: »Pri prijateljici!« Mož: »Lažeš!«
Zena: »Toda če ti prisežem?« Mož: »Potem pa to ni več laž, temveč kriva prisega!«
NAPAČNO GA JE RAZUMEL
»In kje ste najprej začutili bolečine?« »Če se ne motem, gospod doktor, je bilo to pred frančiškansko cerkvijo!«
GLOBOKA ŽALOST
Janez in Miha sedita v gostilni. Janas; ;>Ti, Miha, ali res ne piješ več piva?«
»Miha: »Res! Odkar mi je umrla žena pijem v znak žalostti samo še črnega dal-matinca.«
ne in ploščnata stopala Prsti so razkora-čeni na nogah in na rokah in služijo izvrstno za oprijemanje debel. Popolnoma so goli, divje poslikani, ometani z barvano ilovico. Poleg mene je z napetimi ušesi stal pes, edina »zverina« na tem otoku, kjer ni bilo drugega ko nebroj opic različnih barv in velikosti, nekaj kenguru-pod-gan in na milijarde strupenega in več kot nadležnega mrčesa. Ker se moj Malajec, ki ie šel. da preišče okolico, še ni vrnil, sem postal zaskrbljen. Sonce se je že nagibalo k zatonu. Šel sem dalje. Brez pravega cilja sem v polmraku taval po goščavi, se spotikal ob korenine, zadeval z glavo v prenizke veje, se opraskal ob ostre robove listov ter klical lahkomiselnega Malajca, ko se je toliko zakasnil. Culo se je bobnanje, ki je bilo vedno glasneje. Zdelo se mi je, da slišim neko tuljenje in piskanje. Tema je postalo popolnoma Taval sem na slepo proti oddaljenemu siju ognja. Noč je bila črna — noč Kristusovega vstajenja. Ker je bilo divjanje in bob-nanie čisto blizu, sem prevdno lezel dalie in slednjič videl med debli prvi sij plamenov. Polzel sem kot pošastna sonen od debla do debla, legel na tla med grmičevje, se zvijal dalje ko kača, dokler nisem pred seboj zazrl velikanskega ognja, kateri mi je za hip odvzel vid.
Ko sem se privadil svetlobi, sem zazrl pričarano sliko nepopisnih grozot. V sredini jase je gorel ogenj, okrog katerega je plesala ;'cupina eolih snačenih prikazni. Bili so to ljudje-opice. Moja groza je bila še večja, ko sem v krogu okrog trate zapazil bele človeške okostnjake, ki so s« strašno režali početju živih sorodnikov. Bili so okostnjaki mrtvecev, ki jih tu n« zagrebajo, temveč izpostavljajo na mravljišča, da jih mravlje popolnoma oglodajo Nato zabijejo kol v zemljo, na vrh nataknejo lobanjo, a ob njej na okrog poveže j* druge kosti. Tako je stalo pred menoj petdeset takih pošasti. Ob njih vznožju sg sedela druga živa strašila — bile so tesene divjakov. Gole z visečimi gfuidmi

Mala kronika Velike noži
Ljubljana, 25. marca. Vremenske napovedi za praznike so obetale večinoma nezanesljivo vreme. Medtem ko je bil v petek najlepši pomladni dan, se je na velikonočno soboto že zjutraj prepreglo nebo z oblaki in popoldne je začelo narahlo rositi. Sicer je dež pozneje pojenjal, tako da so se lahko razvile vse velikonočne procesije, ali nezanesljivo vreme s popoldanskim dežjem je zadržalo Ljubljančane in večino tistih, ki so hoteli na izlete, bodisi v hribe, bodisi na smuko ali pa celo preko meje. Na velikonočno soboto zvečer je pa zapihal močan sever in pregnal oblake in nad Ljubljano se je razlila čudovita mesečina. Z jasnega neba je ijvetil ščlp kakor sredi avgusta. Obetala se je lepa nedelja. Po jutrnjl meglici je nastal prekrasen pomladni praznik, tak, kakršnih si še mnogo želimo.
Ljubljanä se je začela kar trumoma prazniti. Tisti, ki so še prejšnjega dne
cincali in odlašali, so si oprtali nahrbtnike in krušnjake, pa hajd v božjo naravo. In čeprav je precej trda za bencin, je bil avtomobilski promet živahen. Kazalo je, da bo tudi ponedeljek lep, saj je ob ščlpu vreme, če se zvedrl, rado stanovitno. Pa nas je ponedeljek spet ukanil, kajti dopoldanska megla se kar ni hotela zlepa dvigniti, a ko se je dvignila, se ni razgubila, temveč se je nebo pooblačilo, hkrati pa je jug pri-podll oblake. Zato seveda ni bilo dosti računati z Izleti, kajti vsak trenutek se je obetal dež. Res je že dopoldne nekoliko deževalo, po malem pa tudi popoldne. Spričo tega je razumljivo, da so dobro obratovale vse kavarne, polnila so se gledališča ln kinematografi. Vsi trije večji kinematografi so imeli za praznike — menda po naključju — nemški spored in čeprav nismo bili zadnje čase s to robo bogvekaj zadovoljni, je treba reči, da so bili to pot filmi sprejemljivi.
Dva fanta v Zalogu ustreljena v trebuh
Ustrelil ju je mlad, ljubosumen tekmec
Ljubljani, 25. marca.
Ljubljanski reševalci, ki čez nedeljo in ponedeljek niso bili preveč zaposleni s ponesrečenci ln drugimi poškodcvanci, so morali za zaključek praznikov trž opraviti nekaj naglih voženj. Ob 18.27 i o bili klicani na pomoč v Zalog. Pohitel, so tja z reševalnim avtomobilom ter so r.ato jadr-no pripeljali v ljubljansko boli ico dva nevarno qbstreljena mladeniča, Prvi je Mirko Budal, stanujoč v baraki v Zalogu ln star šele 15 let, drugI pa je Rudolf
Burkeljca, stanujoč v Spodnjem Kašlju in star 17 let. Kolikor se je v naglici dognalo, gre za ljubavno tragedijo. Oba je ob-strelll s samokresom neki 161etni železni-
čarskl sin lz Zaloga. Oba sta zadeta v trebuh in je njuno stanje močno kritično. Orožniki iz Vevč so takoj uvedli preiskavo.
Kmalu nato je moral avto naših reševalcev pohiteti še v Škofljico, kjer je neki fant obrezal svoje dekle. Poškodovanko so takisto brž pripeljali v ljubljansko bolnico.
Strašna smrt 16 letnega Santa
Jermenje pri žagi mu je odtrgalo roko
škofja Loka, 25. ma. ca.
Vso sosesko je globoko presunila nov ca •o strašni smrti, ki je doletela 161etnegaia-.garčka Franca Brenka lz Vlrmaš 26.
Brenk, čigar oče je delavec, je bil poslednje čase zaposlen pri podjetju, kl Im i v svoji lasti tudi bivšo Calearljevo žago m Trati pri škofjeloškem kolodvoru. Pridnega fanta so uporabljali za lažja dela. Vezal je butarice, nosil je žaganje in Izvrševal manjša naročila. Francku so gospodarji nekajkrat zablčevall, naj se ogiblje žage, kadar je v obratu, da ne bo nesreče. Žal je Brenk to svarilo pozabil ln svojo neprevidnost plačal z življenjem.
Bilo je pred prazniki proti večeru, ko se je mudil Brenk v spodnjem delu žage, kjer
je speljano od glavne osi transmisijsko jermenje. Fant je moral prezreti, da se je preveč približal jermenicam in že ga je pograbilo. Verjetno, da se je zapletel v spodnji ustroj žage njegov predpasnik in silovita nesreča je bila tu. Kakor blisk je potegnil polnojarmenlk nesrečneža s seboj in ga ubil. Fanta je pogon žage sukal? obračal ln metal kakor igračo ln ga strahovito razmesarll Revčku je odtrgalo roko in nogo, pa tudi sicer so bile njegove poškodbe tako obupne, da je ostala na tleh le krvava gmota. Truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer je bilo po komisijskem ogledu samo še potrjeno, da je fant postal žrtev nesreče. Pokopali so ga v Ljubljani.
Ponesrečeno lokomotivo so dvignili
Naporno, a uspešno delo na veliko soboto
Metlika, 25. marca.
Kakor smo poročali v velikonočnem »Jutru«, se je posrečilo v petek potegniti izpod vagona in premoga nadaljnje tri žrtve nesreče, od katerih je bilo mogoče takoj identificirati samo truplo g. Josipa Peč-nika, trgovinskega potnika iz Ljubljane. Sorodniki g. Pečnika so bili že naslednje jutro na mestu nesreče in so storili vse, da je bil ponesrečeni član ugledne družine z avtofurgonom prepeljan v Ljubljano. V teku popoldneva na veliki petek je navzočnost ge. Alojzije Pečjakove iz Luč št. 14 pripomogla do ugotovitve imena druge žrtve, ki so jo odkopali iz premoga pod zvrnjenim tenderjem lokomotive. V žrtvi je Pečjakova na vso žalost spoznala svojega moža Janeza, sezonskega delavca, ki se je pravkar vračal domov v Luče. Bil je ko-
Kino Sokol, šiška — Tel. 41-79 DANES NEPREKLICNO ZADNJIČ
Beli jorgovan
ob 18.30 in 21. uri Predprodaja vstopnic od 16. ure dalje
maj 27 let star. Pritisk na njegovo telo je moral biti naravnost strašen, saj mu je poleg drugih smrtnih ran odprlo še prsni koš, iz katerega je izstopilo srce.
Tretja žrtev, ki so jo potegnili in izkopali izpod grušča poleg trupla g. Pečnika, je bil neki Strmec. Po vojaški objavi je bilo razvidno, da se vrača s Sušaka do postaje Radohova vas pri št. Vidu pri Stični.
Pogreb slednjih dveh je bil v soboto 23. t. m. na ozaljsko pokopališče. Kot zastopnika železniške direkcije iz Ljubljane sta se pogreba udeležila šef VII. sekcije g. inž. Novak in višji kontrolor II. prometnega oddelka g. Bernot, katerima se je pridružilo še drugo železniško osebje.
Sobotni dan je minil v delu za dvig lokomotive, ki so jo razstavili v ogrodje in kotel. Najvežje delo je bilo opravljeno okrog 16. ure. ko so dvignili prvi del na železniški voz, in sicer tako spretno, da je delo vzbudilo občudovanje vseh, ki so dviganju lokomotive prisostvovali. Vse priznanje zasluži poslovodja g. Hlcl, pod čigar vodstvom se je dviganje vršilo. Izkazal se je za pravega strokovnjaka v svojem poklicu.
TISOČI IN TISOČI SO VIDELI, OBČUDOVALI, SE SMEJALI IN PLAKALI
pri najlepšem filmu vzvišene materinske ljubezni! Vi, ki ga še niste videli, pridite, privedite svoje znance, prijatelje, otroke, staro in mlado — vsi Vam bodo hvaležni za to umetnino. — Kot poseben dodatek slike velike železniške nesreče pri Ozlju! KINO UNION — Tel. 22-21	Ob 16., 19. in 21. uri.
Materina ljubezen
ometane z ilovico, so kričale in kazale prazna usta, ž ni imi otroci. Ko otroci dobijo zobe, jim prednje izpulijo, »da so lepši«, a ostali kočniki so črni in slabi. Lasje so dolgi, prepleteni z listi palm, polni mrčesa in kokosovega olja in štrlijo •za vse strani ko bodice ježa. Ženske ne plešejo, ker je to za njih »tabu«. Moja groza pa je dosegla višek, ko sem na tleh na kolu privezanega zagledal Malajca. Ogenj je pojenjal. Bledi mesec se je skrival za redke oblake, da si prihrani pogled na ta grozotni prizor. Gruča se je razklenila. Iz nje je stopil divjak - glavar z zaostrenim količkom v roki in se približal Mala j cu.
Kot blisk mu je količek zabodel v trebuh ter naglo potegnil navzgor. Cul sem samo nečloveški krik — hotel sem skočiti pokonci ter zagrabil samokres. Takrat ie po meni začelo padati nekaj težkih teles — otepal sem se. se divje branil, a slednjič sem bil v strnjeni gruči divjakov. Tako zavarovanega so me privedli pred družbo in me privezali na kol. Šele zdaj so potegnili z mene. kar se ie le dalo izpod vezi. Bobnanje je prekinilo moje razmiš-ljevanje o tem, kaj me čaka, in videl sem, kako so se domačini prepirali za moie predmete.
Mesec je bil krvavo rdeč, narava je brezsrčno zrla nam. Poglavar se je polastil
moiega samokresa, ga radovedno ogledoval in otipaval, dokler se ni sprožil. Trenutek mrtvaške tišine — nato grozen krik in vsa druhal je kot strela zbežala v črno noč. Le Malajec s prazno trebušno votlino poleg mene in jaz sva delala druščino okoli stoječim, grozno se režečim okostnjakom. Cez dolgo so se začeli divjaki previdno vračati, drug za drugim, ko divji mački. Bobni so ponovno zaropotali — divji ples se je iznova začel pod zvezdnatim nebom.
Skala pri Bubnjarcih
Poročila o dozdevnem plazu pri km 28.3
v neposredni bližini železniške postaje Bubnjarci so bila pretirana. Resnici na ljubo in pa v pomirjenje potujočega občinstva navajamo, da se ni utrgal cel plaz. pač pa je iz višine kakih 6 m padla proti železniški progi skala samica. 1.20 dolga,
0.70	m široka in 0.40 m visoka. Pri padcu se je preklala na dvoje in obležala tik železniškega pragovja. V to skalo sta zadela stroj z leve strani in pa prtljažni voz, ki sta bila lahko poškodovana. Vlak je dobil priprežno lokomotivo v Črnomlju, stroj pa je moral biti Izmenjan v Novem mestu.
Kaj pogrešajo ranjenci
Hudo ranjene žrtve železniške nesreče, ki se zdravijo v karlovški bolnici, je v soboto predpoldne obiskala posebna komisija, da ugotovi predmete, ki so jih pri neserči izgubili. Ugotovljeno je bilo naslednje:
Dragotln Jakovec iz Karlovca pogreša aktovko, v kateri je imel 10.000 din gotovine, in to 10 kosov po 500 din, ostalo pa v stotakih. Manjka mu tudi klobuk.
Ga. Zlatka Demšarjeva, upraviteljica šole v Radatovičih pri Metliki, pogreša nov potni kovčeg, ročno torbico z vsebino, 8 m svile, 2 para čevljev znamke Bata in Peko, nad 1000 din gotovine, zlato zapestnico, brlljante in broše.
Mihajlu Kuštrlnu iz Zagreba manjkajo plašč, klobuk in aktovka.
Jože Gruden iz Škofljice pogreša vojaški kovčeg z vsebino in športno kapo.
Stanko Horvat iz Novega mesta je na kraju nesreče pustil usnjeno aktovko, klobuk in dve kravati.
Miroslav šilar iz Črnomlja pa je pri nesreči Izgubil kovčeg s fotoaparatom Ko-dakom, stativ, blago za dve pižami, razno perilo, galoše in aktovko.
Kako bo s službo čuvajev?
Slišati je, da se namerava na dolenjski progi, ki ni tako prometno izkoriščena kakor proge I. reda, za čuvaje proge s
1.	aprilom uvesti 48urna služba s 24urnim odmorom. Poudarjamo, da bi to nikakor ne bilo umestno, kajti 48 ur človek ne zdrži niti na svatbi, kjer se zabava, tem manj pa se more to zahtevati v tako važni in odgovorni službi, kakršna je železniška, in še prav posebno ne na progi, ki jo odlikuje toliko napak.
.Vedno bolj in bolj se je krog ožil, čakal sem le, kdaj se bo odprl in iz njega izstopil starešina z zaostrenim količkom. Vroče mi je bilo kljub hladu, ki ga je prineslo bližajoče se jutro. Glavar se je previdno sklonil, naglo zagrabil samokres, ga , zmagoslavno dvignil nad glavo, občudovan 1 od podložnikov, in ga vrgel v žerjavico. Iz žarečega oglja se je čulo pet zaporednih detonacij. Iskre so švignile v zrak — nečloveško rjovenje je pretrgalo divjo noč — : tolpa je, teptaje se med seboj, z očmi, pol-' nimi groze, planila in se zaletavala v preplašene okostnjake, ki so mrtvaško zarožljali, nato pa izginila v črnih sencah pra-šume.
Pred menoj so se škodoželjno režali oglodani okostnjaki. Zazrl sem široko odprte z grozo in stekleno me zroče oči Mala j čeve. Dolga črna črta termitom podobnih mravelj je lezla v njegovo trebušno votlino. Velika kenguru-podgana je v velikih lokih priskakala na pozorišče, a ob pogledu na mravlje se je naglo obrnila, se zapletla v Malajčevo črevesje, zatem pa naglo izginila. Tedaj je ozračje pretresel močan strel. Patrolna ladja. Zaslišal sem veselo lajanje psa — ne dolgo zatem je prisopihal ves prepoten moj prijatelj s spremstvom. Oproščen sem bil vezi. Ni bilo treba prijatelju dolgih razkladanj, krepko sva si stisnila roke.
Vrnili smo se. Malajca smo vzeli s seboj in mornarji so ga pogreznili v morje, katerega valovi so se zaspano zibali ter sanj avo božali vlažno obal, pokrito z nežnim. ko žamet mehkim, ve^no sveže zeleno rumenim mahom. Dim je veselo silil iz ozkega dimnika v sinje modro nebo in ž njim vred sem se tudi jaz poslavljal od neprijaznega, a nič manj privlačnega oto-' čiča.	Konje die Stane.
Meningltida
Meningitis, nalezljiva bolezen otrpnjenja tilnika, se je na žalost zadnje čase prenesla tudi v naše kraje in jc napadla vrsto žrtev, zlasti med mladino, med katero je ugrabila tudi nekaj življenj. Iz Kresnic poročajo, da se je pojavil že 15. primer meningitidc. Zbolel je neki 121etni fant ravno za praznike in to v vasici ob vznožju Šmiklavš-kega hriba. Mladega bolnika so takoj potem, ko ga je obiskal zdravnik, prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Ljudje so zaradi te bolezni precej prestrašeni. Otroke drže doma in jih ne puščajo nikamor. Zdravstvena oblastva so dala v ogroženih krajih potrebna navodila, kako sc je treba varovati pred to boleznijo.
Tudi v logaškem src zu se je pojavila me-ningitida in sicer jc bil prvi primer obolenja v okolici Logatca. Bolezen sc jc končala s smrtjo mlade žrtve Prispela so nadaljnja poročila, posebno iz Ložke doline, iz Nove vasi in z Blok. V Logatcu samem so
Dobra prebava pol zdravja! Lahko, normalno izpraznjenje pri zapeki, leni-vosti črevesja vam omogočijo ARTIN dražeje dr. Wandera. 2 kom din 1.50; 12 kom din 8.— ; 60 kom din 27.—.
Reg. S. br. 22115/33
doslej zabeležili le en primer obolenja in je bil mali bolnik oddan v ljubljansko bolnišnico. Prebivalstvo mora samo biti pre-v:dno in naj se izogiblje hiš, kjer se je bolezen pojavila. Potrebna pa jc tudi higiena gila z zadostnim grgranjem.
Maribor čez praznike
blaga za damske in moške obleke
Q.q&Sßaßetne
Liubljana Celje ob praznikih
Celje, 25. marca. Na veliko soboto popoldne si je Celje nadelo praznično obleko. Celjske ulice so začele polniti množice Celjanov in okoličanov. Ob 16 je bila velikonočna procesija pri kapucinski cerkvi, kmalu po 17. pa je krenila dolga procesija iz opatijske cerkve po Gosposki ulici, ©ečkovem trgu, Prešernovi ulici in Glavnem trgu nazaj v opatij-sko cerkev. Izredno mnogo ljudi se je v nedeljo ob 5. zjutraj udeležilo procesije pri cerkvi sv. Jožefa. Na velikonočno nedeljo je krasno sončno vreme izvabilo velike množice prebivalstva na krajše in daljše izlete. V ponedeljek se je nebo pooblačilo. Dopoldne se je mnogo ljudi udeležilo službe božje v cerkvici sv. Miklavža nad Celjem.
POLARNI SIJ
Na velikonočno nedeljo okrog 19. se je jasno nebo na vzhodni strani Celja krvavo pordečilo. Nebo se je rdečilo dalje proti zapadu. Veličastni prizor je trajal do 19.30. Ljudje so kmalu spoznali, da je prepregel nebo in naravo polarni sij.
NOVI GROBOVI
V celjski bolnici je umrla na velikonočno nedeljo po hudem trpljenju v starosti 63 let dolgoletna raznašalka »Jutra« ln »Slovenskega Naroda« ga. Lucija Gunšer-j e v a, žena upokojenega finanč. podpre-glednika v Celju. Nadalje so umrli v celjski bolnici: v četrtek 571etna zasebnlca Marija Jarmoškova iz Celja, v soboto 29'etni posestnikov sin Franc K r a j n c lz Slivnice pri Celju in posestnikov sinček Anton Gubenšek iz Virštanja, v ne-deijo pa 141etnl posestnikov sin Alojzij T o m a n lz Kal pri Vranskem. Na Dečkovi ! cesti 26 je umrl v petek sinček narednika I Zvoni mir škerl, na Spodnji Hudinji 84 pa v nedeljo 881etni bivši železničar Anton Orličnik. Pokojnim bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
Polarni sij so videli tudi na Dolenjskem
Novo mesto, 25. marca. Na velikonočno nedeljo okrog 19. se je na severni strani neba pojavil Izza hribov rdeč sij, ki se je polagoma širil in po 35. minutah zavzel naravnost ogromen obseg. Zaradi nenavadnega pčojava so se povsod začeli zbirati ljudje, ki so občudovali sij in ga seveda komentirali na razne načine. Seveda je sij najbolj razburil ženske, ki so bile mnenja, da je to predznak dolge in hude vojne.
Naše **l£fi*lišče
DRAMA
Torek, 26.: zaprto.
Sreda, 27.: Praznik cvetočih češenj. Red sreda.
četrtek, 28: Severna lisica. Red četrtek. Petek, 29: Kupčija s smrtjo. Red B.
OPERA
Torek, 26.: zaprto.
Sreda, 27: Adriana Lecouvreur. Rad B.
! četrtek, 28: Lumpacius Vagabundus. Iz-I ven. Znižane cene.
Maribor, 25 marca
Na veliko soboto popoldne so mariborske mamice in gospodinje pridno nosile blagoslavljat velikonočne dobrote, zvečer so bile tradicionalne vstajenjske svečanosti, nakar je sledila promenada ki sc je nadaljevala v nedeljo dopoldne ob toplo pri-grevajočih sončnih žarkih Pomladna moda je pohitela na plan. V ponedeljek so bile vremenske prilike manj ugodne. To pa ni motilo Mariborčanov, da ne bi šli v »Einavs« na razne okoliške izletne postojanke. Zaživel je tudi jožefovski prater.
Žalostna dirka v smrt
281etni elektrotehnik Friderik Rečnik s Pobreške ceste se je peljal s svojim motornim kolesom iz Maribora proti Sv. Janžu na Dravskem polju po opravkih. Proti večeru se je potem vračal z motorjem v Maribor. Bližal se je že mestu pa se je hotel izogniti nekemu avtomobilu Pri tem je očividno izgubil oblast nad svojim vozilom. Omahnil je in priletel na tla. Obležal je negiben in z nevarnimi poškodbami na glavi in po vsem telesu. Mariborski reševalci so bili takoj obveščeni o nesreči, pa so nesrečnega Rečnika prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima razbito lobanjo. Vsa njihova prizadevanja, da bi mu rešili življenje, so bila zaman. 36 ur je bil mladi Rečnik v nezavesti, davi pa je podlegel smrtonosnim poškodbam in je izdihnil. Nesrečna smrt je zbudila globoko sočutie z žalostno usodo nesrečnega Friderika Rečnika. Žalujočim svojcem ob bridki izgubi naše globoko sožalje. Pokoini Friderik Rečnik je sin lastnika elektrotehn. podjetja g. Rečnika na Pobreški cesti.
S smučarsko palico ga je prebodel do smrti
^rali. Sredi igre je nenadno navalil neki
Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu so se fantje fant na 161etncga posestniškega sina Ignaca Gerika. Zaletel se je vanj s smučarsko palico, ki jo je s tako močjo zapičil v zadnji del trupla Ignacija Gerika. da je ostrina predrla telo ter izstopila spredaj v trebušnem delu. Gerik je obležal v krv: in nezavesti. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so se trudili, da bi dečku - ohranili življenje. Nesrečni Gerik "pa je v groznih mukah izdihnil. Orožnik' se pečajo sedaj s to zadevo ter jo razčiščujejo.
Velikonočno streljanje je terjalo svoje žrtve
Pri Dobravi je streljal z možnarjem 39-lctni Ivan Mohorič, ki je dobil pri tem poškodbe na telesu, zlasti na rokah Na Cer-šaku je naboi odtrgal prste 271etnemu Alojziju Šauperlu. 131etni Hugo Lampreht iz Zgornjega Radvania je pri streljanju s karbidom dobil opekline na rokah. Drobci možnarja. k; je bil preveč nabit in ki se je zaradi tega razlctel, so občutno poškodovali na nogah 351etncga Aleksandra Ko-larja s Kozjega vrha. Nevarne poškodbe na očeh ima 241etni posestniški sin Josip Žemljic iz Radencev. ki je streljal z možnarjem in pri tem napačno ravnal. Bati se jc, da bo ob vid. 201ctnemu krojaškemu pomočniku Petru Žlahtiču se je predčasno sprožil možnarjev naboj Žlahtič je obležal z groznimi poškodbami po obrazu. Njegovo stanje zbuja resno skrb Vse poškodovance so odpremili v mariborsko splošno bolnišnico.
Razmesarjen; zaklan
Na grozen način je bil ubit 201etni posestniški sin Josip Potočnik iz Paradiža v Halozah. Številni fantje so bili zbrani v kleti pri posestniku Mihaelu Fridauerju. Med njimi je bil tudi 24ietni Jakob Koletnik, ki se je dodobra naužil izborne halo-ške kapljice. Ko so se fantje vračali domov, pa je Koletnik zaradi malenkostne besede naravnost pobesnel. Z nožem je navalil na Potočnika, ki se je zgrudil krvav na tla. Še na tleh ležečemu je zadal Koletnik več vbodljajev v telo. ki je bilo popolnoma razmesarjeno. Koletnik je pobegnil v neznano smer truplo nesrečnega Potočnika pa so obducirali v mrtvašnici pri Sv. Barbari. Grozni uboj je zbudil med ljudmi precejšnje vznemirjenje.
Z nožem nad ženo
Pri Duhovi v Metavi pri Sv. Petru niže Maribora je nastal prepir. Ostre besede so in navalil z njim na svojo 32Ietno ženo vznemirile Ivana Duha, ki je zgrabil za nož Marijo, ki je ob ..zala s krvavimi poškodbami. Duhovo so morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. Z zadevo se pečajo orožniki.
Številni smrtni primeri
so bili za letošnje velikonočne praznike. V splošni bolnišnici je umrl 781etni delavec Florijan Šket, v Vetrinjski ulici 711etna za-sebnica Marija Daks, v Slovenski 40 69-letna zasebnica Terezija Obreht, v splošni bolnišnici 541etni posestnik Ivan Rapoc, istotam 431etni posestnik Ivan Kozjak iz Ribnice na Pohorju, v splošni bolnici 36-letni čevljarski pomočnik Viktor Kocman, istotam 651etna invalidova žena Lucija Gunglova, na Ptujski 5 na Pobrežju 651et-ni mizarski pomočnik Franc Horvat, v Rad-vanju v Hostejevi ulici pa skladiščnik Ivan Lobe.
Štorklja in smrt
231etna Milka Cafova iz Sv. Barbare v Slovenskih goricah je povila na cesti zdravo dete. Pri tem pa sc je onesvestila. Izgubila je toliko krvi, da je bilo njeno stanje brezupno, ko so jo našli mimoidoči in oskrbeli takojšen prevoz v mariborsko bolnišnico, kjer jc revica umrla zaradi posledic izkrvavitve. Dete jc ostalo zdravo. Vsi, ki so poznali nesrečno Cafovo, pomilujejo njeno trpko usodo.
Otroka je našel
pri pragerskem ribniku
Ekonom Stanko Drolc je našel v bližini pragerskega ribnika v pragerskem gradu 6 do 8 tednov staro dete ženskega spola. Dete je milo jokalo, zavito je bilo v cunje. Ekonom g. Drolc je poskrbel za dete in naznanil zadevo orožnikom, ki sedaj iščejo brezsrčno mater.
Lepi uspehi Ljudske univerze v Studencih
Enajst let vrši studenška Ljudska univerza svoje vzvišeno ljudsko prosvetno poslanstvo v naših delavskih Studencih. Ta prepotrebna socialno prosvetna ustanova ob meji je dala lep zgled, kako je treba v današnjih časih skrbeti za širjenje prosvete med delovnim ljudstvom v skladu z delavskim značajem naselbine. Lepo bilanco so pokazala po sklepnem predavanju urednika dr. Frana Vatovca o zakonih in pojavih dinamike klena poročila vzorno marljivih funkcionarjev Ljudske univerze v Studencih. Poročali so predsednik župan A. Ka-loh. šolski upravitelj Kontier, tajnik Oblak in blagajnik Pušnik ter g. Lintner za nadzorni odbor. Ljudska univerza šteje 92 članov. Med temi je 48(/c železničarjev, 20 odstotkov izobražencev, 16% obrtnikov in trgovcev, 6% delavcev in 4% posestnikov. Predavanj je bilo 21, ki so trajala 37 ur in 27 minut. Gotovina v hranilnici in v ročni blagajni izkazuje 6189.50 din. Pri volitvah so bili izvoljeni: A Kaloh predsednik, gg. Lintner in Kontler jx»dprcdsedni-ka. Oblak tajnik, Pušnik blagajnik. Odborniki: Rantaševa, Padežnik. Horvat, Pleva..!, Kac in Goloveršnik Tudi je občni zbor soglasno izvolil za častnega člana g. šolskega nadzornika Ernesta Vranca, sedaj v Laškem, '.vi je bil med sezono imenovan za šolskega nadzornika ter premeščen v Laško. Ta njegova počastitev je v zvezi z njegovimi velikimi "zaslugami za razvoj in napredek Ljudske univerze v Studencih.
Delavska zbornica ne daje več podpor
Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli: Delavska zbornica v Ljubljani je j zaradi izrednih razmer letos od 1. januarja do srede marca razdelila brezposelnih i podpor v skupnem znesku 82.000 din in je j s tem že prekoračila kvoto svoje proračunske postavke za brezposelne podpore za prvo trimesečje. Ker se že začenja stavbna sezona. Delavska zbornica v Ljubljani do nadaljnjega nc bo razdeljevala brezposelnih podpor.
Umetniški klub
katerega člani Torkar, Klauta, Mrzel, Kranjc ln Bartol so nedavno z lepim uspehom recitirali svoja dela v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, bo jutri popoldne na povabilo zdraviliške uprave ponovil recitacijo na Golniku, zvečer pa bo pod okriljem Ljudske univerze gostoval v Kranju. V Kranju bo poleg naštetih čital nekaj svojih verzov in proze tudi akad. slikar Nikolaj Pirnat. Prireditev obeta biti redek užitek, zato vlada zanjo živahno zanimanje.
Nikolaj Pirnat

Pravoslavna cerkev v Rusiji
Ruska cerkev je kot edina izmed starih družabnih in kulturnih sil kljub vsem naporom boljševizma do danes v neki meri ohranila svoj položaj
Pogled na Kremelj
Na zapadu malo vemo o tem, kaj se dogaja v današnji Rusiji, a še posebno malo nam je znanega o usodi ruske pravoslavne cerkve, ki se je od vsega početka boljševizmu ostro postavila po robu.
Čeprav je rdečemu režimu uspelo, da je v veliki meri uničil stari i-uski svet — cari-etični državni aparat, plemstvo, privatno podjetnost v industriji in denarstvu, vele-posest — ni mogel streti ruske cerkve, kakor da je v resnici zidana na skalo. Sicer se je v zadnjih dveh desetletjih dodobra skrčilo število prijaznih cerkvic s kupolami po mestih in vaseh; a čeprav so se pod težo preganjanja, kakršnega že dolgo ne pomnimo, decimirale vrste duhovščine — množice popov so pomrle po zaporih in od gladu, drugi so odvrgli ta-Iarje in se zatekli v razne druge poklice, a nekateri izmed njih so se pojavili celo v uredništvih brezbožnega tiska, kjer kot »strokovnjaki« pomagajo smešiti in pobijati vero — kljub vsemu sta ruska cerkev in njena duhovščina še zmerom obdržali svoje poslanstvo.
Čudež pred Krenil jem
Ruska pravoslavna cerkev, ki je bila s tisočerimi nitmi nerazdružljivo zvezana s carizmom, že nasproti demokratični vladi, ki jo je prinesla februarska revolucija 1917, ni zavzela prijaznega stališča. Toliko bolj so se nasprotstva zaostrila, ko so oblast prevzeli boljševiki, ki so uničenje vere in cerkve smatrali za eno prvih točk svojega programa. Ko so rdeče čete navalile na Kremelj, se je zgodilo nekaj nenavadnega: krogle, ki so neštetokrat navrtale mogočno ozidje stare carske trdnjave, niti enkrat niso ranile svetih kipov, ki krasijo kre-meljske portale. Za preprostega ruskega človeka je bil to čudež, in preden je Kremelj padel, je čez bodoči Rdeči trg še enkrat krenila ogromna procesija s prapori in banderi, s samim patriarhom na čelu.
Odpor patriarha Tlhosia
Patriarh Tihon, bivši pravoslavni škof v New Yorku, ki je bil izvoljen po revoluciji, je staro protiboljševiško stališče ruske cerkve vneto nadaljeval. Na tisoče popov je bilo preganjanih in pregnanih, patriarh Tihon sam je bil interniran. V njegovi predsobi v Donskem samostanu v Moskvi sta sedela dva uradnika čeke in nadzorovala vsako občevanje z njim. Nekaj let je patriarh vzdržal v neenaki borbi, stria ga je šele diplomatska zvijačnost boljševikov. Sredi državljanske vojne se je začelo reformacijsko gibanje, iz pravoslavja se je porajala nova »živa cerkev«, ki je skušala stare verske dogme prilagoditi sovjetskemu sistemu. Oficielno se je boljševiška oblast zadržala strogo rezervirano nasproti temu pokretu. na tihem pa ga je podpirala iz vseh svojih moči. Stari patriarh se je zgrozil ob nevarnosti novega cerkvenega razdora, ko je rusko pravoslavje že prej doživelo občuten udarec z ustanovitvijo samostojne ukrajinske cerkve.
Prva kapitulacija in poslednji triurni
Usoda je hotela, da se je prav tedaj pojavila v Moskvi posebna delegacija iz Va- j tikana z misijo, da pomaga pri reševanju j gladujočih ruskih pokrajin. Sovjetska vlada se je takrat ukvarjala z idejo, da z rimskim papežem sklene konkordat, ki bi
MF1 1
Procesija v Bukarešti proti hrezverstvn sovjetov
Utegnil pravoslavni cerkvi močno škodovati. Na vse to je patriarh Tihon rajši sklenil sporazum, ki je bil pač dovolj bridek za starega, idealnega cerkvenega borca. Objavil je pastirsko pismo, v katerem je samega sebe obtožil upora proti državni oblasti, skesano preklical svojo prejšnjo politiko, ukazal pokorščino duhovščini in odredil, da cerkev svoje zaklade izroči
državi. Kmalu nato je umrl. Pogreb tega prvega in poslednjega patriarha novega časa v Donskem samostanu je bil poslednja velika demonstracija stare ruske pravoslavne cerkve.
Vedenski in Lunačarski
A borba s tem še ni bila pri kraju. V besedilu sovjetske ustave je oila takrat še uzakonjena »svoboda verske in protiverske propagande«. V dvoranah javnih ustanov se je občinstvo zbiralo k zanimivim, duhovitim diskusijam, v katerih sta se vodja nove »žive cerkve« Vedenski in ljudski komisar za prosveto Lunačarski pričkala o eksistenci boga. Besedilo ustave se je kmalu izmenjalo tako, da je ostala samo še »svoboda protiverske propagande«. Ustanovila se je Zveza brezbožnikov z nalogo, da vero do kraja uniči. Od takrat ni bilo v Rusiji večjega obhoda, v katerem brez-božniki ne bi s karikaturami in lutkami žalili duhovščine in cerkve, po veselih prireditvah in krčmah so se razlegale za vero in cerkev žaljive popevke. Pri vsem tem pa potreba po iskreni vernosti v ruskem narodu ni pojenjala. Vse brezobzirno preganjanje ni moglo preglušiti zvona ruskih cerkva in sproščenosti, v kateri se je ljudstvo piedajalo cerkvenim slavjem.
Velika koč I933
Leta 1933. so bile o veliki noči cerkve prenapolnjene, a kar je bilo še posebej zanimanja vredno: pri službi božji je bilo več mladine kakor pripadnikov starejšega rodu. Mladina, ki jo je protiverska propaganda do takrat tako čvrsto držala v rokah, se je iznenada znašla v cerkvi, kakor je bila že od nekdaj navada. Krepke, mlade roke so zgrabile drogove bander, mladi glasovi so zapeli v zboru. Iskrena vernost, ki se je bila pod težo propagande pogrez-nila na dno. je spet privrela na dan. Izkazalo se je, da je množica podeželske mladine, ki je prihajala v mesto, da v revolucionarnem vrvežu napravi boljšo kariero, na tihem ostala zvesta staremu verskemu prepričanju, čez dan so bili ti ljudje člani boljševiških strokovnih organizacij in brez-božniki. v tihih urah pa so zahajali pred ikone v cerkve da poprosijo nebeške zaščitnike za pomoč v življenjski borbi.
Kompromis
Ob neki priliki je uvaževan sovjetski funkcionar rekel nekemu tujemu inozemskemu državniku: »Mi smo po svetovnem nazoru sicer proti vsaki veri, a naše razmerje do ruskega pravoslavja je nekaj čisto posebnega. Naša pravoslavna cerkev ni bila nikoli neodvisna, temveč je bila zmerom samo privesek carističnega sistema. A ko bo napočil čas, da bo socializem dograjen in za naš režim ne bo nobene nevarnosti več. če bo takrat delavski razred še občutil potrebo po kakšni veri. bomo tej potrebi tudi skušali zadovoljiti.« Ko je boljševiška oblast leta 1934 sklenila sporazum s kmeti, je začela tudi s cerkvijo mile je ravnati. Takrat je šla parola: človek je lahko veren, pa je vendar dober sovjetski patriot. Zveza brezbožnikov je morala ubrati nove metode dela. Verska propaganda sicer še zmerom ni dovoljena, pač pa je od takrat dana svobodo bogoslužja. Protestantje. Katoliki, judje so že zdavnaj
izgubili pravico, vzgajati svoj duhovni naraščaj, pravoslavni in mohamedanci pa so ohranili vsa svoja semenišča — edina, ki Jih sovjetska oblast še tolerira.
Problem mlade popovske generacije
Prva leta so po tradiciji predvsem po-povski sinovi obiskovali ta semenišča. V kratkem pa so se prav popovski sinovi pod vtisom nove boljševiške propagande začeli odrekati svojih staršev. Vsakomur je bilo jasno: če se posvetiš duhovniškemu stanu, boš preganjan in zavržen. In vendar se še zmerom najde mnogo mladih ljudi, ki si kljub temu, da so jim na voljo vsi svetni poklici, kolikor jih je še v sovjetski Rusiji, izberejo vprav duhovniški stan. Malo je mladih duhovnikov, mnogo manj, kakor jih je bilo v prejšnjih generacijah, a ti so toliko globlje in bolj fanatično zrasli s svojim poklicem. Po letu 1934 so demonstracije proti cerkvi precej ponehale. Sovjetska šola je svoj antireligioz-ni program zamenjala z areligioznim. Potem je prišla nova sovjetska ustava. Tudi po nji je še zmerom prepovedana propaganda javne verske propagande, a dovoljuje izvrševanje bogoslužja. Prav tako je še zmerom v veljavi zakon, ki prepoveduje verski pouk oseb pod 18 letL
Patriarh Tihon po brezbozniški karikaturi
Komunisti brez nadzorstva nad cerkvijo
A kar je najbolj važno: nova ustava je tudi duhovščini vrnila državljanske pravice. V praksi ruski popje sicer še zmerom pripadajo vrsti državljanov drugega razreda, ki so podvrženi posebnemu državnemu nadzorstvu in posebni nevarnosti. A kar je nekaj čisto izrednega: V sovjetski Rusiji zakon ne pripušča nobene organizacije. v kateri komunisti ne tvorijo vodilnega jedra. Komunist pa ne sme biti pobožen, versko usmerjen, zato tudi ne more biti član verskih občin. Tako se je čisto po naključju pripetilo, da so verske občine v sovjetski Rusiji edine organizacije, na katere komunistična stranka nima nika-kega vpliva. Država jih lahko nadzoruje samo po svoji policiji
PRI IZPITU
Profesor: »Povejte mi, gospod kandidat, čemu ima človek slepič?
Kandidat: »Seveda... hm, vedel sem to gospod profesor, toda v tem trenutku sem pozabil.«
Profesor: «O, nesrečni človek! Edini vi ste bili na svetu, ki ste to vedeli in še vi ste pozabili!« POTEPUHA
Dva potepina sta šla mimo njive, kjer je kmet sejal. Porogljivo mu rečeta: »Oče,
1 edeiajte. a midva bova uživala sad vašega truda!«
»To je prav lahko mogoče.« odvrne kmet, »pravkar sejem konopljo za vrvi.«
a osmem gen
pod katero se mrtvo mesto drami iz sna
Neapelj, na pomlad.
Vsa široka ravnica okrog Vezuva je kakor rajski vrt v bližini pekla, ker je ravno vulkanski teren za nekatere rastline prav primeren. V času, ko je pri nas doma še precej mraz, se pelješ tukaj dolge ure poleg plodnih vrtov pomaranč, manda rinov in citron, katerim je nedavno dozorel rumeni sad, ki daje vsej krajini izreden čar. Posebnost Neapelja so tudi prodajalne pijač iz tega sadja, bogato okrašene z novim pridelkom. Na strminah vulkana raste tudi plemenita trta, ki ima mednarodni sloves: Lacryma Christi. Sicer je mediteranska in subtropska flora bogato zastopana z oljkami, pinijami, cipresami, raznimi vrstami kaktusov in vsemi mogočimi cvetlicami. V vsej široki okolici so močni sledovi ohlad-nelih tokov sivkaste lave, spomini raznih erupcij, pod katerimi je prenehalo vsako življenje. Ti tokovi dosežejo ponekod skoraj morje. Sicer pa lavo sedaj koristno uporabljajo kot odlično sredstvo za po-ploščenje ulic.
Pot na Vezuv
Izhodišče za zobčano železnico na Vezuv je postaja Pugliano na circumvesuviani, posebni železnici, ki kroži okrog ognjene planine. Nagib železnice postaja vedno večji in je končno 25 odstotkov, tako da je samo za en vagon potrebna še posebna lokomotiva. Na višini 600 m je znani vezuv-ski observatorij, katerega rdečkasta stavba se vidi daleč naokrog. Drugo leto bo slavil stoletnico, kar ni malenkost za to
nesigurno ozemlje, ki je medtem preživelo že toliko izbruhov in potresov. Znanstveniki v observatoriju opazujejo stalno delovanje vulkana razen z instrumenti tudi neposredno s posebnimi šolanimi opazovalci okrog žrela in dan in noč beležijo vse pojave. Vezuv namreč nikoli ne pripravlja iz-nenadenja. Za vse hudo, kar namerava storiti, se dolgo časa pripravlja. Opazovanje je že tako napredovalo, da lahko zmerom pravočasno obveščajo prebivalce ogroženih krajev, ki potem vsaj rešijo svoje življenje in premičnine. V tem večno ogroženem okolišu ležijo poleg neštetih manjših krajev tudi tudi štiri večja mesta, med katerimi je bilo največje Torre del Greco, ki šteje čez petdeset tisoč prebivalcev, doslej kar štirinajstkrat uničeno, a so ga vedno znova zgradili. Ta nevarni svet je pač tako čudovito lep, da ga ljudje le težko za-zmerom zapustijo. Razen novih hiš, ki so ponavadi zgrajene po kakem izbruhu, je v vsem tem kraju dosti ruševin izgorelih hiš, ki niso bile ponovno zgrajene. Tako srečate povsod bujno življenje in istočasno hladno smrt V bližini observatorija, pod strmino, kjer se neha vsako življenje, je spodnja postaja vzpenjače, ki ima nagib 45 odstotkov. Vsa proga vzpenjače je ponoči razsvetljena in se krasno vidi iz Neapolja in njegove najširše okol'ce. Zgornjo postajo so morali znova zg-ad'ti ker se je stara na robu žrela zrušila po notresu. Na poti proti žrelu, kamor ne smete brez vodnika, občudujete najlepšo panoramo, kar jih je mogoče videti in ki se kar ne da opisati: pod vami je ves ogromni neapeljski zaliv in
vsa srečna Campania kakor na reliefni karti. Levo dosti daleč v morju modri obris Caprija, ki je nekako podoben antičnemu sarkofagu, pred sorrentskim polotokom skalnata planina Sant Angelo, v krasnem zalivu Castellamare di Stabia. potem nešteti lepi kraji v dolini med Vezuvom in Apeninskim vencem, globoko doli leži Pompej. od Sorrenta do Neapelja se drži pet mest z 20—40 tisoč prebivalci, med
ninci hodijo na Vezuv tudi peš in pridejo gor v štirih urah. Ponoči se vidi tudi visoki plamen, ki ga spremlja vsaka eksplozija, kar daje še veličastnejši vtis. V zadnjem času razmišlja profesor termijske fizike na neapeljski univerzi g. Carlevaro o možnostih izkoriščanja velikanske energije Vezuva. Po mnenju znanega fizika bi morali od obale, najbiže pri Torre del Greco, vrtati vod v bazalt, ki bi šel neposredno v ognje-
Ognjena gora bruha
njimi je zlasti znano Torre Annunziata, v katerem je menda petdeset tovarn špageti-jev, makaronov in drugih italijanskih narodnih testenin. Seveda je odtod tudi najlepši pogled na Neapelj z vsemi višavami, ki mu dajejo poseben čar. Na desni strani se ta nebeška slika konča zopet z modrimi obrisi manjših polotokov in večjih otokov. Vzpenjača opravi višinsko razliko 400 m v desetih minutah.
Pred durmi pekla
Od zgornje postaje vas vodnik vede na rob žrela, ki je okrog 700 m široko. Dosegli smo višino 1186 m, kolikor je ima sedaj Vezuv. Doslej smo videli samo mrtve tokove lave in drugo vulkansko kamenje. Komaj na robu žrela stopa pred nas v vsej grozi živi ognjenik v svojem peklenskem delovanju. Tukaj prvič razločno slišimo eksplozije, ki se neprenehoma ponavljajo. Stene žrela so iz rdečkasto rjavega bazalta in morda deset metrov visoke. Stopamo oprezno po steni navzdol do polja lave, ki se je komaj pred daljšim ali krajšim časom strdila. Povsod dela lava oblike ogromnih vrvi in vozlov. Tukaj je lava že bolj sveža in črna. Svet, po katerem stopamo, je povsod topel, ponekod skoraj vroč in le nesigurno sledimo voditelju. Imamo občutek, da so tla pod nogami nesigur-na in da se naenkrat lahko vse to zruši. Toda znanstveniki so odkrili vse nevarne muhe ognjene planine in jim moramo zaupati. Vsa kraterska dolina se kadi od vseh mogočih plinov, med katerimi žvepleni po-neKod rumeno barvajo lavo. Srečamo cela skalovja rumeno do rdečkasto rumeno pobarvano Včasih nas žvepleni plini objemalo z vseh strani, da komaj dihamo. Potem je treba zopet preskočiti skalovje lave. Končno smo se približalu konusu. Sedaj že razločimo štiri eksplozije različne sile, od slabše do najmočnejše, ki meče že ob normalnih razmerah velike količine razžar-jene lave. Nad konusom se vzdiguje ogromen bel dim. Sedaj komaj vidimo, kako je velik. Meša se z oblaki in se širi tam do Apeninov. Zakrije celo solnce. Od konusa smo oddaljeni le petdeset metrov, bližje pa ne smemo, kajti tam že pada vroča lava v samih svetlordečih. raztrganih krpah. Na drugi strani konusa postaja skorja, po kateri hodimo, vedno bolj tenka in vroča. Približamo se kraju zadnje erupcije. Na-
ni pekel vulkana s svojimi ogromnimi temperaturami. Para bi se pri toploti 150 stopinj vodila do centrale, kjer bi v kondenzatorju z morsko vodo razvila energijo, s katero bi lahko obračali turbino, ki bi proizvajala na stotisoče Kw.
V mrtvem mestu
V neposredni okolici Neaplja sta najvažnejši središči za zgodovino antične umetnosti: Pompeji in Herkulanum. zaradi prve erupcije Vezuva v zgodovinski dobi zasuti mesti. Pompeji so bili bogato trgovsko mesto in letoviški kraj, Herkulanum pa tudi letoviški kraj rimske gospode, obe mesti ob morju. Umetniški okus je bil izredno razvit in v obeh mrtvih mestih je ostalo ohranjenih toliko rimskih in grških umetnin velike vrednosti, da se nam zdita kot prava muzeja. V Rimu in drugod po Italiji so izkopali številne javne palače, toda življenje v zasebni rimski patricijski hiši je postalo znano komaj po teh izkopninah.
Od Neaplja do Pompeia je približno uro z vlaKom in je mogoče doseči mrtvo mesto z državno ali circumvezyvsko železnico. Komaj polovica Pompejev je izkopana in za bežni pregled tega je potreben vsaj en dan, saj je to bilo mesto dvajsetih tisoče v prebivalcev. Mesto je nekoliko bolj oddaljeno od Vezuva in ga ni dosegla lava, temveč je bilo zasuto od dežja lahkih kamenčkov, lapilov, pepela in vroče vode. kar je padalo nanj neprenehoma dva dni in eno noč ter ga zasulo 7 do S m visoko. Mrtvo mesto so zopet odkrili proti koncu 16. stoletja, ko so gradili neki kanal, toda s sistematičnim izkopavanjem so pričeli kon;-«* po zedinjenju Italije. Antična zasebna pvr-slopja so bila vsa zgrajena na enak način, njihovi prostori so se grupirali okrog velikih, svetlih dvorišč. Proti cesti je bila včasih kolonada. Prvo dvorišče se je imenovalo atrium, drugo vežje z vrtom peii-stylium, okrog pa so se vrstile večje in manjše dvorane. Sobe okrog prvega dvorišča so bile bolj namenjene gostom in službenim opravilom, okrog drugega pa izključno rodbini. V drugem nadstropju so stanovali sužnji. Tudi rimske trgovine so bile ob glavnih ulicah. Izkopavanja se vrše pod strokovnim vodstvom in skušajo sedaj vse obnoviti tako, kakor je bilo pred dva tisoč leti. Tudi vrtove so zopet zasadili z rastlinami, ki so uspevale že v rimski
Pogled na Neapelj z Vezuvom v ozadju
enkrat se skorja odpira in pod njo teče tok razžarjene lave. Vodnik zgrabi košček z železno palico in vtisne novčič. V nekaj minutah se lava ohladi in že imate pepelnik piav iz vulkana. Pri vsakem izbruhu je imela lava drugo barvo in se je razvila s tem posebna domača industrija. Sprehod po žrelu traja okrog dve uri. Pred Vezuvom proti severu je v obliki srpa drugi vrhunec, okrog 50 m nižji, Monte Somma. To je zgodovinski ognjenik, ki je zasul Pompeje in Herkulanum v prvem stoletju po Kristusu. Danes je to mrtev vulkan z nekaj vegetacije. Med njima je severna dolina, tako imenovano Dvorišče konja, v katerem sta dva manjša vrhunca, Colle Margherita in Colle Umberto I., ki sta nastala zarad erupcij. Na vzhodni strani je Dolina pekla. Po zadnji veliki erupciji Vezuva leta 1906. ko je bilo uničeno veliko število krajev, se je zrušila vase tudi znana oblika piramide, ki je sedaj na vrhu odrezana, kakor je to bilo pred dva tisoč leti. Od uničenja rimskih mest do leta 1500 je bilo devet izbruhov, potem je nastopil mir do leta 1631, in od takrat do danes, torej že tri sto let, Vezuv stalno deluje. Posebno v zadnjem in zlasti v predzadnjem stoletju je sledila katastrofa za katastrofo. Nevarnost ni prišla več od zgoraj, marveč so se ob strani odpirala nova žrela. Pla-
dobi in tudi vodnjaki so zopet v obratu. Povsod je dobro ohranjen pločnik s sledovi težkih rimskih vozil. Obiskovalec ima tako priliko občudovati vse podrobnosti starinskega mesta. Pri starejših izkopaninah so skušali samo restavrirati poslopja in so pustili kvečjemu freske in mozaike. Vse ostalo so zbrali v nacionalnem muzeju v Neaplju, ki je že prenapolnjen z umetninami. V novejšem času uporabljajo boljše metode pri izkopavanju in pustijo vse najdene predmete na kraju najdbe. Zanimivo je, da so bili Pompeji ravno spričo propasti v največji volilni borbi in so skoraj po vseh zidovih dobro ohranjena volilna gesla, napisana z rdečo barvo.
Misterijem na sledu
Med ruševinami so našli tudi veliko število skeletov nesrečnih žrtev, v mnogih primerih s svojimi največjimi dragocenostmi. Na begu je nesrečnike dohitela smrt. Našli so tuCi cele rodbine, ki so se zaman z orodjem v roki skušale rešiti iz smrtnega oklepa. Votline s skeleti so izpolnili z gipsom in so tako dobili odliv oseb v času njihove smrti. Odkrili so tudi amfiteater za dvajset tisoč oseb in vrhu tega še dve gledališči. Kakor vsa antična mesta, tako so imeli tudi Pompeji svoje središče, fo-
IVI. Itolo v hrv,-slovenski tig»
Ljubljana na poševni ploskvi
Predvčerajšnjim je tud! zagrebška Concordia odnesla LJubljani obe točki v ligi — po petem zaporednem porazu v letošnji pomladi — Gradjanski je na vrhu, Ljubljana pa na koncu tabele
LJUBLJANA, 25. marca.
Včeraj je bilo v brvatsko-slovenski ligi na sporedu 16. kolo z vsemi petimi srečanji. Minulo soboto smo o izidih včerajšnjih tekem delali neke prognoze, ki pa se kakor že večkrat tudi to pot niso obnesle...
Za razna presenečenja in križanje naših napovedi so včeraj poskrbeli Hašk in Bačka, pa tudi Ljubljana si je dala od zagrebške Concordile zabiti preveč izdatno porcijo. Hašk je na osjeških tleh gladko dobil obe točki, še bolj presenetljiva pa je zmaga, ki jo je Bačka spravila v boju z močnimi Saškovci. Gradjanski je še enkrat zabil pet golov in ni prejel nobenega, to pot varaždinski Slaviji, Hajduk pa je prav tako z razliko petih golov obračunal z domačim rivalom Spliton.
Stanje v prvenstveni tabeli se po nedeljskih izidih ni spremenilo bistveno. Na vrhu in na koncu je ostalo vse pri starem, zato pa je v sredini Hajduk prehitel Saška In se vsidral na tretje mesto, Bačka pa je potisnila Varaždince za eno mesto niže proti koncu. Ljubljana je ostala — zdaj že bržkone dokončno — deseta med desetimi ali recimo — zadnja.
Prihodnjo nedeljo ligaških tekem ne bo, ker igrajo tri naše nogometne reprezentance mednarodne tekme z Rumuni. A moštvo in mladina bosta nastopila proti rumunskim izbrancem v Bukarešti, obenem pa bo v Beogradu B moštvo igralo reprezentančno tekmo z drugo rumunsko garnituro.
Slika prvenstvene tabele bo do naslednjega kola, ki bo šele drugo nedeljo aprila, naslednja:
Gradjanski Hašk Hajduk Sašk
Concordia Slavija (O) Split Bačka Slavija (V) Ljubljana
(Tekma Split : Slavija (V) je upoštevana ! 3:0 par for fait za Varaždin). j V naslednjem naša poročila.
16 15		1	0	82: 5	31
16	10	2	4	38:26	22
16	8	2	6	48:29	18
16	8	2	6	29:30	18
16	8	1	7	37:32	17
15	4	4	7	23:39	12
15	5	2	8	20:38	12
16	5	1	10	21:44	11
16	4	2 10		22:33	10
16	2	3	11	25:59	7
Concordia : Ljubljana 4:1 (4:0)
Včerajšnja prvenstvena nogometna borba. domačega ligaša s Concordijo iz Zagreba je privabila na igrišče ob T vrše vi cesti
skoraj tisoč gledalcev.
M pa so bili priča ponovnega poraza domačega moštva.
Vreme je bilo sončno, malo vetrovno in za igro prav idealno. Prihod gostov in da-mačih na igrišču je publika viharno pozdravila. Igra v splošnem ni bila na posebni višini, kar velja predvsem za domače moštvo, ki je zaigralo v prvem pol času tako slabo, da so gostje, ki so pokazali lepo tehnično in skupno igro, kar z la ikoto dvignili razliko na 4 : 0. V drugem delu igre so domači zaigrali odločnejše in tako gostje kljub premoči v igri niso mogli ustreliti nobenega gola več, pač pa se je domačim posrečilo zabiti častni gol.
Concordia je nastopila v postavi:
čulik, Kramer, Paviša, Hudika, Pogačnik, Vučilovki, Beda, Pukšec, Pavletič, Jazbec, Zemljič.
Belo-zeleni iz Zagreba so se v tej sestavi pokazali kot moštvo z odličnim tehničnim znanjem in dobro skupno igro Obramba je zelo dobra, v srednji vrsti je bril j irai izborni Pogačnik, v napadu pa je bil najboljši mož Pavletič, ki je bil za domače vse preveč nevaren in tudi — uspešen. V splošnem simpatično moštvo, ki je zaslužilo današnji uspeh.
Ljubljana je zopet nastopila v novi sestavi:
Lindtner, Ceglar, Bertoncelj, Cebohin, Pressinger, Boncelj, Kroupa, Repanšek, G fintai in Repanšek sta igrala vseh 90
Domači so se spet pojavili v spremenjeni postavi in že v prvih minutah igre je bilo videti, da tej borbi ne bodo kos. Obramba je v splošnem zadovoljila, Ceglar in Bertoncelj sta bila prav dobra, Lindtnerju pa se pozna »pavza« in tretji gol gre na ta. račun! Krilska vrsta je bila preslaba za ta, zagrebški napad in tudi Pressinger nI srednji krilec; Boncelj je po odmoru mnogo grešil, kot srednji krilec pa je bil pozneje kar dober. V napadu je bil dober samo Erber, vsi ostali niso pokazali mnogo. G fintai in Repanšek sta igrala vseh 90 minut že v predtekmi in zato ni zato nič čudnega, da v napadu ni šlo! Zdi se, da bo treba sestavi moštva za tako važne tekme posvetiti vse več pozornosti!
Kratek potek
Vse do 18. minute, ko Pavletič iz neposredne bližine pred golom doseže 1 : 0 za Concordio. je C. skoraj ves čas pred vrat-mi Ljubljane. Domači se nikakor ne morejo znajti; obramba ima mnogo dela. V 23. min. Pukšec iz gneče poviša že na 2 : 0. V 30. min. ima Beda sam pred golom spet priliko, toda njegov strel gre visoko. Minuto pozneje visoki Pavletič z glavo izbije žogo Lindtnerju in rezultat je 3:0. Lj. je v polju zelo slaba, gostje pridno izkori-
rum s kolonadami, kjer sta se strnili dve glavni cesti in kjer je bila cela vrsta prekrasnih poganskih hramov in drugih javnih palač. Toda našli so tudi že prve krščanske spomine. Oni del mesta, ki leži bliže morju, so večinoma že izkopali, toda na nasprotno stran je za več let dela. Mesto je bilo obkroženo z zidom z več vhodi, glavni je bil z morja. Vse mesto je sedaj zaradi lažje orientacije razdeljeno na devet odsekov, ulice in uličice so dobile svoja imena, poslopja so označili s številkami in značilnimi imeni. Z visokega Torre di Mercurio je čudovit pogled na to mesto misteri jev. Poleg javnih in zasebnih poslopij so odkrili tudi veliko število trgovin, lekarne, gostilne, pekarije, tekstilne delavnice, ko-vačnice. Nekateri poganski hrami in javna kopališča so izredno dobro ohranjeni. Povsod po cestah so kamnitni vodnjaki, v notranjosti hiš ponekod iz brona in mozaika. Med najboljše ohranjene palače sodi Casa dei Vettii poleg Ville dei Misteri izven mesta in Menandrova v novih izkopaninah. Seveda se poganska morala močno razlikuje od krščanske in zato kažejo v Pompejih marsikaj, kar je dostopno samo gospodom na posebno zahtevo. Samo v eni hiši so našli stroge nasvete in zato so jo tudi krstili za hišo »moralista«. Krščanski svet ni imel nič kaj razumevanja za antične »simbole sreče«, Ogromna telovadnica. palestra v bližini amfiteatra, še ni popolnoma izkopana. Samo v Menandrovi hiši so našli 115 srebrnih posod raznih oblik velike umetniške vrednosti.
Do Herkulanuma je samo pol ure z vlakom vezuviane do postaje Pugliano, ali nekaj več s tramvajem. Za razliko od Pompejev je Herkulanum pokrila lava do 28 m visoko, zato se Izkopavanja vršijo s težavami kakor v rudokopih. Toda zato je tudi vse še bolje ohranjeno, tako celo tudi druga nadstropja hiš V hiši nekega učenjaka so našli kar 1800 papirusov z napisi. Novi Pompeji so tujskoprometni kraj s prekrasno cerkvijo in visokim stolpom ki gospoduje nad vso ravnico,	Dr. O. A.
ščajo. V 42. min. da Ceglar neprevidno žogo nazaj do vratarja, kar izkoristi hitri Zemljič in žoga je spet v mreži 4 : 0.
V	drugem delu igre zaigra L j. odločneje in prvih 10 min. je pred golom C. precej živahno, toda razen kota ni nobenega uspeha. Nato preidejo v napad gostje, ki pa tudi pred golom niso več posebno nevarni. V 34. min. Grintal pošlje žogo Er-berju, ta jo prisebno odda Repanšku ln rezultat se je izboljšal na 4 : 1. Po tem uspehu domači zaigrajo že bolj korajžno, toda v napadu ni strelca in tudi obramba gostov je sigurna. V 43. min. uide Branilcema Pavletič; sam je 10 m pred golom, toda ko se pripravi za strel, ga prehitita vratar in branilca. Lj. je do konca igre pred vrati gostov, toda izvije samo dva kota.
Sodil je g. Višnjlč iz Zagreba.
V	predtekmi je Jadran z 2 :0 odpravil rezervo Ljubljane, ki tudi ni zaigrala v običajni formi.
Gradjanski : Slavija (V) 5$ o
ZAGREB, 25. marca.
Pred približno tisoč gledalci je včeraj Gradjanski z lahkoto zmagal nad varaž-dinsko Slavijo. Strelci so bili: v 11 min. Matekalo, ostalih štirih golov avtor pa je bil odlično razpoloženi Wölfl.
Tekmo je sodil celjski sodnik g. Veble.
Hašk : Slavija (O) 2 : o
OSIJEK, 25. marca.
Včerajšnjo ligaško tekmo je enajstorica Haška iz Zagreba odigrala v prav lepem stilu in si zasluženo priborila obe točki. Do odmora se je Slavija še nekako držala, potem pa je bil Hašk absolutni gospodar na polju. Gole zanj sta zabila Duh II. in Pa-jevič II.
Hajduk : Split 8 : 3
SPUT, 25. marca.
Ligaška tekma med domačima rivalo-ma se je končala z izdatno zmago boljše-
ga moštva. Hajdukovd so si že v prvi polovici igre zasigurali močan naskok, ki so ga v nadaljnjem še podvojili. Gledalcev je bilo 2500.
Bačka : Sašk 2 : o
SUBOTICA, 25. marca.
Včerajšnja tekma za točke v ligi med Bačko in Saškom je prinesla domači enaj-storici dve dragoceni točki. Tekma je bila zelo živahna in tudi precej razburljiva. Saškovci razen velike požrtvovalnosti v tej igri niso imeli pokazati pozitivnih lastnosti.
Srbska liga
Rezultati XV. kola
BEOGRAD: Jugoslavija : Zemun 8:0.
2AK : Jedinstvo 2:0 (1:0). SARAJEVO: Gradjanski (S) : Slavija
(S) 3:2 (1:1). NOVI SAD: Vojvodina : Bask 3:0 (3:0). BOROVO: BSK : Bata 4:1 (2:1).
Mladinski pokalni turnir SK Mladike
LJUBLJANA. 25. marca.
Na velikonočno nedeljo je SK Mladika priredila mladinski pokalni turnir, ki ga je prišlo gledat nekaj sto gledalcev. Zal se je ta turnir končal z majhno neprijetno afero, ker namreč prireditelj turnirja Mostam kot zmagovalcu turnirja ni hotel izročiti razpisanega pokala. Kakor kaže, bo morala v tej stvari bržkone posredovati še SNZ.
Dopoldne sta bili dve izločilni tekmi, in sicer Hermes : Moste 1:1. Igra je sprva kazala dobro, pozneje pa se je nemalo po sodnikovi zaslugi spremenila v skrajno surovo. V regularnem času je tekma ostala neodločena in prav tako tudi v podaljšku, nato pa je žreb za zmagovalca določil enaj-storico Most
V drugi tekmi je Mladika zmagala nad Marsom s 3:2. Favorit Mars je to pot popolnoma razočaral. Njegov napad je igral skrajno nekoristno in je zato moral zmago prepustiti odločnejši Mladiki. Enajstorica je igrala zelo poletno in zmago tudi zaslužila.
Popoldne sta bili obe finalni tekmi. V prvi sta nastopila oba dopoldanska premaganca in je Mars zmagal nad Herme-som s 3:0. Ta tekma je bila prav zanimiva in živahna in se je posebno Mars odlikoval s precizno igro. Zmagovalec Mars je prejel lepo tolažilno darilo.
Glavna pozornost vse prireditve je veljala seveda finalni tekmi med zmagovalcema dopoldanskih tekem.
Moste : Mladika 2:0.
Ta zadnja tekma je bila brez dvoma najzanimivejša v vsem turnirju in je imela posebno privlačnost še zaradi tega, ker sta se v njej sestala dva lokalna rivala. Obe moštvi sta se zelo trudili za zmago, vendar so bili Moščani v vseh linijah boljši ter so sigurno in zasluženo zmagali. Zmagovita enajstorica razpisanega pokala — kakor smo že uvodoma zabeležili — ni prejela z izgovorm, češ da v moštvu zmagovalca »ni nekaj v redu«. Ta zaključek turnirja je razumljivo zapustil med igralci in gledalci precej neugoden vtis.
Cross-country za prvenstvo Balkana
V nedeljo je v Carigradu zmagal med poedinci Jugjosloven Kotnik, pa tudi kot ekipa je bila prva jugoslovenska
(Pismo enega naših udeležencev s poti v turško prestolnico)
CARIGRAD, 22. marca.
Mnogo skrbi je bilo, preden smo jugoslovenski reprezentanti v cross-countryju za prvenstvo Balkana zapustili domovino. Reprezentanco tvorijo štirje Slovenci — Kotnik, Bručan, Kvas in Glonar — nekoč vsi Ilir., danes pa je Iliriji ostal zvest samo še Glonar. Toda ne glede na to se vsi prav dobro razumemo med seboj. Ko pišem o nas, moram takoj pohvalno pisati tudi o našem skrbnem vodji potovanja geometru Černetu. Za razvedrilo skrbi Bručan, ki igra venomer na orgij ice, vmes pa čita naš vodja še zadnja navodila trenerja Kleina. Če se kje ustavimo za delj časa, tekamo v trenirkah sem in tja ob vlaku.
V	Beogradu so nam pripravili dva kupe-ja II. razreda, toda na spanje ni misliti mnogo, ker nas že kmalu čaka meja in moramo spet kazati potne listine. V četrtek zjutraj smo že sredi Bolgarije. V Sofiji stoji vlak precej časa, tako da imamo tudi tukaj nekaj izprehoda. Vožnja nam tako mineva ugodno in brez prevelike utrujenosti. Želodec si tolažimo v jedilnem vozu, pri čemer zelo skrbimo za Kvasa, da bi se mu ne primerilo kaj podobnega kakor lani v Atenah. Kvas reprezenti-ra to pot naše Jesenice, od koder je za vsakega atleta prinesel lep znak. Pokrajina postaja zmerom bolj zelena in živa, čeprav v višinah še zmerom leži sneg. Pogled z vlaka je res krasen, saj je vsa Bolgarija kakor sama velika vrtnarija.
V	Svilen j gradu preidemo na grška tla, toda le za malo časa. V mraku prestopimo slednjič turško mejo, kjer nas pričaka in pozdravi vodja turškega atletskega sporta dr. Adunu Hün. Tukaj zvemo, da najbrže Rumunov in tudi Bolgarov ne bo. Bručan in Kvas sta vsa vesela, da ne bo Rumuna Christee, ki pri vsakem teku že kar od začetka marsikomu prekriža račune. Dr. Hün nam pove tudi imena vseh konkurentov in takoj začnemo delati prognoze. »Stari« Bručan ima tu glavno besedo, saj je že nekoč startal za naše barve v Carigradu in tam doživel svoj največji uspeh. Na razpolago imamo tudi načrt proge in marsikaj je ugibanja, kako bi se bilo najbolje pripraviti zanjo. Potem slišimo o otoku Heybeli Ada, kraju tekmovanja, ki spada med najlepše letoviške kraje blizu Carigrada.
Okoli polnoči se nam pridružijo §e tekači Grki v spremstvu svojih voditeljih. Kot-
nik in Bručan sta njihova ljubljenca in mnogo si ^edo povedati med seboj. Prišli so štirje, in sicer Ragazos, Nitsas, Varja-kis in Mavropostolos. Ko vprašamo za Kyriakidesa, nam povedo, da se je slabo plasiral na izbirnem tekmovanju. V ostalem pa pripovedujejo, da so pridno trenirali in so dobro pripravljeni. Jezik nam dela velike težave in večinoma govorimo — z rokami.
Tako smo se polagoma približali Mar-marskemu morju in se še precej dolgo vozili ob njem proti turški prestolnici. V petek okoli 9. smo zapeljali v predmestje Carigrada in ne dolgo za tem tudi na končno postajo. Z avtomobilom nas spravijo v hotel »Tokatlian«. Popoldne smo opravili majhen trening in pa nekatere oficielne obiske. Dasi utrujeni od vožnje, se zdaj počutimo prav dobro. V soboto poj demo na lepi otok, in si le želimo, da bi imeli mirno morje, ker se je treba do tja skoraj dve uri voziti po njem.
Za najboljšo ekipo treh tekačev — četrti je rezerva — je določen lep pokal, posamezniki pa prejmejo plakete, od tretjega mesta dalje bronaste. To bo v nedeljo, v ponedeljek si bomo še ogledali znamenitosti mesta, ponoči pa odpotovali spet v obratno smer.	J. G.
Kotnik je bil prvi!
CARIGRAD, 24. marca.
Na cross-countryju za prvenstvo Balkana na 7 in pol km dolgi progi, ki je bila trasirana na otoku Heybeli Ada, so sodelovali samo atleti Jugoslavije, Turčije in Grčije, medtem ko Bolgari in Rumuni niso poslali svojega zastopstva. Otvoritev tekmovanja je bila zelo svečana, med Številnim občinstvom so bili navzoči mnogi odlični gostje, vmes tudi jugoslovenski konzul Hadži Djordjevič z osebjem.
Rezultati posameznikov: 1. Kotnik (Jugoslavija) 24:40.4, 2. Mavropostolos (Grčija) 24:56.3, 3. Maksut (Turčija) 25:20 VM.
Med ekipami je prav tako zmagala Jugoslavija la si priborila balkanski pokal, med tem ko so drugo mesto zasedli Turki, tretje p« Grki
Zmaga naših na Dobraču
V včerajšnjem veleslalomu je med seniorfi zmagal Jeseničan Hubert Heim, pa tudi ostali so bifi povprečno boljši od doma&h
BELJAK, 25. marca.
V	soboto zvečer so pod vodstvom savez-nega delegata g. Kogovška z Jesenic odpotovali naši smučarji Heim, Lukanc, Kob-lar, Zvan, Bertoncelj, Mule j Miloš in Gaj-šek na Koroško. Tam sta se pridružila še Mulej Tinček in Znidar. Po obmejnih formalnostih na Jesenicah, pri katerih so nam šli naši kakor tudi nemški obmejni organi zelo na roko, nas je vlak odpeljal. Naenkrat smo bil v Podrožci, od koder smo se vozili dalje za zastrtimi okni — dokaz, da se Nemčija nahaja v vojni. Poprej so nas še cariniki v Podrožci zaman povpraševali po tujih valutah, a obmejna policija nam je izdala bloke za prehrano. Se 30 km vožnje za zastrtimi okni, a kljub temu v izvrstnem razpoloženju, za katerega je kakor zmerom skrbel z velikim uspehom Zvan, in že smo prispeli v Beljak kjer so nas pričakovali naši stari znanci Gusti Maier, Steinwendler in Egger, sami znani tekmovalci, ki so nas povedli do lepega avtobusa, s katerim smo se peljali še del poti. Potem pa smo vzeli smuči na rame in v dveh urah smo bili pri koči SV. Vil-lacha, kjer nas je nadvse prijazno sprejel domačin Weissbacher. Velja še omeniti, da smo se z Jesenic odpeljali v dežju, a da se je začelo kmalu vedriti in je bila po našem prihodu na Dobrač krasna jasna noč. Ko smo se zjutraj zbudili, smo imeli najkrasnejši zimski dan. Solnce je že navsezgodaj tako prigrevalo, da so šli naši na trening že ob 8. zjutraj — vsi razen Hei-ma, ki si je zlomil smučke.
V	ponedeljek je bil start določen za 9. zjutraj. Na startu se je zbralo 39 tekmovalcev, med temi 5 juniorjev, pri katerih je startal tudi Mulejev Tinček. Zal se je vreme spet spremenilo in imeli smo meglen in vetroven dan. Ta sprememba vremena je imela tudi svoje posledice, ki so jih razen domačinov zelo občutili tudi mnogi naši najboljši tekmovalci, kakor Kobler, Zvan, Bertoncelj in Mulej Miloš, ki so zaradi hude megle zgrešili več vratic. Posebno škoda za Zvana, ki bi bil v primeru, če ne bi bil v prvem teku zaradi megle zgrešil vratic, siguren tretji. Saj je imel zelo dober čas, in sicer v prvem teku 1:59.3, v drugem pa 1:04. Tudi Bertoncelj je imel zelo dober dan, saj je prvič presmučal progo v 1:14.4, Koblar, ki je bil v prvem smuku zelo dober, je imel v drugem smolo. Tik pred ciljem ga je vrglo s proge, da je moral izstopiti. Ostali naši, zlasti Heim, ki je imel tudi najboljši čas dneva, Praček in Lukanc, so smučali odlično. Sploh se je videlo, da so naši tekmovalci povprečno precej boljši od domačinov, čeprav so med njimi startali tudi mnogi znani tekmovalci tako Prallinger iz Salzburga in Pohr, ki sta med nemškimi mojstri.
Proga je bila odlično pripravljena, imela je 24 vratic in višinsko razliko 200 m, dolga pa je bila 700 m. Višina je bila taka, da so tekmovalci dobili veliko brzino, a zaradi megle jih je mnogo zgrešilo vratca ter tudi padlo. Tehnični rezultati
Juniorji: 1. Cian (Nemčija) 135.8, 2. Mulej Tinček (Jugoslavija) 153.8.
Senior ji: 1. Heim Hubert (Jugoslavija) 126.2, (64.8, 61.4), 2. Krallinger (Nemčija) 127.4, (64.2, 73.2), 3. Praček Ciril (J) 138.2 (72.2, 76), 4. Maier Gusti (N) 140 (68.2. 71.8), 5 Körner (N) 140.4 (74.8 75.6), 6. Egger (N) 141.6, 7. Lukanc (J) 144.6. 8. Kraschl (N) 145.8, 9. Steinvvender (N) 150.7, 10. Jiggolt (N) 150.4, 11. Znidar Emil (J) 159.8, 12. Gaj-šek (J) 161.8.
Po tekmovanju je bila v domu SV. Vil-lacha razglasitev rezultatov. Inž. Bildstein se je v imenu nemške smučarske zveze lepo zahvalil našim tekmovalcem za udeležbo ter razdelil plakete. Obljubil je, da pridejo Nemci z močno ekipo na Triglavski dan. Heim je kot najboljši inozemec dobil tudi krasen nastavek Veseli so se vračali naši tekmovalci domov z zavestjo, da so častno zastopali jueoslovenski šport.
Veleslalom na Golteh nad Mozirjem
CELJE, 25. marca.
Zimsko-sportni odsek SPD v Celju je priredil danes na Golteh tekme v velesla-
lomu za Meštrovov pokal. Proga je bila dolga 2 km in je imela okoli 500 m višinske razlike. Prireditev je odlično uspela.
Podrobni rezultati so naslednji:
1. Jaka Breznik (SPD Celje) 1:44.4, 2. Viktor Volčko (Smk Celje) 1:45, 3. Nos (SPD) 1:52.2, 4. Friderik Dvorak (SPD) 1:55.2, 5. Danimir Uršič (SPD) 1:57.4, 6. Franc Krajnc (SPD) 2:03.4. 7. Friderik Jelen (Smk Celje) 2:10.1, 8. Pepček Sevčni-kar (SPD) 2:14. 9. Drago Zadravec (Laško) 2:17, 10. Franc Kmecl (SPD) 2:35.4. (Vsi tekmovalci SPD in Smuč. kluba so iz Celja).
Na to lepo zaključno smučarsko prireditev nad Mozirjem se bomo še povrnili.
Skakalna tekma na Pokljuki
Uspel zaključek enotedenskega tečaja ▼ skakalni šoli
BLED. 25. marca.
Danes ob 13. so bile na Pokljuki dobro zasedene in izvedene medklubske skakalne tekme v izvedbi Smučarskega kluba Ljubljane. Na Pokljuki je minuli teden znani klubov skakalec in olimpijec Bogo Šramel vodil 6-dnevni tečaj, v katerem je bilo okoli 20 skakalcev, samih učencev, ki so se letos prvič posvetili tej smučarski disciplini. Tečaj je prav lepo uspel, današnja skakalna prireditev je bila najbolj zgovorna revija, koliko so se že naučili.
Tekmovanje so izvedli v dveh skupinah, in sicer skupno za seniorje in juniorje ter posebej za subjuniorje. Vseh udeležencev je bilo 25. Tehnični rezultati v tekmah s 40-metrske skakalnice, kier je nastopilo 17 skakalcev, so bili naslednji:
1. Klančnik Karel 145.4 (36.5. 34). 2. Flor-jančič Peter 140.9 (35.5. 36). 3. Nedog Jože 134.2 (32.5. 33), 4. Javornik Ivo (vsi štirje Smk. Ljubljana) 128.1, 5. Bukovnik Leon (Bratstvo) 127.9, 6. Potočnik Lojze (Smk. L) 126.9, 7. Razinger Lojze (Br.) 123.5, 8. Ahlin Rado (Smk. L.) 120.4. 9. Mugerle Stane (Smk. L.) 117.8, 10. Brun Berto (Br.) 116.9.
8 subjuniorjev se je pomerilo v skakalnem znanju na 15-metrski skakalnici, nedaleč od velike. Med njimi je bil najboljši komaj lOletni član kluba prireditelja A'bin Rogelj, ki je zbral že kar lepo število. 92.4 točke. Prav blizu do njega je prišel tudi Janez Spindler z 89.1 točke. Tretji je bil Janez Zupančič (55.3).
oeme
»Ali je tole evidenčna številka vašega dirkalnega avta ali pa pomeni letnico, ko je prvič prišel na cesto?«
(Glej tudi športna poročila na 8. strani!)
Ob zaključku lista :
Finančni minister dr. šutej napoveduje povišanje plač državnim nameščencem
Djevdjelija, 25. marca. p. Danes se je vrnil iz Grčije finančni minister dr. Šutej, ki je tam s svojo rodbino prebil velikonočne praznike. V Djevdjeliji ga je pozdravilo večje Število državnih uradnikov in drugih nameščencev. Malo pred odhodom vlaka proti Beogradu jim je minister dal izjavo o povišanju plač državnim nameščencem:
Vlada bo na svoji seji 28. t. m. uredila to vprašanje. Rodbinske doklade za deco bodo posebej povečane po 50 din. Povišanje plač bo znašalo povprečno od 100 do 200 din. Povišane pa bodo plače le uradnikom nižjih položajnih skupin, in sicer od uradniških pripravnikov do uradnikov vključno 4. položajne skupine 2. stopnje ter služiteljem in zvaničnikom.
Na vprašanje, ali bodo priznane draginjske doklade tudi za žene in ali bodo tudi žene-uraanice prejemale osebne draginjske doklade, je minister odgovoril: ne. To povišanje plač bo stalo državno blagajno okrog 800 milijonov din. Posebno pozornost hoče vlada posvetiti cenam živil in drugih potrebščin, da se ne bodo povišale, ker bi v takem primeru povišanje plač nič ne zaleglo. Plače se bodo povišale z novim proračunskim letom, to je s X. aprilom t. 1.
R
Torek, 28. marca Ljubljana: 7.: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Plošče. -— 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Orkestralna glasba s plošč. — 14: Poročila. — 18: Ruske pesmi in skladbe (plošče). — 18.40: Dušeslovne prvine gospodarstva (dr. Fr. Veber). — 19: Napovedi, poročila. — 10.20: Nac. ura: Naša nova notranja kolonizacija. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah). — 20: Lahka glasba: Melodi-jazz, veseli godci in plošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pesmi, šlagerje in ku-plete poje g. M. Jelačin.
Beograd 19.40: Harmonika. — 20.10: Pester gUusbeni večer. — 22.30: Plošče. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Koncert zbora in solistov. — 22.20: Plesna muzika. — Sofija 18: Mali orkester in plošče.
20: Komorni večer. — 2030: Koncert.
solistov, plošče in ples. — Praga 19.25: Nedbalove skladbe. — 20.55: Orkestralni in pevski koncert. — 22.20: Lahka godba. — 23: Češka glasba. — Dunaj 16: Lahka godba. — 20.15: Pesmi. — 21.15: Beethovnova VI. simfonija. — 22.20: Lahka glasba. — Berlin 19.25: Drobne melodije. — 20.15: Kakor Dunaj. — 21.20: Simf. glas-ba. — 23.15: Ples._
HOTEL »SLAVIJA«
H V A R
Odprt vse leto. Moderni komfort, tekoča topla in mrzla voda, centralna kurjava, kopalnice, električna razsvetljava. — Pension od 60 — 80 Din.
Postani in ostani član Vodnikove družbe*
Po hudi zimi le malo kresov
Velikonočni dogodki ob naši severni meji
Gornja Radgona, 24. marca
Letos ni bilo na velikonočno soboto zvečer opaziti toliko kresov, kakor prejšnja leta. Po Štajerskem okrog Radgone je bilo kurjenje velikonočnih kresov sploh uradno zabranjeno zaradi stalne zatemnitve, ki je po Nemčiji strogo zapovedana. Pa tudi po naših krajih, po Prekmurju, Murskem polju in obronku Slovenskih goric so bili kresovi zelo redki v primeri s prejšnjimi leti. Tega je pač kriva dolgotrajna zima, ko je vsakdo pokuril zaloge drv in vejevja. da ni preostalo za velikonočne kresove ničesar.
Pri Domintnerjevih v Hercegovščaku pri Gornji Radgoni je bil od lastnega sina napaden oče Alojzij. Pokaral je vinjenega sina Lojzeta, sledilo je prerekanje, in že je sin dvignil roko nad očeta, ga nekajkrat udaril in slednjič sunil po kamnitih stopnicah. Pri padcu jc dobil oče hude notranje poškodbe in si je nalomil desnico v nadlehtju in ramenu. Zaradi surovega nastopa se bo moral nepokorni sin zagovarjati pred sodiščem.
Cirkuški komik 21 letni Roman Zemljak, k. se je vrnil k staršem zaradi vpoklica k vojakom je bil zadnje čase zaposlen na skladišču le^ne tvrdke Neudauer v bližini obmejnega postajnega poslopja. Tu ga je n:i veliki petek zadela huda nesreča. Visoko naložen kup desk se je nenadne zrušil ter pokopal Romana. Zlomilo mu je desno no-
go na dveh mestih in je resna nevarnost, da mu bodo morali nogo odrezati. Nesreča ga je zadela baš v času, ko je prejel poziv, da bi moral v nekaj dneh odriniti na odsluženje kadrskega roka. Nekdo ie prevoz ponesrečenca v bolnišnico odklonil z naivnim in neutemeljenim izgovorom. Pač dokaz pomanjkanja srčne kulture. Prevoz ponesrečenca je nato izvršil Franc Korošec.
Po letošnji zimi je divjačina močno izstradana, kar zlasti dokazuje naslednji primer: Na veliki petek v opoldanskih urah se je gladen lisjak zatekel v kotkošnjak posestnika Ivana Koratha v Črešnjeveih. Lisjak se ni plašil niti ljudi, ki so bili zaposleni okrog oglov, niti domačega psa čuvaja Pričel je takoj poditi kokoši, nato pa se jc pognal v kokošnjak. Tu se je vnella med psom in lisjakom huda berba, v kateri je slednjič podlegel lisjak, medtem ko je tudi domači pes odnesel precej odrgnin na koži. Korath je izročil lisjaka zakupniku lovišča.
Po sadonosnikih so napravili letošnjo zimo divji zajci občutno škodo. Zaradi visokega snega so pri nizkem drevju obglodali lepe krone pa tudi s s'amo ovito drevje je postalo žrtev giladujoče divjadi. Lovska društva poznajo vse sadjerejee, da nemud-no prijavijo škodo pri občini Gornji Radgoni.
Razkrinkana družba ponarejevalcev
V Radečah so aretirali kolovodjo Frana Majcna
Novo mesto, 25. marca.
Pred dnevi so objavili razni hrvatski dnevniki poročila o odkritju velike pona-rejevalske afere v Zagrebu, pri kateri je bilo udeleženih več uglednih oseb, ki so se pečale s ponarejanjem in razpečavanjem falzifikatov. Zagrebška policija je v zvezi s tem odkrila še več sledov delovanja te zločinske tolpe, ki je na škodo našega narodnega gospodarstva opravljala svoje podlo delo. Ponarejeni petstotaki so se raz-pečavali razen v Zagrebu tudi po ostalih mestih naše države, a zadnje čase se je pojavilo več falzifikatov v prometu tudi v Mariboru, Celju in Ptuju.
Naši varnostni organi so že nekaj časa budno motrili delovanje in življenjske prilike posestnika Franca Majcna v Radečah pri Zidanem mostu. Vse je kazalo, da mož pri svojih skromnih dohodkih ne more tako razkošno živeti kakor je pač živel. Razni glasovi so opravičevali dvom, da bi mogel s svojimi dohodki živeti v takem blagostanju. Pa so orožniki te dni napravili pri njem hišno preiskavo, katere rezultat je bil senzacionalen: zaplenili so celo tiskarno za ponarejanje petstotakov, zalogo ke-rnikal^ najmodernejše fotografske aparate, najfinejši papir za izdelovanje bankovcev, ki je bil že narezan s finim stro-
jem ter pripravljen za tisk, a poleg tega tudi že mnogo ponarejenih bankovcev. Seveda je bila tiskarna opremljena z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki.
Na podlagi tega je bil Majcen seveda takoj aretiran, tiskarna pa v celoti zaplenjena. Aretacija je vzbudila v kraju veliko senzacijo, zlasti zaradi tega, ker je bil Majcen splošno znan.
Po sledovih ponarejenega petstotaka
Litija, 26. marca.
Po zadnjem sejmu je prinesla neka stranka večji znesek denarja na litijsko pošto. Službujoča uradnica je osumila enega izmed petstotakov za nepravega. Bankovec so pregledali in ugotovili falzifikat. Krivi denar je dobila v roke neka natakarica. Verjetno, da ji ga je nekdo podtaknil v sejmskem vrvežu, ko je bilo tu tudi precej tujcev, ki so prišli kupovat živino. Ponarejeni petstotak je bil odposlan v Narodno banko v Beograd, proti razpečevalcem in izdelovalcem denarja pa je bila uvedena preiskava. Po najdbi krivega novca v Litiji so našli nato nekaj ponarejenih bankovcev po 500 din tudi v drugih krajih Slovenije.
Kdo dela v moto-sfortu?
Kljub bližan ju spomladi na naših cestah ni videti mnogo motociklistov — zaradi znanih težav pač v nabavi goriva. Ker je ta panoga razen s športnih tudi iz drugih razlogov potrebna največje pažnje, nas veseli, ko čitamo v službenem glasilu Mo-tosaveza, da so bili slovenski moto-klubi tudi v minulem letu zelo agilni in zavzemajo v primeri z ostalimi klubi te vrste v državi vidno vodilno mesto.
V letu 1939. je 8 moto-klubov priredilo 16 motociklističnih dirk, od teh v Sloveniji: motosekcija Auto-kluba iz Ljubljane
I	dirko, Moto-Hermes 4, Ilirija 2, I Gorenjski MK. 2, skupno 9 dirk. Uspehi so bil naslednji: vozači vseh klubov v državi so dosegli pri omenjenih 16 dirkah za I,
II	in III, mesta skupno 307 nagrad, od teh naši slovenski klubi 154, in sicer: moto sekcija Auto-kluba iz Maribora nagradi 2, (najboljši Glebov), M. K. Pohorje, Maribor 1 (Lah), M K. Maribor 2 (Cerič), I. Gorenjski M. K. Kranj 21 (Bar), motosekcija Auto kluba iz Ljubljane 25 (Cihlaf), Hermes 74 (Stari.) in Ilirija 29 (Šiška).
Nove politične razmere v državi so prinesle neznosne posledice tudi v ttej panogi spora in ministrstvo za telesno vzgojo je že potrdilo pravila Srbskega moto sa-veza, medtem ko pri Slovencih in Hrvatih to vprašanje še ni rešeno dokončno, v glavnem zaradi razdelitve funkcij in dohodkov. Ker ima Savez motoklubov v nedelj® 31. t. m. svoj redni letni občni zbor v Zagrebu želimo, da bi se zdaj tudi to vprašanje rešilo v prid vsega motosporta v državi. Mnenja so različna in dobro bi bilo da slovenski moto-klubi že prej zavzeli sporazumno stališče in se tako izognili podrejeni vlogi, ki jim je bila doslej prisojena v vodstvu motosporta v državi, čeprav so bili z delom ves čas pred ostalimi.
Protesti se uvažujejo le v pismeni obliki najpozneje pol ure po odigrani partiji sameznih skupin pod a), b), c), dobe prehodne pokale, ki se morajo vrniti 7 dni pred pričetkom turnirja nepoškodovani prireditelju. V trajno last si pridobi pokal po trikratni zaporedni zmagi ali petkratni v presledkih. Prvi štirje vsake skupine dobe diplome. Zmagovalec pokal, ostali trije pa lepa praktična darila. Igralci morajo biti vodstvu turnirja na razpolago. Prireditelj si pridržuje pravico morebitne izpremembe.
s priloženo kavcijo din 30.—, ki se vrne, če se protestu ugodi. Zmagovalci po-Turnirski odbor: predsednik: g. Ogorelec Albin, predsednik SK Mladike, častni člani: gg. dr. M. Natlačen, baron Codelli, dr.
Alojzij Tome, vodja turnirja: g. Alojzij Kocmur, namestnik: g. Dušan Krečič, zapisnikarja: gg. Tršinar Miro in Terhljan Božo, blagajnik: g. Petrin Ernest, zastopnik STTZ: g. Rozman Tone.
Razpis
cross-countryja v Planici
SK Ilirija priredi v nedeljo 31. t. m. propagandni cross country za seniorje, omladince in juniorje. Proga za omladince in juniorje znaša 3.5 km, za seniorje pa 7 km. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani atleti, kakor tudi oni, ki niso člani nobenega kluba. Start bo ob 10. pred kolodvorom v Ratečeh-Planici. Prijave se sprejemajo na startu pol ure pred pričetkom tekmovanja.
Prijavnine in nagrad ni.
Razpis
Cross-country, ki ga bo priredil SK Celje v nedeljo 7. aprila za seniorje in juniorje.. Tekmovanje se bo pričelo ob 14.30 na Glaz.ii v Celju Dolžina oroae za se-niorj eznaša 5000 m ,za omladince in juniorje C 2000 m, za juuniorje B 1500 m. Senorji in juniorji kratkoprogaši, skakalci in metalci sta rta jo posebej na 1500 m.
Prijave je treba poslati na naslov: SK Celje. Gosposka ul. 20. do 5. aprila Prvo-plasirani v skupini seniorjev prejme diplomo. drugo in prvoplasirani v ostalih skupinah prejmejo priznanice.
Tekmuje se po pravilih in pravilnikih SAZ. — Pravico starta imajo verificirani in neverificirani atleti klubov, člani SAZ.
SK Ljubljana. Danes v torek ob 19. seja upravnega odbora v tajništvu.
Plenarni sestanek nogometnih sodnikov
sekcija Ljubljana bo danes v torek, ob 20. v posebni sobi restavracije Slamič.
— Pri zlat! žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsi ed zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josef ovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro pre-neso tudi pri večkratni porabL
Ogl. reg. S. br. 30474-32.
Na obisku pri hčerki je umrla
Ptuj, 26. marca.
Na velikonočno nedeljo je v Ptuju v 59. letu starosti umrla narodna in napredna žena ga. Antonija Martelanc. Pokojnica je bila po rodu iz Trsta. Ker pa je želela preživeti večer svojega življenja v svobodni Jugoslaviji, se je zato pred tremi leti preselila s svojim soprogom v Ljubljano, že bolehna je prišla na obisk k hčerki v Ptuj, ker pa se ji je bolezen poslabšala, in ji je tudi podlegla. Pogreb bo danes ob 16. v Ptuju na mestno pokopališče. Skromni, a plemeniti ženi blag spomin, užaloščenim svojcem naše iskreno sožalje!
Vlomilci na delu
Sava, 25 marca Nasproti savski postaji so imeli vlomilski obisk pri posestniku Simončiču. Vlomilci so prišli v hišo v pritličju, kjer so prebivalci to noč bili na obisku v Trbovljah, ostali pa so mirno spali v gornji hiši. Tako so vlomilci lahko nemoteno vse premetali. Nabrali so si perila in obleke odnesli so uro in verižico, pa še prihranek Simončiče-vih, ki so ga našli v skrinji v znesku 580 din. Vse kaže, da so bili vlomilci dobro informirani. Obiskali so tudi Kmetičevo dru žino v polšniški občini, kjer so takisto odnesli precej perila, obleke, nekaj denarja pa tri ure. Vlomilci so podkupili psa čuvaja z izdatnim prigrizkom. Orožniki so aretirali dva sumljiva pohajača.
VENCI
LEPI in POCENI Frančiškanska 3, nasproti Uniona, tel. 31-74
»R O Ž A«
Objave
Prešernov Sonetni venec, katerega je uglasbil za soli, zbor in veliki orkester skladatelj Lucijan Marija škerjanc, je vzbudil pri krstni izvedbi 26. februarja t. 1. veliko zanimanje. Delo ima visoko umetniško vrednost in je prav gotovo eno izmed najpomembnejših del naše izvirne glasbene literature. V Ljubljani se bo ponovilo samo enkrat, in sicer v petek 29. t. m. ob pol 7. zvečer v veliki unionski dvorani. Predpro-daja vstopnic po znižanih cenah v knjigarni Glasbene Matice. (—)
Hubadova župa JPS v Ljubljani sklicuje za nedeljo 7. aprila t. 1. redno letno skupščino, ki bo z običajnim dnevnim redom ob 10. dopoldne v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice. — Uprava. (—) Vsi rezervni podeficirji iz Ljubljane in okolice se vabijo, da se udeleže članskega sestanka, ki bo v torek 23. marca ob 20. v salonu gostilne »Derenda« na Borštnikovem trgu 2. Razpravljalo se bo o društvenih zadevah. Predaval bo tudi tov. Miroslav Primšar o državi, njeni moči in so-lidnosti z vidika rezervnega podoficirja. Posebej se vabijo tudi vsi tovariši nečlani. — Pododbor URP v Ljubljani.
Društvo »Narodni dom« v Zagrebu, Bc-rislavičeva 11, namerava na novo organi-
zirati šahovski odsek, pa vabi k pristopu in sodelovanju šahiste in tudi začetnice. Prvi sestanek bo v četrtek 28. t. m. o» 20. v društvenih prostorih. Po sestanku b<V ! brzoturnir za prvenstvo v marcu.
Mladi mož: »Svoio hčer mi lahko daste brez skrbi. Celo če bi se mi kaj zsodilo. ne bi imeli povoda, da bi si delali skrbi. Sem namreč pošteno zavarovan.«
Oče: sTo je lepo! A kaj. če se vam nič ne zgedi?«
*
»Pravkar je prišlo tole pismo,« pove tajnica lastniku tovarne »Omnibalzam« in mu pomoli list papirja.
Na njem je bilo napisano:
»Ne moreni razumeti takžne nesramnosti, da morete to ničvredno zdravilo prodajati op 50 dinarjev ...«
»V redu,« reče šef, »prečrtajte besede: .takšne nesramnosti" in .ničvreono" in uvrstite pismo med zahvalniee.«
★
»Dajte se z elektriko zdraviti, po'em vas bo revmatizem gotovo minil, gosood Korenček!« je dejal zdravnik.
»Dovolite, da se zasmeiem.« ie odgovoril Korenček. .»Lansko le*o ie vame treščilo. a niti to ni pomagalo!«
Ponedelfska križanka
BESEDE POMENIJO
Vodoravno: 1. opomniti, reka v Jugoslaviji, 10. najmanjši drobec materiala, 11. žensko krstno ime, 13. oznaka za datum, 14. domača žival (srb.), 15. ličink, 17. števnik, 18. mesto v Grčiji. 20. pripadnik albanskega plemena, 22. v vrelem stanju. 24. kratica za latinski izraz »po božji milosti«, 26. sen v srbohrvaščini, 27. oblika povratnega zaimka. 28. razdobje. 30. oče, 31. nočna ptica, 32. ovoj, 34. država v Afriki.
Navpično: 1. vrsta sena, 2. domača oblika za Jožefa, 3. žuželka, 4. predlog. 5. egiptovsko božanstvo. 6. kratica za stvari, ki jih ne navajamo. 7. domača oblika za Antona, 8. nazivi, 12. vrtna cvetlica, 15. moško krstno ime, 16. zbujen, 18. kačji glas, 19. najmanjša količina, 21. mesto v Rusiji, 23. blažena (v latinščini in italijanščini), 25. poslednje bivališče, 27. oblika glagola stati, 29. zdravstvuj (v latinščini), 30. prijatelj (v francoščini), 32. dobra karta v igri, 33. osebni zaimek.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: Morava, Sodoma, ah, doma, Beno, so, Pan, ko, leš, ni, bil, odelo, devica, prvi, govedo, Borovo, ino, A. G.. Noe, ik, dni, je, atom, Sula, aj, mlinar, Rusija.
Navpično: Laponija, od. rokovati, amo, va, ob, denarius, oni. m. o.. Bolivija, had, lev, siv, mego, Leon, šibe, brod, lo, d. d., co, p. v., Egon, okli, ne, na, al, ma, su, aj.
Troje knjižnih nagrad
si po naklonjenosti žreba dele: Marija Medveševa, Kožna dolina V-13 v Ljubljani, Matko Gostiša, gostilna General Gurko, Beograd, Jovana Ristica 22 in Stanislav Slokar, Via Cavana 19, Trst. — V objavo zadnje križanke se nam je vrinila nerodna pomota, ki pa so si jo pozornejši med reševalci sarai znali raz-tolmačiti, da smo prejeli lepo število pravilnih rešitev.
NABAVA SESALKE
Bogojevo-Vajska-živska vodna zadruga bo imela prvo ofertalno licitacijo za nabavo nove sesalne postaje od 2.5 m^ sek. in za dobavo materijala za isto. — Licitacija se bo vršila dne 25. aprila 1940. leta predpoldne ob 11. uri v pisarni zadruge v Bogojevu (Jugoslavija, Dunavska banovina). — Načrti in pogoji se lahko vpogledajo ali prepišejo v pisarni ali pa jih pošlje zadruga na zahtevo in to proti vposlatvi din 300.—. Doslej se zahtevajo samo strojni deli sesalke. Kavcija se položi do 10. ure predpoldne pri blagajni vodne zadruge v znesku din 110.000 za naše in dvakratna vsota za tuje državljane.
Iz pisarne Bogojevo-Vajska-živske vodne zadruge v Bogojevu, (Jugoslavija, Dunavska banovina) Štev. 655-1940.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsafc oglas ln eukratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjäl znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12.—» Dopisi ln tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aaslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ea besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aaslovov. Najmanjši znesek n enkratno objavo oglasa Din 11.—.
Kako se osvajajo ženske
(PRAKTIČNI LJUBEZENSKI UČBENIK)
Izšla je iz tiskarne m se lahko takoj dobi ta koristna knjiga (tiskana v latinici), potrebna vsakemu moškemu brez ozira, dali je oženjen ali samec. Navodila, ki jih vsebuje ta knjiga, morete uspešno uporabiti v vseh zaželjenih prilikah. Knjiga je tiskana v omejenem številu izvodov, zato se je treba požuriti z naročilom. Knjiga stane 40 din, kateri znesek izvolite poslati takoj preko ček. računa št. 54.998 na piščev naslov: Petar B. Petrovič, Beograd, poštni pretinac 876.
Kapital
Mlada ločenka
simpatična, z lastnim stanovanjem išče gospoda, ki bi posodil manjšo vsoto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Značajna«.
6191-16
Potniki
Vodeča tovarna
živilske stroke išče za Ljubljanski trg dobro vpeljanega zastopnika. Pismene ponudbe pod šifro »3000« na ogl. odd. Jutra.
6190-5
Razpis
IV. velikega table-teniškega turnirja za prvenstvo Slovenije
Turnir bo 30. in 31. marca t. 1. v telovadnici II. drž. gimnazije na Poljanski cesti. Vhod iz Ciril-Metodove ulice. Igra se v soboto od 19. do 22. za moštva in v nedeljo od 9. do 12. ure in od 14. do zaključka turnirja. Prijave se sprejemajo do 29. marca t. 1. na naslov SK Mladika Ljubljana—Kodeljevo, ob Ljubljanici, žrebanje bo v soboto 30. t. m. ob pol 19. v prisotnosti kapetanov sodelujočih klubov.
Igra se po pravilih JTTS z New Villa žogicami ter Hano Extra Prima Pravico sodelovanja imajo vsi klubi in igralci, ki so včlanjeni v JTTS. Vse partije se odigrajo po čistem coup sistemu do četrt finala pod točko b) na bestof three finale pod isto točko pa best of five, ki se igra po sistemu vsak z vsakim. Moštva tvorita dva igralca za single in en duble par po Davis coup sistemu. Vsi igralci, ki so se prijavili morajo brezpogojno plačati prijavnino ne glede na to ali igrajo ali ne.
Discipline: moštva din 30.—, single gospodov din 15.—. single juniorjev din 10.—, single dam din 12.—, double din 20.—, mixe double din 15.—.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja
Mesečno sobo
opremljeno, posebni vhod se odda solidnemu mirnemu gospodu. Bolgarska ul. 15/1. levo.
6189-23
Službo dobi
Prikrojevalca
in zavihovalko (umpigari co) sprejme takoj Andrej Pernilec, čevljar, Kranj.
6187-1
Razno
DESERTNA VINA
prošek, bermet, vermouth stalno na zalogi pri M. Cesar, vinska trgovina, Ljubljana VII, Gasilska ul. 3, tel. 23-69.
Iščemo samostojnega knjigarniškega poslovodjo
bibliografo

Fotografski
pomočnik (ca)
se takoj sprejme. Ponudbe na Foto Jug, Kranj.
Vsakovrstno zlato kupuje no najvišjih cenah CERN E iuvelii Ljubljana Wolfova uiica
ROKS - DRVA
□udi
1. Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 1'ostrežba brezhibna
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo
zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana Potjanaki nasip 4-6
Pralnica — Sretlolikalnicj □□□□□□□□□□□□□□
ASSERIRÀ J V „JUTRU" !
z dobrim poznavanjem nemške, angleške, francoske in italijanske znanstvene literature ter z odgovarjajočo prakso, za takoj. Stalna namestitev. Ponudbe z navedbo prakse in referenc pod šifro »Bibliograf« na oglasni zavod Interreklam, Zagreb, Masarykova 28.
SAMO NEKOLIKO PAR VEC
in Vaše zdravje je sigurno zavarovano

t
Umrla nam je naša predraga soproga, mama, nona in teta, gospa
roj. Kariš
Pogreb bo v Ptuju v torek 26. marca ob 16. iz hiše žalosti, Minoritski trg 7-II, na mestno pokopališče.
Ptuj, Ljubljana, Trst, Celje, 25. marca 1940. Žalujoče družine:
Martelanc — Lesničar — Kariš
Neprimerno bolj fina in zdrava.
Industrijsko podjetje IŠČE
izkušenega poslovodjo za fabrikacijo elektrod za električno kuhanje.
Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in plačilnimi zahtevami poslati pod »Elektrode« na Publicitas, d. d. — Zagreb, Ilica 9.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Umrl nam je v starosti 61 let nadvse ljubljeni oče, brat in stric, gospod
ŽERJAV ALOJZIJ
PROGOVNI ČUVAJ V POKOJU
previden s tolažili svete vere.
Nepozabnega dragega pokojnika prepeljemo iz hiše žalosti, Žerjavova ulica, Bežigrad, dne 26. marca 1940 ob 7. uri zjutraj v žlebič, kjer se bo vršil pogreb ob 9. uri na tamošnje pokopališče.
Ljubljana, Boka Kotorska, Kranjska gora, Klodanj, Friedberg in žlebič, dne 23. marca 1940.
žalujoči: Franc, hidroavijat narednik, sin; Helena, učiteljica; Valerija in Alojzija — hčerke ter ostalo sorodstvo.
~ konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za mseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.