PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
• 1 0
pnmorsfe
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD ■
60100200
S.vilharJa	f 1 P.P - 132
Poštnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo
Cena 1.200 Mr - Leto XLVIII. št. 21 (14.112)
Trst, sobota, 25. januarja 1992
Predsednica zbornice se je srečala s predstavniki slovenske in italijanske narodnosti
Nilde Iotti: Za pravično zaščito in pozitivno meddržavno vzajemnost
V Tržiču je sekretar CGIL Trentin potrdil podporo sindikata zahtevam Slovencev Protokol o konkretnem sodelovanju med delavsko zbornico in Italijansko unijo
Petkova molitev v Alžiru brez hujših
incidentov
ALŽIR — V ozračju skrajne napetosti in le z manjšimi incidenti je včeraj minila tradicionalna petkova molitev v mošeji Ibna Badisa (mestna četrt Kuba) in v mošeji Es Suna (mestna četr Bab el Ued), ki sta znani kot trdnjavi integralis-tične Fronte islamske rešitve v alžirskem glavnem mestu.
Že ob zori so vse ulice, ki peljejo k mošejama zasedle močne vojaške in žandarmerijske enote, ki so dosledno preprečile, da bi se verniki zbirali v večje skupine. Občasno je bilo slišati tudi streljanje. Oblasti trdijo, da so bili to le opozorilni streli v zrak. Tega ni bilo mogoče preveriti, saj so vse novinarje, vključno s tujimi, dve uri zadrževali »zaradi kontrole«.
Vseeno se je izvedelo, da so islamski voditelji obsodili aretacijo Abdelkaderja Hašanija in vojake pozvali, naj se v imenu šarije uprejo svojim oficirjem, Hašanijeve-ga naslednika pa niso izbrali.
TRST, TRŽIČ — Vprašanje zabite manjšinskih pravic je treba obravnavati z načelnim pristopom °b upoštevanju obče veljavnih Principov. Tako bi lahko strnili Mnenje predsednice poslanske zbornice Nilde Iotti in generalnega Sekretarja CGIL Bruna Trentina, ki sta se včeraj v Trstu in v Tržiču Sešla s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in zaupniki Italijanske unije. Iottijeva jh Trentin, ki sta se po golem naključju isti dan srečala z zastopniki (Uanjšin, sta v bistvu govorila isti jezik: da načelnemu pristopu, da Pozitivni vzajemnosti med državama, ne mehanični recipročnosti.
Nilde Iotti, ki je prispela v Trst včeraj in se na prefekturi sešla z Zastopniki slovenske manjšine v Puliji in italijanske v Sloveniji in r-a Hrvaškem, bo v naših krajih še bunes. Najprej se bo udeležila iz-redne seje miljskega občinskega Sveta, zatem pa bo na Čampoiah Odkrila spomenik padlim v osvobojenem boju, v vojnah in na delu. .opoldne pa bo sodelovala na sre-Canju o neposrednem stiku med Purlamentom in Trstom.
Na fotografijah: Nilde Iotti s Predstavniki Slovencev (levo) in Prentin z enotnim zastopstvom ^unjšine (desno)
NA 3. IN 4. STRANI
Prava hladna prha za parlamentarno komisijo, ki raziskuje primer Ustica
Vlada ne bo zasebna stranka na procesu proti generalom italijanskega letalstva
RIM — Vlada se za sedaj ne bo predstavila kot zasebna stranka proti četverici generalov vojnega letalstva (Lamberto Bartolucci, Franco Ferri, Corrado Melillo in Ženo Tascio), ki so zaradi zadeve Ustica prejeli sodne pozive. Obtožujejo jih kršitve 289. člena kazenskega po-stopnika (atentat proti institucionalnim organom in veleizdaja, ker so vojaki). V zameno so pri državobranilstvu imenovali civilnega branilca.
To je včeraj presenečeni parlamentarni komisiji za pokole izjavil obrambni minister Rog-noni, ki je še dodal, da bodo edinega še aktivnega generala med osumljenci, Zena Tascia, premestili z logističnega nadzorstva v generalštab pod neposredno nadzorstvo načelnika generalštaba Nardinija.
Ob tem ne preseneča, da so vsi komisarji, ne glede na strankarsko pripadnost skoraj soglasno obsodili tako zadržanje. »Vlada je odločila, da ne bo odločala.« »Vlada nagrajuje bivšega odgovornega za Sios vojnega letalstva, ki je preiskavi pomagal z lažnimi podatki in molkom.« »Civilni branilec v novem kazenskem
zakoniku, nima nobene teže.« »Čudno, da niso sprejeli preventivnih disciplinskih ukrepov.« To so bili prvi komentarji, ko je minister v sklepnih besedah obžaloval, da je prišlo do bega vesti, ki kršijo preiskovalno tajnost.
Predsednik Gualtieri (PRI) mu je takoj odgovoril, da se je komisija prav po zaslugi tega bega vesti seznanila z dokumenti, ki jih ni nikoli dobila, ker je vsa ta leta vojno letalstvo zanikalo obstoj takih dokumentov. Komisar Macis (DSL) je poudaril, da so generala Tascia v bistvu povišali in s tem žalili parlament in preiskovalno komisijo. Celo za demokristjana Granellija je izbira civilnega branilca »polovična odločitev«. Po Granellijevem mnenju so nekatere osebe v vojnem letalstvu vse predolgo prikrivale vso zadevo. Še odločnejši je bil demokraščanski senator Toth, ki lahko še razume solidarnost, a je ta nesprejemljiva, če prihaja z istitucionalnih vrhov in na račun sodno osumljenih oseb. Minister Rognoni je namreč poudarjal, da se ne sme delati pavšalnih obsodb, dokler ni vsa zadeva končana. Misovski
komisar Maceratini pa je izjavil, da vladni sklepi vzbujajo sum, »da vladno previdnost narekuje bojazen, da bi drugačen pristop lahko razkril politična kritja, ki so jih svojčas dobili generali.«
Združenje svojcev žrtev pokola pri Ustici pa je še pred Rognonijevim posegom pismeno zahtevalo takojšen sestanek z Andreottijem. Kot da bi vedeli, kako se bo vsa zahteva končala, so v pismu zahtevali, naj si vlada prevzame vlogo civilne stranke, tako da bodo končno kaznovani vsi, ki so do sedaj skrivali resnico o sestrelitvi potniškega letala pri Ustici.
Povsem razumljivo se bo polemika zaradi presenetljivega sklepa vlade v prihodnjih dneh še stopnjevala. Ze res, da je Rognoni pustil odprto možnost, da bi lahko ob morebitnem drugačnem razvoju preiskave vlada odločneje ukrepala, a to ne spremenja dejstva, da so vsi nezadovoljni. Senatorji in poslanci vseh strank so sprožili pravi plaz vprašanj vladi, od katere zahtevajo, da prevzame vlogo zasebne stranke, ker bo le tako zaščitila interese svojcev žrtev in lastne.
Reakcija predsednika republike na četrtkovo izjavo Krščanske demokracije
Cossiga v volilno kampanjo ne bo posegel, če
nr \ ,	r^nuKlil/o 10 urorai nhiavi- ctvnm V nflrifltiPVdlliU COSSldS S6 ZaCIOtc
RIM - - Predsedstvo republike je včeraj objavilo odgovor predsednika Cossige (na sliki AP) na stališče Krščanske demokracije glede njegovega napovedanega izstopa iz stranke, odogovor, v katerem pravi, da ga jemlje mirno in odgovorno na znanje. Cossiga podčrtuje velike zasluge, ki jih je imela KD v zadnjih štiridesetih letih, skupaj z drugimi demokratičnimi silami, socialističnimi, liberalnimi, republikanskimi, pri moralni in materialni obnovi Italije, pri utrditvi demokratičnih institucij in pri obrambi neodvisnosti in svobode pred zunanjo in notranjo nevarnostjo, ki jo je predstavljal mednarodni komunizem v letih 1948-1976. Cossiga izraža svoji nekdanji stranki priznanje, da se je odločila za članstvo v Atlantski zvezi tako kar zadeva njene odkrite vojaške strukture kot tudi tiste, ki so delovale v ilegali, s čimer je zagotovila svobodno gospodarsko in družbeno rast Italije.
Predsednik republike poudarja, da se zaveda razkoraka, ki obstaja med demokristjansko bazo, ki je poštena in dobronamerna in njenim vod-
stvom. V nadaljevanju Cossiga še zagotavlja, da se popolnoma zaveda svojih institucionalnih nalog, ki mu jih nalaga ustava še zlasti v volilnem in povolilnem obdobju, vse do imenovanja nove vlade. Predsednik republike se bo dosledno držal navodil italijanske ustave in bo nepristransko opravljal svojo politično-institucionalno vlogo. Zato se bo v volilni kampanji vzdržal vsakega nepotrebnega posega. KD in druge stranke, pravi Cossiga, se ne smejo bati mojega vmešavanja v njihovo predvolilno dejavnost. Predsednik republike pa bo ščitil ugled svoje visoke funkcije in njeno dostojanstvo in čast pred napadi vseh tistih, ki bi hoteli spremeniti volilno kampanjo, v značilnem stalinističnem stilu, v proces ne toliko zoper njegovo osebo kot zoper demokratično politiko.
Predsednik republike, zaključuje še Cossiga v svojem odgovoru KD, ne bo več nasedal na jalove in iz trte izvite polemike na osebni, politični in institucionalni ravni, katerih bi bil deležen s strani voditeljev KD.
Huda nesreča v rimski gasilski šoli dva delavca ob življenje tretjega pogrešajo
NA 2. STRANI
Stava stavba rimske gasilske šole je bila že dalj časa v popravilu
Ruševine poslopja pokopale pod seboj 3 delavce: 2 mrtva, enega pogrešajo
Nekdanjo SZ lahko reši le dolgoročni program pomoči
RIM — Dva delavca sta izgubila življenje, tretjega pa še pogrešajo in ga vneto iščejo v ruševinah trinadstropnega poslopja, ki se je zrušilo včeraj opoldne na območju gasilske šole v mestni četrti Capa-nelle v Rimu. Poslopje je bilo v popravilu, ker so v njem hoteli urediti spalnice za gojence. Prej so tam bile spalnice s 30 in več ležišči, po novem pa naj bi uredili spalnice za 3 in 4 gojence.
Izpod ruševin so izkopali dve trupli komaj okrog 17. ure, vendar ju doslej niso še prepoznali, ker sta močno iznakaženi. V trenutku nesreče je v poslopju delalo pet delavcev: Alberto Mariani, ki sta mu pod ruševinami ostala dva sinova, 24-letni Donato in 23-letni VValter. Alberto se je po srečnem naključju rešil, kot se je rešil tudi 28-letni Fernando Picca, čigar 57-
letni oče Nazzareno pa je ostal pod rušeivnami. Po srečnem naključju je nekaj sekund pred nesrečo odšel iz poslopja gasilec Ar-mando Di Gaetano, ki so ga delavci poslali zapret glavni vodovodni ventil.
Po pričevanju preživelega Mari-anija se je hiša nenadoma začela tresti, kot da bi bil potres. Njemu je uspelo skočiti ven, njegova dva sinova, ki -sta v kopalnicah demontirala sanitarije in ploščice pa to ni uspelo in so ju ruševine pokopale pod seboj.
Gasilec, ki je šel zapret ventil je povedal, da se je poslopje kar na lepem nagnilo in zrušilo kot hiša iz kart. Zraven gasilske šole je tudi gostinska šola, katere gojenci pravijo, da so samo zaslišali neznanski ropot.

Ostanki poslopja, kjer bi morali urediti spalnice za gojence gasilcev (AP)
MOSKVA — Ruska vlada je mnenja, da bi moral program pomoči, ki so ga sprejeli na mednarodni konferenci v VVashingtonu prerasti v pravi »Marshallov plan«, ki naj bi Rusiji in drugim državam nekdanje SZ dal trajno oporo pri uresničitvi njihovih reform.
V Moskvi le s težavo prikrivajo svoje nezadovoljstvo nad rezultati konference. Že res, da so ZDA obljubile pravi »zračni most upanja«, s katerim bodo preko Atlantika prepeljali hrano in zdravila. Busheva administracija je svoje volil-ce že pomirila, češ da je to vojaški material, ki je ostal od zalivske vojne. Jelcin je pričakoval več in bo to jasno povedal v prihodnjih dneh Bushu, ker noče končati kot Gorbačov.
Mirovne sile OZN na Hrvaškem Že v prihodnjih desetih dnevih?
Ob urjenju si hrvaški vojaki v zahodni Slavoniji v sedanjem premirju lahko privoščijo tudi malo športa	(Telefoto AP)
ZAGREB Marrack Goul-ding, ki je odgovoren za mirovne misije OZN, bo jutri prispel v Beograd, da bi odpravil še zadnje ovire za prihod modrih čelad na krizna območja Hrvaške. Po pisanju agencije Tanjug se bo sestal tudi s predsednikom Krajine Milanom Babičem in s »premierom« zahodne Slavonije Goranom Hadžičem. Oba namreč v odprti polemiki s srbskim predsednikom Miloševičem nasprotujeta prihodu mirovnih sil. V skrajnem primeru pristajata le, da se modre čelad-ce namestijo na frontni črti. To pa je v odkritem nasprotju z Vanceovim mirovnim načrtom, ki predvideva namestitev mirovnih sil na celotnem kriznem območju, umik jugoslovanske vojske in razorožitev srbskih paravojaških enot.
Taki Babičevi ciprski rešitvi krize povsem razumljivo najodločneje nasprotujejo Hrvati. Predsednik vlade Franjo Gregu-rič je ob povratku iz New Torka, kjer se je sestal z generalnim tajnikom OZN Butrosom Galijem in z veleposlaniki velikih sil v Varnostnem svetu, na tiskovni konferenci poudaril, da so vsi sogovorniki podprli zahtevo, da mirovne sile čimprej pridejo na krizna območja Hrvaške kot tudi na linijo Bihač-Banjaluka ter na meje s Srbijo, BiH in Črno goro. Hrvaška je od Butro-sa Galija zahtevala, da kakor hitro bo mogoče pošlje od 1.500 do 2.000 modrih čelad na krizna območja. Gregurič je izjavil, da se bi to lahko zgodilo že v prihodnjih desetih dnevih, armada pa naj bi se začela umikati dva tedna po prihodu mirovnih sil. O vseh podrobnostih se bodo domenili, ko bo prihodnji teden prispel v Zagreb Marrack Goul-ding. Gregurič je tudi navedel, da pričakujejo ameriško priznanje Hrvaške in Slovenije, saj je
skupina ameriških senatorjev z resolucijo od Busha zahtevala, da ZDA priznajo novo stvarnost.
Greguričeva vizija mirnega reševanja krize pa bo bržkone težko uresničljiva, zaradi odločnega nasprotovanja Milana Babiča, saj je jasno, da si modre čelade ne bodo upale na ozemlje, kjer jih bi lahko dočakali s sovražnim ognjem. Vse bo sedaj odvisno od Miloševiča, ki se nahaja pred težko nalogo, kako prisiliti Babiča in hrvaške Srbe v Krajini in Slavoniji, da popustijo, saj bi to v njihovih očeh izpadlo kot izdaja srbstva. Miloševič pa mora računati, tudi na četniške in druge nacionalistične sile, ki zahtevajo ustanovitev tretje Jugoslavije ali velike Srbije. Za četniškega vojvodo Šešlja se je izgubilo vse preveč časa, takoj je treba sklicati ustavodajno skupščino in razglasiti novo Jugoslavijo. Bosna in Her-
cegovina bo lahko samostojna federalna enota, če bodo Muslimani v tej republiki želeli živeti v tej okrnjeni Jugoslaviji skupaj s Srbijo. Če tega ne bodo želeli, bo treba BiH razdeliti. V tem primeru bi Muslimanom pripadalo tistih 18 odstotkov ozemlja sedanje BiH, kjer so po Šešlje-vem mnenju v večini.
Take izjave so v popolnem soglasju z izjavami bosanskoher-cegovskih srbskih politikov, ki bi celo Sarajevo, podobno kot nekoč Bejrut razdelili na srbski in muslimanski del in so včeraj preprečili, da bi se skupščina BiH izjasnila o referendumu.
Medtem s Hrvaške poročajo, da je premirje veljalo tudi včeraj. Razen posameznih izzivanj, večjih spopadov ni bilo. Hrvaški viri pa navajajo, da okupatorske sile etnično »čistijo« zasedena ozemlja, da bi bila povsem srbska.
Pričenja se zamenjava registrskih tablic
LJUBLJANA — Od torka, 28. januarja, bo mogoče v Ljubljani zamenjati registrske tablice na motornih vozilih. Nova tablica, ki je nekoliko drugačne oblike in prirejena evropskim standardom, bo veljala 900 tolarjev in bo odslej vezana na lastnika vozila, ne pa več na vozilo. Tablice bo potrebno zamenjati do 25. junija 1994, so povedali na današnji novinarski konferenci predstavniki ministrstva za notranje zadeve. Registrske tablice bodo najprej začeli izdajati v Ljubljani, kjer jih bodo tudi testirali, v nekaj dneh pa bodo na voljo tudi v večjih slovenskih regionalnih središčih. Poleg dosedanjih osmih registrskih območij bodo odslej v Sloveniji še tri nova - Krško, Postojna in Slovenj Gradec. Tablice bodo opremljene z oznako registrskega območja in z grbom občine, v kateri je bilo vozilo registrirano, ostalih šest znakov pa bo sestavljenih iz kombinacij črk in številk. Tablice
bo izdelovala Kovinska industrija Ig, ki je že od leta 1971 pooblaščena jza njihovo izdelavo.
Že spomladi bodo na voljo registrske tablice po želji naročnikov. Tablica, za katero bo kombinacijo črk in številk izbral lastnik sam, bo osemkrat dražja. Tako zbran denar bodo namenili za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Hkrati z zamenjavo registrskih tablic bo potekala tudi zamenjava prometnega in vozniškega dovoljenja. Cena za zamenjavo tablice in obeh dokumentov bo 1.140 tolarjev.
Poleg registrskih tablic za običajne avtomobile, so na ministrstvu za notranje zadeve upoštevali tudi lastnike avtomobilov R4, ki imajo zelo omejen prostor za namestitev zadnje registrske tablice. Zanje so pripravili tablice posebnih oblik. Po policijskih podatkih je v Sloveniji registriranih okrog 50 tisoč katrc.
V Sloveniji dražja RTV naročnina Sklep že povzročil negodovanje
LJUBLJANA Svet RTV se je včeraj med več različicami predloga za povečanje naročnine odločil za podražitev na 590 SLT mesečno.
Po predlogu vodstva RTV naj bi se mesečna naročnina za radio in televizijo povečala za 100 SLT, predvsem zaradi inflacijskih gibanj v novembru, decembru in januarju.
Da pa ne bi nadaljevali z avtomatizmom spremljanja inflacije, se je svet odločil, da bo vsako novo dvigovanje naročnine povezano z obravnavanjem petih analiz oziroma dokumentov.
Od vodstva RTV in organizacijskih enot je svet zahteval vpogled v celotne prihodke RTV, izračun cene minute predvajanja radijskega oziroma televizijskega programa, analizo zaposlenosti na RTV, analizo nadzornega odbora o finančnem poslovanju RTV in osnutek srednjeročnega načrta razvoja RTV Slovenija.
To je kompromisni predlog, za katerega je svet v razpravi menil, da se s celovitim prikazom poslovanja, politike zaposlovanja in stroškov dela dejavnosti RTV še predolgo zavlačuje.
Seja sveta RTV, na kateri naj bi obravnavali analize in dokumente, ki jih svet zahteva, bo predvidoma čez 14 dni.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir -Prednaročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 15 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29.2.1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Srbi prepovedali pouk v albanščini na kosovskih šolah
PRIŠTINA — Pritisk srbskih oblasti na albansko prebivalstvo na Kosovu se nadaljuje. Pouk v albanskem jeziku v osnovnih šolah na Kosovu poteka v težavnih razmerah ob nenehnih grožnjah srbske policije. Tako so srbske oblasti prepovedale pouk za 15 tisoč osnovnošolcev v občini Uroše-vac. Že pred dnevi so v tej občini prepovedali pouk za 6 tisoč srednješolcev albanske narodnosti. Srbske oblasti grozijo, da bodo enako ukrepale tudi v vseh drugih občinah, kjer ne spoštujejo srbskih učnih načrtov, (dd)
Za sedaj ni se nobene sledi za slikami ki so izginile iz pinakoteke v Modeni
MODENA — Kaže, da ne bo lahko prodati slike, ki so jih neznani roparji odnesli v čertek zvečer iz pinakoteke v Modeni. Gre med drugimi za Velazgu-ezov portret Franca I. Este, za Correggiovo Madonno z detetom, za El Grecovo tempero in za dve Guardi-jevi beneški krajini. Vse slike imajo neprecenljivo vrednost, zato niso bile niti zavarovane, saj jim je prvič nemogoče določiti vrednost, in drugič jih je nemogoče prodati.
Po ugotovitvah karabinjerjev naj bi ob 18.40, dvajset minut pred zaprtjem pinakoteke, štirje zlikovci onemogočili sedem od 8 paznikov in izključili varnostne naprave, nakar so v pičlih štirih minutah sneli slike iz okvirjev, jih zavili in nemoteno odšli. Najbrž jih je pred poslopjem v avtu čakal peti pajdaš. Osmi paznik je v trenutku ropa bil v tajništvu in je videl, kaj se dogaja, ko se je hotel vrniti v glavno dvorano. Neopazno se je umaknil in poklical
113, vendar so policijske patrulje prišle do pinakoteke, ko so zlikovci že odšli.
Kaže vsekakor, da je šlo za skupino profesionalcev, ki so natančno vedeli, katere slike hočejo in kje se slednje nahajajo. Sedaj sta možni dve domnevk slike so odnesli po naročilu nepoštenega ljubitelja in zbiralca umetnin, ali pa so jih odnesli, da bi p°' tem zahtevali odkupnino. Preiskovalci so že opravil1 vrsto preiskav pri starinarjih, za katere sumijo, da kupujejo tudi ukradene umetnine, vendar doslej nis° odkrili nobene sledi za slikami. Podtajnik v ministrstvu za kulturne dobrine Covatta je izrazil mnenjC' da bodo preiskave kmalu obrodile sadove in da se bodo umetnine vrnile v pinakoteko.
Pinakoteka v Modeni je opremljena z vsemi najsodobnejšimi varnostnimi napravami, ki pa tokrat niso mogle preprečiti rop. Po mnenju karabinjerjav ne bi niti s še bolj popolnimi napravami mogli zag°' toviti varnost umetnin.
Trentin s predstavniki slovenske in italijanske narodnosti
Načelni do manjšin
(Foto Križmančič)
TRŽIČ - CGIL ocenjuje, da morata italijanska in slovenska vlada čimprej rešiti odprta manjšinska vprašanja s pogajanji, na katerih naj bodo prisotni tudi predstavniki manjšin. Temelj za reševanje problema morajo biti homogena načela in kriteriji, ne pa recipročnost.
Tako je poudaril generalni sekretar CGIL Bruno Trentin, ki se je včeraj med svojim obiskom v FJK v Tržiču srečal s predstavniki Italijanske unije in skupnim zastopstvom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Na srečanju so bili prisotni tudi deželno tajništvo CGIL in zastopniki pokrajinskih delavskih zbornic.
V pogovoru s predstavniki manjšin je Trentin načel vprašanja, ki so nastala ob dejstvu, da Slovenija ni podpisala tristranskega memoranduma o varstvu italijanske manjšine. Pri tem je poudaril načelno stališče CGIL, ki zavrača kriterij recipročnosti pri obravnavanju problemov varstva manjšinskih pravic, saj gre za Princip, ki hromi zakonodajno avtonomijo vsake države. Poudaril Pa je vsekakor, da morajo bi osnovna načela pristopanja k reševanju vprašanja skupna, saj gre za temeljne principe manjšinskega varstva, kot je na primer načelo enotnega tretmana manjšine Povsod, kjer živi. Cilj pa je po °ceni Trentina ta, da se tudi z mednarodnimi sporazumi doseže Za obe manjšini, slovensko v Italiji m italijansko v Sloveniji in na Hrvaškem, naprednejše tolmačenje m uresničevanje splošnih zaščitnih načel, ki so predvidena v ustavah in zakonih posameznih držav.
Trentin se je obvezal, da bo po-Segel pri zunanjem ministru De
Bruno Trentin z Unijo Italijanov
Michelisu, da bi presegli sporna vprašanja in rešili problem.
Skupnemu predstavništvu je Trentin, ki je ocenil kot legitimno stališče slovenske manjšine glede predlaganega dvostranskega sporazuma med Slovenijo in Italijo, predlagal podpis protokola, ki bi po eni strani določil, kaj konkretno lahko naredi sindikat v svojem okviru za dosledno spoštovanje pravic manjšine in postane resnični medetnični sindikat, po drugi pa skupne akcije za zaščito pravic posameznikov in manjšin. To pobudo je Trentin uokviril v skupna prizadevanja za demokratizacijo italijanske družbe in skupni boj proti »novim fašizmom«, ki se porajajo v različnih pojavnih oblikah od rasizma do legizma in nespoštovanja različnega.
S predstavniki Italijanske unije je Trentin podpisal tudi protokol o konkretnem sodelovanju, ki je predvsem sad tesnih stikov med
Unijo in deželno CGIL. S tem protokolom CGIL daje na razpolago pripadnikom manjšine vse svoje strukture in jih postavlja na raven svojih članov. CGIL in Unija sta se dogovorili, da bosta skupaj nastopili v odnosu do hrvaških in slovenskih sindikatov, da bi se te organizacije v še večji meri zavzele za usodo italijanske narodnosti in da bi omogočile rast in napredovanje sindikalistov, ki so izraz manjšine.
V pogovoru je bil poudarjen tudi velik pomen dejstva, da je vsedržavno vodstvo CGIL na predlog Italijanske unije sklenilo, da bo kupilo vso opremo in laboratorijske potrebščine za novi italijanski znanstveni licej Antonia Seme v Piranu. Gre za edini znanstveni licej, ki ga ima italijanska manjšina v vsej Istri. Pred nedavnim so končali z gradnjo poslopja, denarja za opremo pa ni bilo več in nevarno je bilo, da bi zavod ne mogel začeti z delom.
Vodja CGIL na včerajšnjem deželnem posvetu sindikata v Cordenonsu
»Moč drugih je tudi v naši šibkosti«
PORDENON — Generalni tajnik sindikata CGIL “runo Trentin, ki se je udeležil včeraj v Cordenonsu deželnega posveta o enotnih sindikalno-delavskih zastopstvih na delovnih mestih, je v svojem zaključnem Posegu uokviril predmet zasedanja v splošnejši okvir družbenih in gospodarskih razmer v Italiji.
Pred skorajšnjo dramatično volilno kampanjo, je dejal, se odgovorni vladni dejavniki sploh ne zavedajo dejanskega gospodarskega položaja v državi; med njimi ne prevladuje le zmešnjava, temveč nimajo nobenega strateškega načrta, s katerim naj bi povlekli Italijo z zadnjih mest na lestvici držav, ki se pripravljajo na Vstop v novo Evropo. Število delovnih mest se je v drža-Vl zredčilo za 200.000, če pa bomo ostali še naprej brez Prave industrijske politike, se bo kriza poslabšala, je Pribil Trentin s pripombo, da italijanska podjetja zaostajajo kar celih 5 do 6 let za normalnim industrijskim azvojem na celini, medtem pa podjetniki dokazujejo v8° svojo kratkovidnost s tem, da pripisujejo vse težave selej in samo ceni dela in premični lestvici. Ko bi sledjo odpravili, bi to zmanjšalo podjetniške stroške za bo-. 0,5 odstotka in ne bi v ničemer prispevalo k pobijala inflacije; to pa le še potrjuje, da nima podjetništvo Pravih načrtov, da sploh ne ve, kaj mu je storiti. Zaradi
vsega tega je Trentin predlagal, da se še pred volilno kampanjo sproži resna razprava o industrijski politiki in sindikalnih odnosih med sindikati, vlado in delodajalci.
O sami temi posveta pa je Trentin pozval k takošnje-mu izoblikovanju t.i. enotnih sindikalnih predstavništev oziroma delavskih zastopstev, vendar z opozorilom, da se mora tudi sam sindikat znotraj spremeniti, narediti mora še prej politični kot kulturni kakovostni skok s povečanjem vsestranske dinamičnosti, mobilizacije in vnovične poglobitve odnosov z delovnimi močmi.
V zvezi z nesoglasji, ki so prišla v zadnjem času na plan med sindikati CGIL na eni ter CISL in UIL na drugi strani, pa je Bruno Trentin posvaril, da utegnejo spraviti v nevarnost junijska pogajanja okrog protokola iz dne 10. decembra lani; zaradi tega je nujno potrebno obnoviti soglasje med vsemi tremi organizacijami. »Moč drugih se pogosto rojeva iz naših šibkosti,« je poudaril s pozivom, da je treba vse sindikalne sile povabiti, naj spet ravnajo tako, kakor jim narekuje deontologija sindikalista, in nanovo poženejo krepko množično akcijo; ta naj bi osvestila tisti del podjetništva, ki misli, da lahko kar tako pohodi s podpisom pogodb sprejete obveze, da bo na tej poti kaj malo dosegel.
Izšla je v prvi tretjini januarja v Ljubljani
”TV 15 - Svobodna misel66 nova revija borcev NOB
Nadstrankarsko glasilo je namenjeno Sbvencem doma in na tujem
LJUBLJANA Z januarjem je v Ljubljani začel izhajati časopis borcev NOB "TV 15" v novi revialni obliki, s prenovljenim vsebinskim konceptom, pa tudi z novim dopolnjenim naslovom "TV 15 - Svobodna misel". Vse tri novosti je narekoval čas, ki ga živi Slovenija v spremenjenih družbeno političnih pogojih, ki seveda pogojujejo tudi življenje in delovanje borčevske organizacije oz. Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije, ki je izdajatelj časopisa-revije.
Prejšnji ali pravilneje izvirni "TV 15" je začel izhajati leta 1963, TV 15 pa je bila oznaka za partizansko kurirsko postajo v Občicah pod kočevskim Rogom in za informacijsko središče osvobodilnega gibanja na Slovenskem. TV linije so delovale kot ilegalna pošta, po njih pa je med ljudi prihajal tudi partizanski tisk.
Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Vladimir Kavčič je novi reviji na pot zapisal tudi: »Svobodna misel želi nadaljevati svobodoljubno izročilo partizanske generacije. Obravnavala bo tudi druga zgodovinska obdobja, dogodke in osebnosti, ki so program osvoboditve, združitve in osvoboditve slovenskega naroda uresničevali od časov stare Karantanije do današnjih dni.«
In še: »Svobodna misel je nadstrankarska revija za socialna, politična in kulturna vprašanja, ki zadevajo slovensko občestvo in vse državljane Slovenije, njihovo enakopravnost in demokratične pravice ne glede na politično, versko ali narodnostno pripadnost. Podpirala bo prizadevanja za pravično družbo in za takšen položaj Slovenije v Evropi, ki bo zagotavljal njeno enakopravnost z drugimi evropskimi narodi, uveljavljanje naše kulture in vseh naših, v zgodovinskem razvoju utrjenih značilnosti, kot prispevek k skupnemu duhovnemu bogastvu evropske skupnosti.«
Tako široko zastavljena usmeritev seveda samoumevno vključuje tudi tiste dele slovenskega naroda, ki živijo izven meja Republike Slovenije kot manjšinske skupnosti v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem, po novem pa tudi v Republiki Hrvaški in še drugje po bivši Jugoslaviji.
Nova revija "TV 15 - Svobodna misel" se predstavlja na zunaj dopadljivo, vsebinsko pa kljub še kar skromnemu obsegu (v finančnem oziru ji nova stvarnost najbrž ni posebno naklonjena) bogato in zanimivo. Posebej je treba omeniti daljši
Naslovnica nove revije
razgovor s sedanjim predsednikom Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Ivanom Dolničarjem z naslovom "Izkoristiti zgodovinsko priložnost". V njem razmišlja o novem položaju borčevske organizacije in o njenih nalogah. Precej prostora (vključno s sliko na naslovni strani) je namenjenega dražgoški epopeji ob 50-letnici ustanovitve narodnoosvobodilne vojske Slovenije z naslovom "Dražgoše-legenda upora". Partizanska zmaga nad Nemci v gorenjskih Dražgošah je predstavljala v decembru 1941 jasno opozorilo okupatorju, da se mu slovenski narod ne bo uklonil. Avtor Boris A. Novak v intervjuju razmišlja o "peklenski logiki političnega pragmatizma", Drago Stranj, Jani Kovačič in dr. Ljubo Bavcon pa se sprašujejo, če smo "Slovenci imuni proti grdobijam", kot so ' nestrpnost, šovinizem in fašistoid-nost". Več avtorjev (Ivan Dolničar, Milan Lah, Franc Miklavčič in Franc Šetinc pa se z veliko spoštljivostjo in hvaležnostjo spominja pred nedavnim umrlega ameriškega kapetana slovenskega porekla Johna F. Blatnika, ki je bil šef prve zavezniške vojaške komisije pri Glavnem štabu NOV in POS Slovenije in ki je do smrti ohranil tesne stike s slovenskimi borci. Še marsikaj drugega je v tej prvi številki "TV 15 - Svobodna misel", kar je vredno branja vključno s kratkimi zapisi s slikami v zadnjern času umrlih bivših borcev. Če bi lahko kaj pogrešal, bi to bila predvsem rubrika o delovanju občinskih in krajevnih borčevskih organizacij, pa tudi vesti o tem, kaj delajo in kako živijo borci NOB v zamejstvu.
Revijo "TV 15 - Svobodna misel" se lahko naroči na naslov "Ljubljana, Dvoržakova 12, tel. (061) 327-780. (j.k.)
Gianni Bravo o sodelovanju med Furlanijo in Slovenijo
VIDEM — Protikrizni zakon v sjj.d Podjetništva v Furlaniji-Julij-1 krajini, ki so ga oškodovala do-lQ]anje na jugoslovanskih tleh, bo onovo učvrstil deželni ekonomski ZQkVn' b° za prehodno fazo, ki kih^uje dramatično poglavje, a nQb0 le še potrdila kulturno in eko-*J^sko soodvisnost med našo de-‘n Slovenijo.
sk^° mem predsednik Trgovin-Voe zbornice v Vidmu Gianni Bra-jje' al je vzdrževal vselej tesne sti-l0 8 slovenskim gospodarskim sve-Zn Kai sedaj, po uradnem pri-v anju Slovenije? Na njeno neod-DrJl?St 80 mislili vidnejši politični je bstavniki v Ljubljani že več let, Ponazoril Bravo s pripombo, da vis,e, za časa maršala Tita neka . °«a osebnost prosila za recept in Friuli", da bi ga lahko tvn Jn P° njegovem vzoru us-n1 riH Made in Slovenia" kot sa-Jj°nilno silo Slovenije. je , . režimu samoupravnega dela lQ ,0jl slovenski ekonomski sistem rot že kar napreden, toda zdaj
ima Slovenija nedvomno še dosti boljše pogoje za to, da stopi v evropski scenarij, da se z njim integrira. Treba pa je ukrepati!
V zadnjih časih se je po Bravovih besedah veliko govorilo o solidarnosti in o možnih posegih v Sloveniji na področju privatnih podjetniških pobud; podpisan je bil tudi kooperacijski dogovor med Furlani-jo-Julijsko krajino, Južno Tirolsko, Venetom, Slovenijo in Hrvaško, toda šlo je samo za razglašanje nekih principov, torej za nekaj, kar je bilo še daleč ob praktičnega ukrepanja. Pač pa je Videmska trgovinska zbornica pod pritiskom slovenskih gospodarskih krogov odprla septembra lanskega leta v Ljubljani lastno predstavništvo, da bi tako spodbudila sodelovanje na industrijskem in trgovskem področju med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Bila je to spontana pobuda, ki je samo še utrdila interesne vezi med furlanskim in slovenskim ekonomskim svetom.
Uradno priznanje samostojne Slovenije postavlja seveda pod vpra-
Glanni Bravo
šaj dosedanje ekonomske odnose med deželo FKJ in Jugoslavijo, zato bo treba odnos s sosedi postaviti na nove temelje. Mednarodno-pravni sporazumi, kakor tudi državni zakoni sodijo v pristojnost vlad, res pa je tudi, zatrjuje Gianni Bravo, da se nove pobude ustvarjajo na osnovi izkustev privatnikov, na osnovi sre-
čanj, pisem o namerah, pa tudi, zakaj ne, na osnovi prijateljstev, ki so bila navezana pod pokroviteljstvom Trgovinske zbornice v Vidmu. Zdaj gre torej zato, da se sproži realna ekonomska kooperacija, ki naj pripelje Slovenijo v najkrajšem času v zahodno Evropo in to ravno preko soodvisnosti med Slovenijo in FJK, ki je tega zahodnega sveta že del. Ne samo, Gianni Bravo zatrjuje, da bi bil postopek za vključitev Slovenije v Evropo gotovo hitrejši, ko bi ustvarili nekakšno "skupno tržišče" med našo deželo in novo slovensko državo.
Kaj pa bo s pogodbami, ki so bile podpisane z bivšo Jugoslavijo? O vsem se bo treba nanovo pogovoriti, veliko tega pa je potrebno zaščititi. Glede Osimskega sporazuma navaja na primer Bravo, da gre obraniti komunitarne koncepte, po katerih je veljala Furlanija-Julijska krajina zmeraj za privilegirano območje v okviru gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, kot tudi seveda z državami Evropske
skupnosti. Načelo o soodvisnosti Slovenija-FJK bo treba potemtakem prenesti v sporazume med EGS in Slovenijo (oziroma med fjGS in Hrvaško), ki bodo zamenjali zdaj nič več veljavne dogovore z nekdanjo jugoslovansko vlado.
Glavno pobudo za nove sporazume pa morajo dati gospodarski dejavniki, medtem ko jih bodo vlade samo juridično potrdile. Pri tem bo kazalo na vsak način obvarovati prostocarinske mehanizme, ki so zapopadeni v videmskih in tržaških sporazumih o obmejni blagovni izmenjavi (avtonomni računi, gibanje ljudi in sredstev čez mejo) in ki bi morali dobiti še širši zadih, ko bo Slovenija enkrat postala sestavni del Evropske skupnosti (Madžarska pa bo verjetno poskusno vstopila v EGS že 1. aprila letos). Treba je torej krepko zavihati rokave, zatrjuje Bravo, in ne pozabiti na predstavništvo Videmske trgovinske zbornice v Ljubljani...
Obisk predsednice poslanske zbornice Nilde Iotti v znamenju manjšin
Duh osimskih sporazumov je treba ohraniti vprašanja zaščite manjšin reševati skupaj
Predsednica poslanske zbornice Nilde Iotti med včerajšnjo tiskovno konferenco	(foto Magajna)
Obisk predsednice poslanske zbornice Nilde Iotti je včeraj potekal v znamenju problematike manjšin. Najprej se je ob 17. uri na sedežu tržaške prefekture sestala s skupnim predstavništvom naše skupnosti, uro kasneje je imela razgovor s predstavniki Unije Italijanov z Istre, ob koncu pa se je zadržala na razgovoru tudi s predsednikom združenja istrskih beguncev.
Delegacijo naše skupnosti so sestavljali Miloš Budin, Stojan Spetič, Klavdij Palčič, Ivo Jevnikar, Marij Maver, Fabio Bonini, Dušan Kalc, Marino Pečenik, Nives Košuta in Ravel Kodrič.
Naši predstavniki so predsednici poslanske zbornice izrekli dobrodošlico in orisali položaj, v katerem se trenutno nahaja naša skupnost, ko ob izteku parlamentarne dobe ponovno ni uspela dočakati ustreznega zaščitnega zakona. Evropa se je spremenila, padli so mnogi zidovi in pregrade, manjšinski problem, ki ravno v procesu izgradnje nove Evrope zadobiva vse večji pomen, pa ostaja nerešen in vklenjen v stare in nove težave. Slovenski predstavniki so izrazili zahtevo, naj se to stanje spremeni in naj se premostijo restriktivna stališča osnutka Maccanico. Prav tako je bila izražena želja, da bi se razgovori, oziroma pogajanja med Italijo in Slovenijo nadaljevala v konstruktivnem duhu in da bi prišlo do podpisa pravkar zamrznjenega sporazuma, kar je bila vseskozi želja Slovencev v Italiji, ne da bi pri tem slovenska manjšina kakorkoli hotela ovirati pravice italijanske manjšine v Istri. Italijanska manjšina ima vso pravico zahtevati
to, kar ji pripada, toda isto pravico imajo Slovenci v Italiji.
Slovenski predstavniki so podčrtali dejstvo, da je italijanska država z zakonom o obmejnih območjih konkretno pristopila k reševanju finančnega položaja slovenskih ustanov, vendar sam zakon poudarja, da so to prehodne rešitve, v pričakovanju organskega zaščitnega zakonskega instrumenta.
Poslanka Nilde Iotti je z zanimanjem poslušala izvajanje naših predstavnikov in priznala, da se italijanski parlament z reševanjem slovenskega vprašanja ne more pohvaliti, z razliko od razmer na Južnem Tirolskem, kjer se položaj po sprejetih ukrepih normalizira. Položaj na našem območju pa otežujejo dogajanja polna trenj in nesta-
bilnosti, ki jih po vročaj o razmere v nekdanji Jugoslaviji. Iottijeva je izrazila mnenje, da bo vprašanje manjšin ob naši meji zaradi aktualnosti dogajanja vsekakor v ospredju bodoče mandatne dobe parlamenta. Ponovno se govori o osimskem sporazumu, češ, da je presežen. Iottijeva pa je bliže_ mnenju, naj se Osimo dograjuje. Četudi se ni treba togo oklepati njegove vsebine, pa je nujno obdržati njegov duh, kar pomeni reševati vprašanja med sosednjimi državami strpno, pravično in na osnovi vzajemnosti. Potrebno je torej priznanje pravic manjšin v takšnem skupnem kontekstu medsebojnega spoštovanja.
Srečanju s predstavniki naše skupnosti je sledil razgovor predsednice parlamenta z Unijo Italija-
nov, ki so jo predstavljali Antonio Borme, Maurizio Tremul, Boris Brussich in Ezio Giuricin. Opozorili so na vsa vprašanja, ki jih je treba rešiti, da se italijanski skupnosti v Istri zagotovi pogoje preživetja in razvoja. Postavili so v ospredje zahtevo po dvojnem državljanstvu, po krepitvi gospodarske osnove za italijansko manjšino in ob tem podčrtali nujnost, da se zakon o obmejnih območjih avtomatično obnavlja, kar bi pomenilo jamstvo za sredstva tudi v bodočnosti. Izrazili so bojazen, da se ne bi vprašanja manjšin strumentalizirala za volilne ali druge namene, in željo, da bi se diplomatski razgovori za rešitev manjšinske zaščite čimprej nadaljevali.
Iottijeva je predstavnikom Unije prav tako zagotovila popolno podporo italijanske države, na kasnejši novinarski konferenci pa je izrecno poudarila, da je treba probleme obeh manjšin ob meji obravnavati skupaj, četudi gre za različne okoliščine. Ko je omenila srečanje s predsedikom beguncev Zigantejem in njegovo željo, da bi se radi begunci vrnili v Istro, je rekla, da agresivno postavljanje vprašanja meja ne pride v poštev, temveč je njeno preseganje mogoče uokviriti v bodočo evropsko ureditev, katere del bosta tudi Slovenija in Hrvat-ska. Na novinarsko vprašanje o nastalem nerazumevanju med manjšinama je Tremul odgovoril, da je Unija Italijanov prejela pismo predstavništva Slovencev iz Italije in je pripravljena na dialog, Borme pa je dodal, da si Unija jemlje čas za premislek, češ, da ni ona kriva za nastali položaj.
Z 0,7% mesečnega porasta
Dokaj zmeren inflacijski januar v Trstu
V navzkrižju tendenc, ki izhajajo iz tokratne sondaže o gibanju življenjskih stroškov, se je Trst znašel na strani tistih vzorčnih mest, ki so zabeležila precej zmeren porast izdatkov za temeljne življenjske potrebščine. Z ozirom na lanski december naj bi se to povprečje po projekcijah v januarju zvišalo za 0,7 odstotka, kar pa je kljub vsemu pol odstotka več kot mesec prej, ko so se življenjski stroški v mesečni primerjavi povišali za samo 0,2 odstotka. Tendenčno letno gibanje inflacije pa je na osnovi teh provizoričnih podatkov doživelo občuten upad, in sicer za 0,3 odstotka, saj je z decembrske stopnje 5,9 padlo na januarsko stopnjo na ravni 5,6 odstotka.
Po podatkih statističnega urada Občine Trst so se v januarju znižali stoški za električno in druge vire energije (-0,8% v mesečni in -6,0% v letni primerjavi) in za zdravstvene storitve (-0,2% z ozirom na mesec prej, toda + 2,2 z ozirom na lanski januar), medtem ko so največji povišek doživeli izdatki za rekreacijske storitve (2,2% oziroma 4,3%). Sledijo jim izdatki za razne dobrine in storitve (0,9% in 7,3%), za prehrano ter za prevoze in komunikacije (oboji 0,6%, v letni primerjavi pa 7,7% oziroma 5,3%) in za stanovanje (0,4% in 8,7%), medtem ko ostali izdatki za obleko in za uporabo raznih storitev na decembrski ravni.
Velik pomen slovenskega kandidata na listi PSI
Od ponedeljka v veljavi spremembe nekaterih mestnih avtobusnih prog
Vprašanje spomladanskih političnih in predvsem upravnih volitev je še naprej v ospredju razprave med slovenskimi socialisti v Trstu. Posvetili so mu tako tudi zadnji sestanek svoje komisije, ki je bil v sredo in katerega se je udeležil tudi pokrajinski tajnik stranke Alessandro Perelli.
V	razčlenjenem uvodu je tajnik Perelli podrobno pojasnil položaj, ki vlada v stranki v tem obdobju pred začetkom volilne kampanje. Največ prostora je posvetil žulju, ki najbolj tišči prav slovenske socialiste: verjetnemu ponovnemu volilnemu zavezništvu z Listo za Trst, ki naj bi bilo formalno sklenjeno še pred koncem meseca. Perelli je podčrtal, da gre za izključno volilno in ne politično zavezništvo, ki kot tako stranko rdečega nagelj a zelo malo zavezuje, dovoljuje pa ji kontrolo nad zelo verjetnim etničnim zaostrovanjem volilne kampanje. V primeru, da te kontrole ne bi bilo, bi se kampanja nacionalističnih sil nedvomno prevesila še bolj v desno in napihnila jadra vse bolj upehane neofašistične stranke. Pri tem pa mora biti jasno - je poudaril Perelli - da volilno zavezništvo socialistov z Listo ne pomeni, da se stranki kakorkoli združujeta: gre za popolnoma ločeni stranki z ločenima v&lilnima »rezervatoma«, ki združujeta svoje glasove za izvolitev čim večjega števila parlamentarcev oziroma svetovalcev v tržaške krajevne uprave.
V	takem kontekstu torej je in mora biti prostor tudi za slovenske kandidate, je podčrtal tajnik PSI, za katerega je potreba, da pride v občinski svet tudi slovenski socialist temeljnega pomena tako za stranko, kot tudi za vso slovensko skupnost v Trstu. Potreben je zato tudi velik skupni napor, še zlasti ob dejstvu, da bo tokrat za izvolitev v občinsko skupščino potrebnih od 600 do 700 preferenčnih glasov. Stranka je s svoje strani pripravljena nuditi organizacijsko in tudi finančno pomoč - je zagotovil Perelli - vendar samo socialistični glasovi ne zagotavljajo izvolitve, zato si bo
potrebno zagotoviti tudi določen volilni prostor zunaj stranke. Stranka je vsekakor pripravljena -je zaključil pokrajinski tajnik PSI - investirati v slovenskega kandidata, saj bi tokratni propad slovenske kandidature na listi PSI v očeh javnosti lahko pomenil, da se PSI odpoveduje Slovencem, ali pa da se le-ti odpovedujejo edini vladni stranki, v kateri so navzoči.
To pa seveda še zdaleč ni res, kot je potrdila razprava, v katero so posegli vsi navzoči člani slovenske komisije, ki so se popolnoma strinjali s Perellijevo oceno, da je slovenski kandidat na listi PSI neobhodnega pomena. Toda stranka - so poudarili v en glas -mora to kandidaturo še posebej podpreti, še zlasti z distanco oziroma z jasno ločnico od nacionalistične kampanje Liste za Trst. Podpreti mora zato temeljne interese Slovencev v Italiji, izbrati pa takega kandidata, ki bo imel podporo tudi v Sloveniji. In tukaj se je razprava tudi ustavila, saj kandidata za enkrat še ni, njegova izbira - tudi z ozirom na sorazmerno majhno pripravljenost Slovencev sploh za sprejem kandidatur - pa mora biti dobro premišljena.
Zdravstveni delavci Demokratične stranke levice izražajo globoko zaskrbljenost zaradi zaostr-titve emergenčnega stanja bolničarskega osebja v tržaški KZE, čemur seveda sledi slabšanje pogojev dela in oskrbovanja v raznih bolnišniških prezidijih našega mesta. Zadnji dogodki, ki so vezani na sprejem v službo 47 izven-komunitarnih bolničarjev (kot znano, gre predvsem za bolničarje iz Slovenije) ponovno kaže, po mnenju DSL, kako je brez vsake osnove podoba učinkovitosti, ki jo novo vodstvo KZE skuša prikazati javnosti. Ta ukrep namreč prikazuje kot edino rešitev pomanjka-
Projekt so poimenovali »Prestruk-turacija mreže«, nanaša se na mestni javni prevoz, v ponedeljek, 27. t.m. pa bo nastopila druga faza najavljenih sprememb. Kot poudarjajo predstavniki prevoznega podjetja ACT, so s spremenjenimi progami nekaterih avtobusov skušali zadostiti željam prebivalcev oziroma odpraviti nekatere pomanjkljivosti. Tako bo po novem avtobus št. 36 vozil od Trga Oberdan do Grljana, linija 22, ki »prevzema« bivšo 11/, pa bo povezovala Katinarsko bolnišnico s Centralno postajo (končna postaja bo nekako enako oddaljena od glavne železniške in glavne avtobusne postaje).
V drugo fazo prestrukturacije sodijo ob že omenjenih še linije 11, 18, 25 in 47 ter nočni A in D, ki se prilagajata spremenjenim dnevnim progam. Avtobusom št. 11, 18 in 25 so samo deloma spremenili progo, medtem ko je z linijo 47 končno z Miljami povezana tudi industrijska cona pri Orehu. Pri podjetju ACT še načrtujejo, da bi čimprej podaljšali progo linije 30, ki bi morala po novem voziti do novega sedeža Lloyd Adriatico; vendar pa morajo prej preveriti, če bodo lahko avtobusi vozili po Ul. Maestri del lavoro.
Sprememb v progah je kar precej, pri tem bo seveda podjetje ukinilo stare in uvedlo nove postaje. Zato da bi uporabnike seznanili z vsemi
nju bolničarskega osebja. V resnici pa je tudi vodsstvu KZE znano, da s tem osebjem ne bodo zapolnili vrzeli, ki se ustvarjajo v orga-niku z upokojitvami v^ prvem še-stmesečju tega leta. Če k temu dodamo, da bo' treba za vključitev v službo teh zdravstvenih delavcev čakati kak mesec, je povsem jasno, da bo problem še nadalje nerešen, ker pač še ni na vidiku resnejše akcije za preureditev oddelkov in služb.
Glede sporazuma med upravo bolnic ter sindikalnimi organizacijami CISL in UIL z lanskega julija o zadrževanju sedanjega bol-
no vostmi, je podjetje ACT pripravilo posebne brošurice, ki bodo od ponedeljka dalje na voljo abonentom. Danes od 11. do 20. ure in jutri od 9. do 14. ure pa bodo na trgu pred Pasažo Tergesteo brezplačno delili zemljevide mesta z vsemi progami ACT.
Oglejmo si nekoliko podrobneje spremembe, ki bodo stopile v veljavo v ponedeljek, 27. t.m.:
LINIJA "11"
Odhod: Ferdinandeo... Ul. Piccar-di - Ul. Pascoli - Ul. DAzeglio - Trg Ospedale - Ul. Tarabocchia - Trg Goldoni ... Ul. Mercato Vecchio. Predvidena je nova postaja v Ul. Pascoli 42, ostajajo tri skupna postajališča, kjer se ustavljata avtobusa št. 5 in 19, in sicer v Ul. Pascoli 28, D Azeglio 9 in na Trgu Ospedale. Ukinjeni pa bosta postaji v Ul. Sla-taper 2 in 8.
Prihod: ni sprememb.
LINIJA "11/"
Ta linija je ukinjena (glej pod 22).
LINIJA 18
Odhod: Ul. Cumano (zadnja postaja je premaknjena) - Ul. Rietti -Ul. dei Tominz - Ul. Fittke - Ul. Scomparini - Ul. Cumano... Ul. Mazzini - Ul. Einaudi - Borzni trg (zadnja postaja bo ponovem na Korzu Italia 1.
Po novem bosta uvedeni dve novi postaji, in sicer v Ul. Tominz 9 in v
ničarskega emergenčnega stanja, ki je stopil v veljavo s prejšnjim tednom, DSL ugotavlja, da visoko število bolničarjev, ki so se prostovoljno odpovedali vsaki obliki nadurnega dela, gre tolmačiti kot zgovoren dokaz globokega profesionalnega in organizacijskega neugodja v raznih oddelkih. DS1 nadalje izraža zaskrbljenost zaradi vsebine nekaterih odlokov izrednega upravitelja glede napredovanj in kopičenja funkcij raznih funkcionarjev. Glede vseh teh vprašanj si zdravstveni delavci DSL pridržujejo možnost posega na drugih, primernejših ravneh.
Ul. Fittke 5, ukinjeni pa bosta sedanji postaji v Ul. Cumano pred vojašnicami in na št. 20.
Prihod: ni sprememb.
LINIJA "22"
Gre za novo oštevilčenje bivše linije 11/.
Odhod: Katinara... (velja ista proga, po kateri je vozila 11/)... Ul. Stu-parich - Ul. Brunner - Ul. Polonio -Ul. Battisti - Ul. Carducci - Trg Oberdan - Ul. Ghega - Glavna postaja.
Mišljeni sta dve novi postaji in sicer v ulicah Brunner 14 in Polonio 6.
Prihod: Glavna postaja - Ul. Ghega - Ul. Carducci - Ul. Battisti - Ul-Gatteri - Ul. Ginnastica - Ul. Rosset-ti ... (ista proga kot je veljala za linijo 11/)... Katinara.
V Ul. Rossetti 25 bo nova postaja, ostale pa avtobus št. 22 prevzema od bivše 11/.
LINIJA 25
Odhod: Katinara... Ul. Ginnastica
-	Trg Goldoni - Ul. Mazzini - Trg Tommaseo, kjer je nova zaključna postaja.
Prihod: Trg Tommaseo - Korzo Italia - Ul. San Spiridione - Ul. Mazzini - Ul. Imbriani'- Ul. Battisti... Katinara.
Pri postajališčih tako ob odhodu kot pri prihodu, ni bistvenih sprememb.
LINIJA 36
Odhod: Grljan (pri morju)... Bar-kovlje - Miramarski drevored -Glavna postaja - Ul. Ghega - Trg Oberdan; na trgu bo tudi nova zaključna postaja, tam kjer se ustavlja tudi linija 38.
Prihod: Trg Oberdan - Ul. Ghega
-	Glavna postaja ... Barkovlje - Miramarski drevored - Grljan (pri morju). Avtobus ne bo več vozil do hotela Riviera.
LINIJA 47
Odhod: Rabojez - državna cesta 15 - nova cesta preko doline Ospa ' hrib Sv. Ivana - Žavlje - bivša cestarska hiša - dolina Ospa... Milje.
Prihod: Milje ... Farnei - dolin3 Ospa - bivša cestarska hiša - Žavlj6
-	hrib Sv. Ivana - nova cesta preko doline Ospa - državna cesta št. 15 ' Rabojez.
Avtobus se bo ustavljal, kjer se je že do sedaj, nove postaje pa bodo v Ul. Caduti sul lavoro in v Ul. Flavia di Stramare 133.
Zdravstveni delavci DSL kritizirajo sklepe uprave bolnic glede osebja
Vprašanje bolničarjev vse prej kot rešeno
Sinoči ga je izvolila koalicija KD-SSk-PSI
V Devinu-Nabrežini
Caldi (PSI) župan
Obnavlja se volilno zavezništvo z LpT
PSI za ovrednotenje vloge Trsta v evropskem okviru
Socialist Vittorino Caldi je bil sinoči znova izvoljen za devinsko-na-brežinskega župana na čelu obnovljene tristranske koalicije demokristjanov, Slovenske skupnosti in socialistov. Za podžupana je bil potrjen Martin Brecelj (SSk), v odbor pa so bili še izvoljeni demokristjani Mau-rizio Lenarduzzi, Sonia Greblo in Rita Contento, socialist Lorenzo Co-rigliano ter zastopnica SSk Vera Tuta-Ban. V primerjavi s prejšnjo upravo, ki je na zahtevo demokristjanov odstopila lanskega novembra, je iz novega odbora odpadel dosedanji odbornik za zdravstvo SSk Mitja Terčon, čigar mesto je sinoči prevzela demokristjanka Greb-lova. Za premostitev te nerazumljive in popolnoma nepotrebne krize je bil odločilen poseg pokrajinskih tajnikov treh strank, ki so skoraj v zadnjem trenutku preprečili razpustitev občinskega sveta in predčasne volitve.
V programu obnovljene uprave piše, da bo prihodnje leto — ob proračunu za leto 1994 — prišlo do zamenjave pri vodenju uprave, tako da bo vsem trem zaveznikom zagotovljeno politično dostojanstvo v mandatni dobi, ki naj bi se naravno iztekla leta 1995. Sporazumeli so se torej za neke vrste štafeto, po kateri naj bi bil v drugi polovici naslednjega leta izvoljen za župana eden izmed svetovalcev SSk. To na osnovi dejstva, da je KD že imela župana Locchija, sedanji župan pa je socialist.
Koalicija je v glavnem potrdila temeljne programske smernice, ki jih je ta upravna večina že izrazila na začetku mandatne dobe. Glavna obveza se nanaša za skupno zavzemanje za uravnovešeno družbeno in gospodarsko rast občine ob spoštovanju naravnega okolja in za utrdi-
tev sožitja, kot je predvideno v občinskem statutu. Na pogajanjih je tekla beseda tudi o občinskem tajniku, potem ko je prefekt pred kratkim nepričakovano razpisal natečaj za to pomembno funkcijo. SSk je spet postavila zahtevo, da mora novi tajnik obvladati slovenščino.
O sinočnji razpravi bomo še poročali. Župan se je uvodoma spomnil preminulega bivšega občinskega svetovalca Iavana Breclja. O njegovem liku in o njegovih prizadevanjih za pravice Slovencev v tej občini je obširneje spregovoril načelnik SSk Bojan Brezigar. Žalovanju so se pridružili predstavniki vseh političnih sil v občinskem svetu, (s.t.)
V ponedeljek okrogla miza o pristanišču
"Trst-pristanišče Evrope": pod tem naslovom bo v ponedeljek, ob 15. uri, v dvorani Zodiaco hotela Ex-celsior okrogla miza, ki jo prirejajo področne sindikalne organizacije CGIL iz Trsta in Dežele. Na njej bo govor o javno-zasebni vlogi tržaške luke v procesih transformacije. Koordinirala bo novinarka RAI Vivia-na Valente. Med drugimi bodo sodelovali minister v senci DSL Gian-franco Borghini, vsedržavni tajnik FIT-CISL Giovanni Fusco, glavni direktor ministrstva za trgovinsko mornarico Giuseppe Giurgola, konzul kompanije pristaniških delavcev iz Trsta Marinelli, pooblaščeni upravitelj SINPORT Cirillo Orlandi in predsednik iste ustanove Alessan-dro Perelli ter odgovorni za prevoze v PSI Mauro Sanguinetti.
Pod geslom »PSI za Trst« so tržaški socialistični predstavniki v italijanskem parlamentu, deželnem in tržaškem občinskem svetu ob sodelovanju s krajevno federacijo včeraj pričeli niz javnih srečanj, ki se seveda že vključujejo v dvojni krog volitev. Že sam naslov pobude dovolj nazorno nakazuje osrednjo temo srečanj: na njih bodo predstavniki PSI podali obračun delovanja v korist Trsta, predvsem pa povedali, s kakšnimi projekti se v bodoče nameravajo zavzeti za razvoj mesta. Drugi del vprašanja se seveda tesno navezuje na skorajšnje politične in nekoliko bolj oddaljene upravne volitve: glede tega aspekta je na včerajšnjim srečanju prišlo do večglasja v izjavah, saj sta se pokrajinski tajnik Perelli in senator Agnelli odločno opredelila za ponovitev »uspešnega in koristnega volilnega zavezništva z Listo za Trst«, deželni odbornik Carbone je zagovarjal nujo po »odprtih« listah in po tesnejšem stiku z volivci, medtem ko se je deželni svetovalec Tersar zavzel za predstavitev jasnih projektov. Čeprav z različnimi toni in prepričevalnimi prijemi pa so vsi štirje predstavniki PSI včeraj pozivali k enotnemu nastopanju stranke v tem obdobju, mesto pa k podpiranju prizadevanj in projektov, ki jih bo stranka predstavila za ovrednotenje vloge Trsta.
Tržačani se morajo namreč zavedati, je npr. dejal Carbone, da se krivde za trenutno tržaško upravno krizo oziroma za zaostalost ne more nekako enakomerno porazdeliti med vse stranke nekdanje večine, saj so že od nekdaj na čelu večine najpomembnejših javnih ustanov predstavniki Krščanske demokracije. Glede tržaške občine pa je tajnik Perelli poudaril, da se KD ni držala
dogovora o predaji županskega žezla predstavniku PSI. Vsekakor pa so socialisti še vedno pripravljeni na morebiten dogovor glede sestave novega občinskega odbora, ki pa bi ga vodil socialist (to je Perelli povedal tik pred začetkom sinočnjega občinskega sveta, o katerem poročamo na drugem mestu). Ker smo že pri sporih, ki zadeva tržaško občinsko upravo, velja še povedati, da je Carbone odločno podprl načrt o zmanjšanju števila rajonskih svetov, češ da gre za nujen ukrep v smeri racionalizacije javne uprave (pri tem je še namignil, da je jabolko spora ukinitev nekaj predsedniških mest).
Predstavniki PSI, je bilo rečeno včeraj, so se na raznih ravneh potegovali za uveljavitev teženj Trsta, ki so vezane na njegov bodoči razvoj. Na vsedržavni ravni so kot zadnji primer navedli odobritev amandmaja o neobdavčenem dizelskem gorivu za avtoprevoznike, na deželnem pa sklepa o Komisiji za tržaško metropolitansko območje. O tem je govoril tudi deželni svetovalec Tersar, ki je novo vlogo Trsta povezoval z uresničitvijo zamisli o novem velikem evropskem tržišču oziroma prostoru. Vendar pa bi moralo tudi mesto samo kaj konkretnega narediti in pri tem je navedel najnost posegov na ekonomskem, socialnem in političnem nivoju, na katerem bi morala stranka bolj izstopati. O srednje-vzhodni evropski zasidranosti Trsta je govoril tudi sen. Agnelli, ki je opominjal na pomen zakona za obmejna območja.
Na začetku včerajšnjega srečanja so se prisotni z enominutnim molkom počastili spomin uglednega člana socialistične stranke Oberda-na Pierandreia. (bip)
Rovarjenje
neofašističnih
sindikalistov
Že preveč časa smo v nekaterih podjetjih priče obnovitvi fašistične dejavnosti. Tako opozarja pokrajinska sindikalna zveza CGIL-CISL-UlL, ki v tiskovnem poročilu navaja Primer podjetja ACEGA, kjer je ta dejavnost zadobila še posebej nasilne oblike; to potrjuje tudi dogodek, ki se je pripetil v torek, ko je po skupščini sindikalne organizacije CISNAL, ki jo je vodstvo podjetja dovolilo, skupina "aktivistov" te desničarske organizacije dokazala svoje nasprotovanje sindikalnim pogajanjem v teku s tem, da je fizično napadla nekega oddelkovodjo.
Pokrajinska tajniška sindikalne zveze odločno obsojajo ta nezaslišan dogodek in izražajo solidarnost napadenemu delavcu.
Po mnenju sindikalnih organizacij so taka obnašanja tudi rezultat sklepov glavnega ravnateljstva podjetja, ki dopušča velik manevrski prostor Pobudam CISNAL in ji priznava sindikalne pravice, ki jih nima, ker ni med podpisniki pogodbe. Zaradi *ega sindikalna zveza CGIL-CISL-UlL poziva vodstvo ACEGA, da od-Pfe preiskavo o teh dogodkih, izsledi odgovorne in sprejme potrebne ukrepe. Poleg tega zahteva strogo spoštovanje določil o sindikalnih pravic.
Tržaški občinski svet sinoči končal mandat in odprl vrata za komisarja
V stilu, ki ga je bolj ali manj označeval skozi vso fazo nezaključenega mandata, se je tržaški občinski svet sinoči tudi razšel. Zadnji retorični poskus zeleno-radikalnega svetovalca Ghersine, da bi občino rešili komisarske uprave, se je po pričakovanju izjalovil, večina svetovalcev in odbornikov pa se je razšla v prepričanju, da se po »počitnicah« spet snidejo. Za svetovalskimi oziroma odborniškimi pulti seveda.
Glede na odločitev občinskega odbora, da umakne z dnevnega reda zadnjega zasedanja skupščine predlog za reformo občinskih okrožij, se je sinočnje zasedanje obetalo nezanimivo, in tako je tudi bilo, kljub splošni politični razpravi, ki je sledila odobritvi sklepa o prenosu skrbstvenih dejavnosti s Pokrajine na Občino in' še dvem ali trem obrobnim sklepom redne upravne narave. Med občinstvom v svetovalski dvorani je bil tudi predsednik za-hodnokraškega rajonskega sveta Renato Busetti, eden najbolj gorečih nasprotnikov ozemeljske preureditve okrožij, ki jo je predlagala odbornica Ariella Pittoni. Po njegovih besedah je občinski odbor - zahvaljujoč se kampanji proti združevanju rajonov, ki so jo sprožili rajonski
sveti, tisk in radio - opustil poskus, da bi zahodnokraško območje potegnil iz orbite, v kateri gravitira in ki jo predstavljajo okoliške slovenske občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Zahodnokraško okrožje je nanje vezano zaradi zdravstvenega okraja in socialno-skrbstvenih služb, ki so jih nedavno ustanovile tako tržaška KZE kot Dežela. Po Busettijevem mnenju tržaška občinska uprava tega očitno še ni uspela prebaviti...
Kot rečeno, je sejo zaključila splošna politična razprava, v katero je poseglo 15 svetovalcev, ki razen redkih izjem niso prav nič štedili s kritikami na račun dela občinske uprave in njenega sozvočnega neslavnega konca. De Rosa (DSL) je obžaloval, ker niso bile storjene mnoge stvari, ki bi jih bilo treba in mogoče narediti, ne da bi predali Občino komisarju, če bi le igri zavezništev predpostavili interese mesta. Demokristjan Ambrosi se je zavzel za to, da bi Trst končno zapustil obrambo svoje »identitete« in se spustil v dialog s Slovenci, pozval je k strpnosti, da bi se izognili volilni kampanji, temelječi na gonji proti Slovencem in proti demokristjanom. Staffierijev (LpT) poseg je
bil en sam napad na KD in PSI, iz katerega je bilo izluščiti, da bo tudi Lista zahtevala župana in da volilno zavezništvo s socialisti še ni samo po sebi umevno. Lokar (SSk) je kritiziral dejstvo, da je protislovensko ozračje v mestu še vedno tako, kot je bilo v dneh hladne vojne, in izrazil željo, da bi prihodnji občinski svet napravil korak naprej na poti sožitja. Perelli (PSI) je obžaloval, da ni bilo mogoče priti do sporazuma za dokončanje mandata, ki ga je predlagala njegova stranka, zato se boji, da se bo problem po volitvah ponovno zastavil. PSI bo vsekakor vztrajala pri stabilni večini (in pri županskem mestu). Za Tripanija (KD) je bilo mogoče občinski mandat mogoče rešiti, še zlasti ob novih dejstvih, kakršna so priznanje Slovenije in Hrvaške ter rešitev krize na Deželi. Njegova stranka bo zato pozvala volilce, naj ji omogočijo ohraniti osrednjo vlogo, in torej tudi župansko mesto, še zlasti spričo dejstva, da je za to mesto sedaj poleg socialistov potegujejo tudi listarji, tisti, ki kritizirajo »partitokracijo«, medtem ko »krajevnemu tajniku PSI (očitno raztresenemu) predlagajo za podpredsednika Friulie Paola Frančič, regularno vpisanega v KD«. (vb)
Pri Padričah mednarodni seminar o boju in preventivi proti steklini
Preko sto oseb, med katerimi živinozdravniki, odgovorni za lov pri Pokrajinskih komitejih, predstavniki lovskih organizacij in gozdnih inšpektoratov se je včeraj udeležilo mednarodnega srečanja o problemu dekline. Srečanje, ki je bilo v Centru za znanstveno raziskovanje, je ?dprl predstavnik italijanskega ministrstva za zdravstvo Giuliano, ki se je zaustavil ob ukrepih osrednje vlade za boj proti steklini. Za višji institut za zdravstvo je spregovorila Maria Tollis.
Veliko pozornost so vzbudila predavanja predstavnikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške, ki so jih prireditelji (tržaška pokrajina in odbor za i°v) povabili, da bi proučili sedanje stanje razširjenosti stekline v teh državah. Dr. Mory iz Celovca, je med drugim podčrtal, da se steklina vsako leto širi, kljub naravnim geofizikalnim zaprekam, ki so značilne Za gorata področja. Celovški strokovnjak je dejal, da na področju, za katerega je odgovoren, načrtno pobijajo lisice s premijami za lovce, Poleg tega pa uporabljajo tudi cepivo; vse to jih letno stane okrog 75 bnlijonov šilingov. O stanju na Hrvaškem je poročal Cedomir Paukovič, ki je potrdil težave pri cepljenju, ki jih imajo na tem predelu zaradi vojne. Med drugim je tudi povedal, da so v letu 1990 zabeležili 553 primerov steklih lisic. Sicer pa so tudi ostali predavatelji opozorili na nevarnost te bolezni, ki jo povzročajo obolele živali.
Tatiči so se tokrat lotili bižuterije
Ljubitelje tuje lastnine je v noči med četrtkom in petkom zamikala bižuterija. Vlomili so v trgovino Elda na Drevoredu XX. septembra 9 in iz nje odnesli cele kupe ogrlic, zapestnic, verižic, brošk, pentelj in
Nada
Marsini iz Ul. S. Pasguale 10, je odkrila tatvino zjutraj, ko je prispela na delovno mesto. Takoj je obvestila policijo, ki je uvedla preiskavo. Lastnica agentom ni vedela povedati, koliko znaša vrednost ukradenih predmetov.
■ Med čakanjem avtobusa v Ul.
Cumano je 68-letnega Vittoria Gug-lielmija včeraj zjutraj nenadoma obšla slabost. Po pričevanju očividcev se je moški zgrudil vznak na tla, kjer je obležal mrtev.
drugih podobnih predmetov. Lastnica trgovine, 49-letna
Ob prvi desetletnici smrti matere
Katarine Zarl
se je z ljubeznijo In hvaležnostjo spominjata sin Dragotin in snaha Vida.
Celje, 25. januarja 1992
Ob smrti drage žene Marije izrekajo občuteno sožalje svojemu članu Šervotu in družini
Veseli godci iz Boljunca
V 68. letu starosti je iznenada umrl naš dobri mož, oče in stari oče
Ivan Brecelj
Žalostno vest sporočajo žena Pini-ca, hčeri Marija z družino in Veronika, sinovi Aleš, Martin in Marjan ter ostali sorodniki.
Dan, uro in kraj pogreba bomo še sporočili.
Devin, 25. januarja 1992.
Deželno tajništvo in tržaški pokrajinski svet Slovenske skupnosti izrekata političnemu tajniku Martinu Breclju in sorodnikom globoko občuteno sožalje ob nenadni smrti očeta
IVANA
bivšega občinskega svetovalca v de-vinsko-nabrežinski občini in dolgoletnega sekcijskega tajnika.
Sekcija Slovenske skupnosti za občino Devin-Nabrežina se klanja liku svojega bivšega dolgoletnega političnega tajnika in občinskega svetovalca
IVANA BRECLJA
ter izreka družini globoko občuteno sožalje.
Upravni odbor, nadzorni svet, ravnatelj in nameščenci Posojilnice v Nabrežini izrekajo občuteno sožalje vsem članom družine ob bridki izgubi očeta in moža, bivšega upravitelja
IVANA BRECLJA
Ob očetovi smrti izraža kolegu Martinu Breclju najgloblje sožalje uredništvo
Primorskega dnevnika
Direkcija in osebje Založništva tržaškega tiska izrekata iskreno sožalje svojemu uslužbencu Martinu Breclju ob smrti očeta Ivana.
Globoko prizadeta ob nenadni smrti Ivana Breclja izrekava družini iskreno sožalje
Viviana in Bojan Brezigar
Ob nenadni izgubi Ivana Breclja izraža družini občuteno sožalje
družina Oppelt
Dne 23. januarja je preminila naša draga žena, mama in nona
Marija Korošec por. Zobec
Pogreb bo danes, 25. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-ljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Šer-vo, sin Igor s Cristino, hči Nadja z Dragotom in Jessico, sestra Stana z družino in drugi sorodniki.
Boljunec, Trst, 25. janaurja 1992
Žalovanju družine se pridružujeta sotašča Caterina Missiani in sestra Vittorina
Za drago Marijo žalujejo družine Žerjal, Zobec in Mahnič
Ob izgubi drage Marije sočustvujejo z družino
Edi in Anica Gregori, Anton in Amalija Pečar, Igor, Eda, Alex in Ana
Iskreno sožalje Nadji in družini izreka
Pomorska agencija Mediter-ranea in kolegi
Vrsta pomembnih vprašanj na seji boljunske Srenje
Kljub neprijetnemu vremenu je nazadnje naravovarstveno ponov-
bil sredin javni sestanek, ki ga je sklical odbor boljunske Srenje, kar dobro obiskan. Verjetno je k temu pripomogla vrsta vprašanj na dnevnem redu, ki so seveda privabila pozornost vaščanov. Šlo pa je v prvi vrsti za odobritev nekaterih pobud oziroma načrtov, ki so v tesni zvezi z nepremičninskimi posestvi boljunske Srenje.
Zbrani vaščani - sicer člani vaške Srenje - so najprej razpravljali o sprejetju predloga s strani podjetja, ki je Srenjo prosilo v najem zemljišče v bližini griča Koromač-nik (ob tovarni Velikih motorjev). Na tem zemljišču naj bi postavili posebno plinsko postajo za meta-novodno omrežje, ki oskrbuje plin za miljsko občino. Prisotni so prošnjo sprejeli, postavili pa so tudi nekatere pogoje: podjetje bo moralo postaviti svojo plinsko napravo v primerni oddaljenosti od bližnjih hiš (v glavnem v Lakotiš-ču), spoštovati lego zasebnih parcel, dalje pa bo treba poskrbeti tudi za primerno zaščito okolja, saj bo zelo verjetno prišlo do kakega zvočnega onesnaževanja. Sicer pa bo delo potekalo pod nadzorstvom Krajevne zdravstvene enote, ki skrbi za spoštovanje varnostnih ukrepov. O natančnejši lokaciji zemljišča, ki bo oddano v najem, pa bo odločal odbor boljunske Srenje.
Tudi druga točka na dnevnem redu je sprožila razpravo. Šlo pa je za sanacijo kamnoloma Brusich, torej kamnoloma, ki je že dolgo let zapuščen in leži nad vaškim predelom Jama. Za sanacijo je že pripravljen načrt, tako da so vaščani, zbrani na javnem sestanku, odločali za ali proti uresničitvi načrtnega predloga. Načrt je izdelalo tržaško podjetje Tecpram (Tec-niche di protezione ambientale) po naročilu dolinske Občine. Nova pobuda pa izhaja iz pozitivne izkušnje, ki jo je boljunska Srenja že doživela z odobritvijo sanacijskega načrta na pobočju griča Koromačnik. Tedanja odločitev je imela več pozitivnih učinkov, ne-
Kraji in urniki razdeljevanja bencinstih bonov
Razdeljevanje bonov za bencin bo znižani ceni se bo v občinskih izpostavah tržaške občine in na sedežih drugih občin nadaljevalo vse do sobote, 15. februarja. Za naše bralce še enkrat objavljamo urnike razdeljevanja.
Tržaška občina: Zahodni Kras (Prosek 220), Vzhodni Kras (Opčine, Proseška 18), Stara mitnica (Ul. Foscolo 1), Rojan-Greta-Barkovlje (Rojan-ski trg 3), Kolonja-Škorklja (Ul. Cologna 30), Sv. Jakob (Ul. Caprin 18/1), Sv. Ivan (Ul. Bonomo 2/4), Sv. Vid (Ul. Loc-chi 23), Valmaura-Sv. Sergij (Ul. Paisiello 5/4) od 14.30 do
19.30	(razen ob sobotah); Kja-din-Rocol (Ul. Mille 16), Novo mesto-Nova mitnica (Ul. Bat-tisti 14), Škedenj-Čarbola (Ul. Roncheto 77) od 8.30 do 13.30 (razen ob sobotah).
Devin-Nabrežina: na občini od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure, ob sredah in petkih od 17. do 19. ure.
Dolina: na občini od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure, ob sredah in petkh od
15.30	do 17.30.
Repentabor: na občini ob ponedeljkih in sobotah od 10. do 13. ure.
Zgonika: na občini ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 9. do 13. ure.
Milje: na tehničnem uradu (Ul. Roma 22) od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure.
Podjetja, ustanove in inštitucije lahko dvignejo bencinske bone na sedežu avtomobilskega kluba ACI v Ul. Cu-mano 2 od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
no "vzpostavitev" nekdanjega naravnega okolja (z odlaganjem gradbenega materiala in plastjo zemlje ima grič spet svoje nekdanje pobočje), obenem pa je poteza prinesla tudi dokaj šen zaslužek Srenji, ki sedaj razpolaga z veliko vsoto denarja.
Novi sanacijski načrt, ki ga je z dvigom rok odobrila zadostna večina prisotnih, predvideva zapolnitev praznine v pobočju hriba nad vasjo, in sicer zaenkrat do polovične višine. Bivši kamnolom naj bi se tako spremenil v lepše naravno okolje, v nekakšno terasasto pobočje, ki bi ga po dokončanem delu tudi posadili z mladimi drevesi. Med raznimi predlogi je bila izražena tudi želja, da bi čimprej poskrbeli še za odpravitev starih naprav, ki so nekoč služile kamnolomu. Pri tem pa se, žal, pristojnost vaške Srenje izniči in bo treba iskati drugačnih rešitev.
V drugem delu srečanja so člani Srenje razpravljali o obnovitvenih delih dveh srenj skih stavb v Bolj uncu. Prva je bila na vrsti stavba, v kateri je nekoč bila tudi šola, že 25 let pa je v njej lekarna. Prisotni so izbirali med dvema načrtoma, odločili pa so se za tistega, ki predvideva manjši znesek denarja, po drugi strani pa zagotavlja primerno popravilo poslopja. Pomembna je bila tudi razprava o obnovitvi dvonadstropne stavbe, ki v zgornjih prostorih 'gosti" župnjišče, spodnji pa so zaenkrat neuporabni. Tu je bil pred leti občinski otroški vrtec, nato pa še družinska posvetovalnica. Poslopje treba sedaj nujno popraviti, ker že zaskrbljujoče razpada. Gre pa vsekakor za srenj sko imovino z določeno zgodovinsko in arhitektonsko vrednostjo. Prisotni so se odločili, da v najkrajšem času poskrbijo za izdelavo primernega obnovitvenega načrta, prav tako pomembno pa je, da se bodočemu "novemu" prostoru določi primerno namembnost.
DAMIANA OTA
___________gledališča________________
Gledališče ROSSETTI
Danes ob 20.30 bosta v gledališču gostovala Dario Fo in Franca Rame s predstavo PARLIAMO Dl DONNE. Predstava je izven abonmaja, veljavna je Cartateat-ro 2, za abonente popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne.
Jutri ob 16. uri zadnja ponovitev.
Od 28. januarja do 9. februarja bo gledališka skupina A.U.D.A.C. gostovala z Goldonijevo komedijo LA MOGLIE SAGGIA. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Predstava je v abonmaju: odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 11. do 16. februarja bo na sporedu predstava ČUDEŽNO JABOLKO Nic-holsona v režiji Giancarla Sbragie.
Gledališče VERDI
Operna in baletna sezona 1991/92
V	petek, 31. t. m., ob 19. uri (red A) bo na sporedu MOJSTRI PEVCI IZ NiiR-NBERGA R. VVagnerja. Dirigent Michael Luig, režija Stefano Vizioli. Predprodaja vstopnic pri blagajni po običajnem urniku.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Danes dvojna predstava: ob 16.30 in ob 20.30 ponovitev baleta gledališke skupine Rancia iz Tolentina s predstavo A CHORUS LINE. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Jutri, 26. t. m„ zadnja, dvojna predstava ob 16.30 in ob 20.30.
La Contrada - Caffe delle donne
V	torek, 28. t. m., ob 17. uri bo v Tergesteu srečanje z igralko ARIELLO REGGIO.
Gledališče Silvio Pellico
Danes ob 20.30 bodo v gledališču v Ul. Ananian ponovili narečno komedijo Osvalda Mariutta IL GABBIANO.
Ponovitve jutri ob 16.30 ter 31. t. m„ 1. in 2. februarja. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
__________prispevki_________________
V	spomin na pokojno nono Vitorjo Žerjul darujejo vnuki Dorjan, Nevja, VValter in Silvano 50.000 lir za KD Jože Rapotec in 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob pokojne Vitor-je Žerjul darujeta Jolanda in Mario Ota
50.000	lir za KD Jože Rapotec.
V	spomin na pok. Zoro Bandi darujeta Eda in Tamara 30.000 lir za KD Jože Rapotec.
Ob tretji obletnici smrti dragega moža in očeta Svetkota Žagarja (26.1.1989-26.1.1992) darujejo žena Marija in hčeri Ines in Magda 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
razstave
V	TK Galeriji je na ogled razstava STARE GRAVURE - Naša dežela, mesta in gradovi.
V	prostorih Tržaške kreditne banke
v Ul. Filzi 10 razstavlja DEMETRIJ CEJ.
V	muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je odprta razstava novozelandskega kiparja Chrisa BOOTHA. Razstavo si lahko ogledate samo ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Studiu Tommaseo v Ul. del
Monte 2/1 bo do 5. februarja na ogled razstava GAETANA MAINETTIJA. Urnik: od torka do sobote od 17. do 20. ure.
koncerti
Societa dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 bo v
gledališču Rossetti nastopil AMERICAN STRING OUARTET.
Gledališče Verdi
V	četrtek, 30. januarja, ob 20.30 bo
na sporedu izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINIJA. Na sporedu bodo Debussyjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v milanski Scali 3. februarja in v Carnegie Hall v New Yorku 26. marca 1992.
Za koncert v gledališču Verdi so že vse vstopnice razprodane.
Gledališče Mlela
Danes ob 18.30 bo na sporedu zaključni koncert Glasbene šole 55, na katerem bodo nastopili vsi gojenci. Vstop prost.
Jutri ob 21. uri koncert brazilskega dua ASAS, ki se bo predstavil z jazz, fun-ky in rock skladbami.
razne prireditve
KD Primorsko priredi jutri, 26. t.m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah PRIJETEN PROGRAM za mlade in najmlajše. Sodelujeta otroški pevski zbor F. Venturini od Domja in mladinska dramska skupina KD Primorec iz Trebč s pravljico "Pepelka".
Godba V. Parma iz Trebč vabi na koncert, ki bo nocoj, ob 20.30 v cerkvi sv. Andreja v Trebčah.
V	sklopu prireditev za odprtje otroške igralnice v Skednju vabimo vse otroke na popoldansko srečanje »SE IGRAŠ Z NAMI«. Kdor želi spoznati nove zabavne in družabne igre naj pride danes, 25. t.m. v KD I. Grebec (Skedenjska ul. 124) od 16. do 18. ure.
KD Domovina iz Ospa bo uprizorilo nocoj, ob 20. uri, v dvorani Mladinskega doma v Boljuncu veseloigro »Vozel« v domačem narečju.
V	Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu bo v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 v Pterlinovi dvorani večer posvečen manjšinski problematiki. O istrskem vprašanju bo s stališča domačina—Slovenca govoril Milan GREGORIČ.
Župnija sv. Jerneja apostola in zbori »Vesela pomald« vabijo jutri, 26. t.m., ob 17. uri v župnjisko cerkev na Opčine na KONCERT MEDNARODNIH BOŽIČNIH PESMI. Pela bosta mešani in mladinski pevski zbor France Gačnik iz Stranja nad Kmanikom zborovodja D. Krt in mladinski pevski zbor »Vesela pomlad«.
V	Slovenskem kulturnem klubu, Ul.
Donizetti 3, bo danes, 25. t.m., ob 18.30 na sporedu slovenski film »Moj ata socialistični ku!ak«(po scenariju T. Partljiča, ki je tudi avtor komedije »Moj deda socialistični mrtvak«). Za uvod: kratka zgodovinska slika obdobja kominforma.
Knjižnica »P.Tomažič in tovariši« ter Združenje književnikov Primorske Prosvetni dom Opčine. V petek, 31. t.m., ob 20.30, bo Zora Tvačar, predsednica Združenja predstavila ustvarjalno delo Milojke Žižmond—Kofol, Marjana Tomšiča in Borisa Pangerca. Vljudno vabljeni.
V	Marijinem domu, Ul. Brandesia 27, pri sv. Ivanu, bo jutri, 26. t.m., ob 17. uri nastopila gledališka skupina iz Gorica »Oder 90« z veseloigro "Dr.".
Popusn do 25%
kino
ARISTON - 15.40, 22.10 Paura d’amare, i. Al Pacino, Michelle Pfeiffer.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Hot Shots.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Lanterne rosse, r. Zhang Yimou.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Nightmare 6.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Prova schiacciante.
NAZIONALE III - 15.00, 22.15 Abbron-zatissimi, i. Jerry Cala, Alba Parietti.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.20 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin.
GRATTACIELO - 17,00, 19.30, 22.00 Robin Hood, il principe dei ladri, pust., i. Kevin Costner.
MIGNON - 15.00, 22.00 La favola del principe schiaccianoci, ris.
EDEN - 15.30, 22.10 E’ mio diritto gode-
re, porn., □□
CAPITOL - 17.30, 22.10 Terminator 2 - Il giorno del giudizlo, i. A Schvrarze-negger.
LUMIERE - 17.45, 22.15 Jungle Fever, i. Wesley Snipes.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Johnny Stecchi-no, r. Roberto Benigni, i. Nicolettra Braschi.
RADIO - 15.30, 21.30 Quella viziosa ero-tica di mia moglie, porn., □ □
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 25. januarja 1992
SAVEL
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 17.00 -Dolžina dneva 9.25 - Luna vzide ob
24.00	in zatone ob 9.59.
Jutri, NEDELJA, 26. januarja 1992
TIMOTEJ
PLIMOVANJE DANES: ob 0.49 najvišja 41 cm, ob 7.17 najnižja -20 cm, ob 12.33 najvišja 10 cm, ob 18.26 najnižja -29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1032,7 mb narašča,veter 15 km na uro severovzhodnik, vlaga 82-odstotna, nebo oblačno, padlo je 2,6 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 7,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Jan Montalto, Kdadid-ja Salamah Konate, Sabrina Santoriello, Muriel Grillo, Matteo Pressacco.
UMRLI SO: 88-letna Angela Kersevan, 71-letni Antonio Debernardi, 91-letna Maria Ribitsch, 89-letna Mattea Iurac, 58-letna Bruna Crivilie, 79-letni Giuseppe Bradač, 81-letna Anna Sodnik, 78-let-na Luigia Spessot, 72-letna Maria Korošec, 77-letni Giuseppe Crevatin.
OKLICI: uradnik Paolo Del Piero in gospodinja Patrizia Buiatti, mizar Miche-le Riavec in gospodinja Patrizia Flego, avtoličar Fabrizio Velišček in gospodinja Malamati Tsi Olakidou, inženir Marco Moggioli in zobozdravniška asistentka Antonella Dunatov, trgovec Paolo Persi-ni in zastopnica Nives Babich, delavec Walter Gleria Sossi in prodajalka Antonella Di Grazia, paleontolog Andrea Morgan in uradnica Maria Gerbino, uradnik Fabio Fabris in univerzitetna študentka Elena Gioseffi, delavec Mario Tessitore in gospodinja Dorotea de Rota, bolničar Alessandro Moratto in zastopnica Paola Brigio, strugar Marino Scoria in prodajalka Maria Martini, podčastnik mornarice Daniel Palmerini in gospodinja Caterina Napolitano, Giuseppe Op-pedisano in Elisabetta Profeta, Bruno Blanke in Sabrina Speich, programer Paolo Rovelli in uradnica Fabiana Celenta-no, uradnik Fulvio Giovi Marcelini in uradnica Marina Ronga.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20. do sobote, 26. januarja 1992 Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila (Naselje sv. Sergija), Ul. Flavia 89 (Zavije).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 17 (tel. 302800).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PO SEJMU MODA 92 TRADICIONALNA MODNA REVIJA
MODA Z VAMI
V Sežani, danes, ob 17. in 20. uri, v Kulturnem centru Srečka Kosovela, v sodelovanju z:
ANDOR — Kozina, Kozmetika Zdenka Kahne, Kras caffe — Divača, Boris Lisjak — Dutovlje 31, Frizerstvo Neva — Divača
mali oglasi
Ul. Flavia di Stramare 99 - Žavlje - TRST - Tel. 231118
PRODAM Golf GTI, letnik '80, prevoženih 86.000 km, »full—optional«, po zelo ugodni ceni. Telefonirati na 417735 ob večernih urah.
PRODAM BMW 316, letnik '81, črne barve,v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefon 220415 ob delavnikih od 19. do 20. ure.
PRODAM alfa romeo 33 1.3 S, letnik 88, prevoženih 38.000 km. Telefonirati v večernih urah na št. 213791.
PRODAM Volvo 480 ES, 1800, bele barve, letnik '87, nove gume,popolnoma dodatno opremljen, cena 14.500.000 lir. Tel.228296 ob uri obedov.
PRODAM motor Honda NS 125R, letnik '88, v dobrem stanju. Telefon 825285 v večernih urah.
KUKUKOVI v Doberdobu so odprli osmico. Vabijo na domačo kapljico.
PROFESIONALNI voznik, vesten in natančen išče delo kot družinski voznik. Telefon 003867/22—329
DAJEM lekcije iz angleščine, tudi na domu. Telefon 280579.
PROFESOR inštruira matematiko in fizi-_ko. Telefon 368737.
IŠČEMO marljivega raznašalca/ko z motornim kolesom za razdeljevanje dnevnika v Gorici. Dober honorar. Informacije na upravi Primorskega dnevnika—Gorica, Drevored 24. maja 1, telefon 0481/533382.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz latinščine, nemščine in slovenščine. Telefon 228658.
TROSOBNO komfortno opremljeno stanovanje oddam nebivajočim, tudi delno za krajše obdobje. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. dei Montecchi 6, 34137 Trst pod geslo »Giulia«.
IŠČEMO prostor prib. 50 kv.m na Opčinah za zanimivo trgovino. Ponudbe poslati na Publiest, Ul. dei Montecchi 6 — Trst pod šifor »Novo«.
19. LETEN FANT z vozniškim dovoljenjem A—B kategorije, z obveznostjo vojaščine, išče katerokoli začasno zaposlitev.Telefon 825285 v večernih urah.
PROFESOR matematike uspešno nudi lekcije iz matematike za vse slovenske šole. Telefon 003865—32930.
PISARNA išče knjigovodjo »part —time«. Pisati na Publiest, Ul. dei Montecchi 6 Trst pod šifro «part—time«.
PRODAM dva stara avtomobila v dobrem stanju, brez registrskih tablic tudi po delih za nadomestne dele in sicer Ford Capri XL 1300 ter Innocenti M ini 90. Telefon 214434 ob večernih urah.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu dvakrat tedensko. Pridna in poštena. Informacije tel. 003865—75149.
NUDIM lekcije klavirja po ugodni ceni. Telefon 0481 -533592 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure.
TRGOVINA v Ul. Seminario 9, Gorica, razprodaja vse zimske in smučarske artikle za otroke in odrasle.
MLADA gospa iskušena v varovanju otrok in v gospodinjstvu išče podobno delo za dvakrat do trikrat tedensko. Tel. 003866—54303.
PRODAM mali hladilnik za 100.000 lir v dobrem stanju in plinski štedilnik z električno pečico za 150.000 lir. Možnost dogovora. Telefon 728601 po 20. uri.
IŠČEM kakršnokoli delo ali zaposlitev. Aktivno znanje italijanskega jezika. Tel. 003866/56358.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
menjalnica
24. 1. 1992
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST 1150.—
Ameriški dolar		..	1213,95	
Nemška marka		..	753,30	742.
Francoski frank ....	.. ■ 220,88	218.
Holandski florint .	..	668,89	660.
Belgijski frank		.	36,567	35,50
Funt šterling		.. 2158,30	2130.
Irski šterling		. 2008. -	1980.
Danska krona		.	194,19	191.
Grška drahma		6,532	6.—
Kanadski dolar		. 1039,70	980.
Japonski jen 		9,752	9,20
TUJE VALUTE	FIXING	BANKOVCI
Švicarski frank		847,26	840.—
Avstrijski šiling		107,008	105,50
Norveška krona		191,82	188.—
Švedska krona		207,09	"203,—
Portugalski eskudo .	8,73	8,—
Španska peseta 		11,913	11,30
Avstralski dolar		895,75	840,—
Jugoslov. dinar 			10.
ECU		1536,80			
Slovenski tolar			15.—
Hrvaški dinar			12,—
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Evropske televizijske hiše so se dogovorile o kodeksu ravnanja
Previdnejši pri opisu
Prizor s Haitija, kjer je policija ubila dva manifestanta. Do kod smejo mediji pri prikazovanju nasilja?	(Telefoto AP)
BRUSELJ - Televizija naj odsli-kava družbo takšno, kakršna je, ali naj bo tudi model za boljšo družbo? To vprašanje, ki spremlja življenje in delo vseh medijev, je postalo v zadnjih letih še posebej aktualno za televizijo, ki je v sodobni družbi nedvomno najbolj vsiljiv medij, saj prodre v vsak dom in najbrž v največji meri vpliva na ljudi, zlasti pa otroke. Problem, ki so si ga zastavile evropske televizijske hiše, zadeva še zlasti nasilje, ki postaja ena od negativnih značilnosti sodobnih družbenih ureditev. Kako naj televizija obravnava pojave nasilja? Po večmesečni razpravi so pred nekaj dnevi v Bruslju predstavili kodeks, ki ga je pripravila posebna komisija Evropske unije za radiodifuzijo in ki vabi vse televizijske hiše k odgovornemu ravnanju, spoštovanju človekovega dostojanstva in posebni pozornosti ter spoštljivosti do malih gledalcev.
V pogovoru z novinarji je vodja nizozemske TV Ed Van VVesterloo poudaril, da se mora čut odgovornosti televizije stopnjevati vzporedno z njeno razširitvijo in vplivom na ljudi. V tem je v marsičem presenetil poslušalce, saj je nizozemska TV med najbolj svobodnimi in neobremenjenimi v Evropi in oddaja zlasti erotične filme, ki bi bili za marsikatero drugo postajo nesprejemljivi. Toda Nizozemska je tudi država, v kateri je občutljivost za socialno problematiko zelo velika, pozornost za dostojanstvo ljudi na visoki ravni in država, ki edina v Evropi priprav-
lja tudi televizijski dnevnik za otroke. Sicer pa glede problemov nasilja v Bruslju ni bilo razglašenih strun, še zlasti, ker je bil kodeks sprejet kot priporočilo, ki ga vsaka postaja lahko tolmači po svoje. Predsednik komisije za televizijske programe Unije Stanley Jones je v uvodu poudaril, da televizija ni izumila nasilja. Če je le-to v večji meri prisotno v televizijskih programih, je posledica dejstva, da je vsakodnevno življe-
nje postalo bolj nasilno. Dodal je tudi, da si odrasla publika ne želi aseptičnih programov, obenem pa je povsem razumljivo, da se ista publika vprašuje o tem, kako lahko nasilje na TV vpliva na celotno družbo.
Nasilje je namreč postalo ena od sestavin televizijskih programov: ne samo dnevnikov, ki odsli-kavajo dnevno dogajanje, pač pa tudi filmov, risanih filmov, varietejev in zabavnih oddaj na sploš-
nasilja
no. K temu sta nedvomno prispevala razširitev neposrednih prenosov, ki uredništvu otežkočajo poseganje, kot tudi satelitski prenosi, ki v znatni meri izključujejo kakršno koli možnost poseganja. Nihče sicer noče uvedbe cenzure in vsi se zavedajo, da mora televizija odslikavati stvarnost in je ne sme potvarjati. Izogniti pa se hočejo kanalizaciji nasilja, postopnemu privajanju ljudi na kri, zločine in nasilno smrt. Tako so na primer pokazali nekatere britanske in nizozemske dnevnike, ki so sicer celovito poročali o Jugoslaviji ali o Zalivski vojni, vendar niso pokazali najbolj krutih scen o iznakaženih truplih. Pomembno je, so poudarili, da vselej zaščitimo dostojanstvo človeka.
Kodeks je v bistvu poziv k spoštovanju etičnih vrednot, ki so bile doslej prevečkrat prezrte in ki jih je treba spet uveljaviti v evropskih televizijskih progtramih pa naj gre za oddaje o aktualnosti, za filme, varieteje ali reklamo. Pri tem kodeks še posebej opozarja na nujno pozornost do mladih gledalcev, katerim scene nasilja lahko povzročijo najhujše travme.
V bistvu gre, kot so poudarili nekateri kmomentatorji, predvsem za to, da ne bi televizija navajala ljudi in še zlasti k mladih k sožitju z nasiljem in brutalnostjo. Nasilje televizije je lahko prav v tem, da ne bi v gledalcih nič več vzbujalo strahu: ne lažna kri v filmih, ne tista resnična, o katerih so prislje-ni poročati dnevniki.
Italijanska zgodovina skozi prizmo političnih tribun
RIM - Tedanji predsednik vlade Amintore Fanfani je 6. oktobra 1960 napovedal v poslanski zbornici rojstvo Politične tribune. Pet dni pozneje je Gianni Granzotto vodil prvo od oddaj, ki so spremljale zadnjih trideset let političnega, predvsem pa predvolilnega dogajanja v Italiji. Prvi gost Politične tribune je bil tedanji notranji minister Mario Scelba, nato so se za njim zvrstili vsi vidnejši italijanski politiki.
S ponedeljkom bo tretja mreža Rai v oddaji Tribuni obnovila to zgodovino. Edoardo Novelli in Mario Torelli bosta skušala pokazati zgodovino političnih tribun, ki pa bo obenem tudi zgodovina politike, političnega žargona in političnega pristopa zadnjih tridesetih let.
Novelli in Torelli sta delala na oddaji (predvidena so štiri nadaljevanja) poldrugo leto, saj sta si ogledala vseh 1.500 političnih tribun, ki jih je Rai prenašala v tem obdobju. Zbrano gradivo sta strnila v štiri tematske sklope. Prvo nadaljevanje je posvečeno vprašanju demokracije in kako so razni politiki tolmačili ta pojem. Med drugimi naj bi o tem govorili Cos-siga, De Mita, Togliatti, Ingrao in gen. De Lorenzo, ki je v začetku šestdesetih let skoval načrt za državni udar in je bil nato izvoljen za poslanca na listi MSI.
Ostale oddaje bodo obravnavale najbolj teatralni del politike, odnos med komunizmom in protikomunizmom in problem morale v politiki.

	
današnji televizijski in radijski sporedi



I
(~~j^ RAI 1_________________
6.55	Film: Jimmy il pirata (fant., 1960, 2. del)
7.30	Nagrada Collodi
8.00	Potni list za Evropo: Tečaji tujih jezikov
8.50	TV film: II rapimento di Karl Svvenson (dram.)
10.30	Aktualno: Vedrai, 11.00 II mercato del sabato, vmes vreme in vesti
12.30	Rubrika: Check-up
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Aktualno: Prizma
14.30	Sobotni šport: atletika -kros, 15.30 odbojka
16.15	7 dni v Parlamentu
16.45	Variete: Disney club
18.00	Kratke vesti
18.05	Izžrebanje lota
18.10	Aktualno: Piu sani piu belli
19.25	Nedeljski evangelij
19.45	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik in šport
20.40	Variete: Ouesta pazza, pazza neve, vmes (22.10) ...E il gioco continua
22.45	Dnevnik
23.00	Dnevnik - posebnosti
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Film: Un altare per la madre (dram., It. 1986)
2.00	Nočni spored
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Dok.: Čudežno oko -Kaj je kinematografija
10.35	Evropski dnevi
11.05	Nan.: La signora con il taxi (i. S. Berger)
12.00	Variete: Ciao weekend
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Rubrika Dribbling in vremenska napoved
14.00	Ciao vveekend (2.del)
15.40	Aktualno: Vedrai
16.10	Izžrebanje lota
16.15	Šport: odbojka, 17.00 IP v košarki
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Dnevnik in pregled športnih vesti
20.30	Film: Annunci di morte (dram., ZDA 1991, r. An-drew Lane, i. Erič Roberts, B. D'Angelo)
22.20	Nan.: Il commissario Corso - Senza prove
23.15	Vesti, vreme, horoskop
23.35	Glasba: Rock cafe
24.00	Šport: boks Mastrodo-nato-Leto (supervelter kat.), avtomobilizem na ledu, umetnostno drsanje, biljard
2.00	Nočni spored
|	^ RAI 3	|
9.10	Aktualno: Vedrai - Tutto guanto e RAI
9.40	Jahanje: dresura
10.25	Spoznavati Alpe Jadran
10.55	SP v smučanju: biathlon sprint 10 km M
11.15	Magazine 3 - Izbor Rai 3, vmes (12.15) SP v smučanju - moški smuk
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.40	Aktualno: Okolje Italija
15.15	Šport: rugby, 16.15 cik-lokros, 16.40 vaterpolo,
17.15	hokej na ledu Ita-lija-SZ, 18.00 biljard
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: TG 3 Insieme
20.30	Film: Perry Mason -Una frode perfetta, La maschera (i. R. Burr)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Harem (vodi Catherine Spaak)
23.45	Aktualno: Diritto di re-plica (vodijo Sandro Paternostre, Oreste De Fornari, E. Magrelli)
0.30 Filmske novosti
0.40 Dnevnik in vreme
1.05	Variete: Fuori orario
1.40	Nočni spored
T	TV Slovenija 1	|
8.10	Izbor: Angleščina, 8.30 Radovedni Taček -Avto, 8.50 Zlati prah,
8.55	nan. Alf, 9.20 Klub Klobuk, 11.10 Bobenček
12.10	Tednik
13.00	Dnevnik
13.10	Napovednik
13.15	Večerni gost
14.30	Tok Tok (pon.)
16.25	Poslovne informacije
16.30	Poročila
16.35	Film: Pika gre v Holly-wood (ris., Avstral.1987, r. Yoram Gross)
17.50	Dok.: Eurasia Express
18.45	Risanka
18.50	Napovednik
19.00	Utrip
19.15	Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Variete: Komu gori pod
nogami
21.10	Nadaljevanka: Hlapčič
22.00	Dnevnik, vreme, šport
22.30	Napovednik
22.35	Sova, vmes nan. Mur-phy Brown in Pravica iz teme ter film Modri De Ville (dram., ZDA 1986, r. Jim Johnston), nato variete Ljudje počnejo vse mogoče
1.50	Video strani
[~PP| TV Koper
13.00	Film: Carousel (glas.)
14.40	Nadaljevanki: Rayano-vi, 15.20 Amandoti
16.00	Otroški program
16.50	Nad.: Persuasione
17.50	Made in Slovenia
18.30	Globus
19.00	TV Dnevnik
19.25	Nabožna oddaja
19.35	Nad.: Rayanovi
20.30	Film: Chicago 1929, čas čarlestona (dram., It. 1969, r. G. Diamante j
21.55	TV Dnevnik
22.05	Nanizanka: Swat
23.00	Nad.: Amandoti
ifr TV Slovenija 2
8.10	Tenis: Avstralija Open
10.10	Sova (pon.), vmes nan.
11.25	Smučarski poleti
14.30	SP v smučanju: smuk M
15.30	Umetnostno drsanje
17.45	Svetovalna oddaja
18.05	Angleščina
18.20	Garfield in prijatelji
18.45	Videomeh
19.15	Jazz in blues
19.30	TV Dnevnik Srbija
20.05	Film: Vrnitev Franka Cannona (krim., ZDA)
21.40	Alternativni program
23.10	Tenis: Avstralija Open
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Lahka glasba; 9.30 Cigani ne kradejo pesmi; 9.45 Šansoni;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert: Orkester Moravske filharmonije in APZ Žero-tin; 11.30 Radijska priredba: Odiseja; 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Potpuri; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Evergreeni;
16.00	Mi in glasba: Mladi evropski izvajalci; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Alpe Jadran; 17.40 Potpuri; 18.00 Radijska igra: Balada o črnem noju; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Dnevna kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.20 Dnevnikov odmev; 9.30 Tečaj tujega jezika; 10.00 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-5.00 Nočna glasba.
CANALE S_____________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Arnold
9.35	Aktualno: Sabato 5,10.30 Progetto e arredamento,
10.45	Posebno »Piazza di Spagna«, 11.15 Antepri-ma
11.50	Kviz: Il pranzo e servito
12.40	Variete: Non e la RAI
13.00	Dnevnik TG 5
14.30	Aktualno: Forum, 15.00 Amici (vodi Lella Costa)
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Striscia la notizia
20.40	Film: Renegade - Un osso troppo duro (kom., It.-ZDA 1986, r. E.B. Cluc-her, i. Terence Hill, Ross Hill)
22.50	Aktualno: »Piazza di Spagna«
23.20	Film: Berlino opzione zero (dram., ZDA 1988, r. Leo Penn, i. Martin She-en, Sam VVanamaker), vmes (24.00) dnevnik
2.15	Striscia la notizia
2.30	Nanizanke non stop
RETE 4_________________
8.00	Nadaljevanke: C osi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti
11.45	Nad.: Stellina
12.25	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nad.: Sentieri, 14.40 Se-nora, 15.15 Vendetta di una donna, 15.40 Tu sei il mio destino, 16.25 Cris-tal, 17.20 Febbre d amo-re, 18.00 Dottor Chamberlain, vmes vesti
18.35	Kviz: Gioco delle coppie
19.15	Nad.: Primavera
20.00	Variete: Ceravamo tan-to amati
20.30	Variete: Sabato O.K. (vodi Iva Zanicchi)
22.55	Aktualno: Ciak
23.25	Aktualno: Parlamente In, 0.10 Fronti... Video!
0.30 Film: Perdonami, se ho peccato (dram., ZDA 1952, r. George Stevens, i. Joan Fontaine)
2.00	Nočni spored
ITALIA 1_____________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroški variete: Ciao ciao mattina
8.30	Odprti studio
9.05	Nan.: SuperVicky - Il super interprete, 9.30 Chips - Una semplice operazione, 10.30 Mag-num P.I.- Nuovi orizzonti
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.15	Šport: Calciomania
15.30	Glasba: TopVenti
16.30	Nanizanke: Il mio amico Ultraman, 17.00 A-Team - II rumore del tuono,
18.00	MacGyver
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport
19.35	Kviz: Il gioco dei 9
20.30	Film: Uno contro l altro praticamente amici (kom., It. 1981, r. Bruno Corbucci, i. Renato Poz-zetto, Tomas Milian)
22.30	Varieteja: Benny Hill Show, 23.00 Playboy Show
23.30	Šport: Calciomania
0.45 Odprti studio in šport
1.15	Nočni spored
ODEON_________________
13.00	Rubrika o zdravstvu
13.30	Reportaža o Iraku
14.00	Nanizanka: Shannon
15.00	Nan.: I dieci del Texas (1961, r. Ignazio Falco-netti)
16.30	Film: Due strani papa (kom., It. 1983, r. Mariano Laurenti, i. Pippo Franco, F. Califano)
18.00	Nanizanka: Automan
19.30	Risanke: Fiori di Zucca
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Nad.: Da qui alLeternita (r. Buzz Kulik, i. Natalie Wood, zadnji del)
22.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud (i. Glenn Ford)
23.30	Nanizanka: Shannon
TMC___________________
8.30	Rubrika: Snežni planet
9.15	Risanka: Duffy Duck
9.30	Nanizanka: Batman
10.00	Risanke
10.15	Rubrika o motorjih
10.55	SP v smučanju: ženski
smuk, 12.20 moški smuk
13.15	Šport Show (vodi Marina Sbardella), vmes (16.00) nogomet
18.00	Umetnostno drsanje
19.00	Rubrika: Mondocalcio
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La contestazione
generale (kom.. It. 1970, r. Luigi Zampa, i. Vittorio Gassman, Alberto Sordi)
22.50	Film: Blow up (krim., VB 1966, r. M. Antonioni, i. Vanessa Redgrave, David Hemmings)
0.50 Film: Codice d accesso (krim., ZDA 1986,i. Martin Landau)
2.30	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
10.45	Telefriuli non stop
13.00	Nanizanke: Shannon,
14.00	Primus
16.00	Dok.: Uomini dei e can-noni - Thailandia
17.00	Nan.: Stadione di polizia
18.00	Rubrika: Črno belo
19.00	Dnevnik
19.30	Anteprima šport
20.00	Nanizanka: Provaci an-cora Lenny
20.30	Opera: Rusalka (A. Dvorak, dir. Zdenek Chala-bala)
22.45	Nočne vesti
23.15	Čakajoč na polnoč
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis;
6.30	Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS;
13.00	Vodeni kontaktni program; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni servis; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Spomin iz Italije;
12.00	Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Mladinska redakcija; 15.00 Starinarnica; 16.00 Mixa-ge; 17.00 Vroči hiti; 18.45 Avtorske pesmi;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj; 20.30 Prenos košarkarske tekme Jadran TKB.
Po skoraj dveh mesecih ima Gorica ”novo” upravo
Za Tuzzija in njegov odbor je glasovalo 23 svetovalcev, proti deset, vzdržani 3
Pobuda za zbliževanje med Goricama
Trinajst šolskih skupin na gledališkem natečaju
Že nekajkrat doslej smo ugotavljali, da je rojevanje obnovljene koalicije zelo težavno. To je potrdila tudi četrtkova, kakor tudi sinočna razprava, ki je trajala okrog pet ur. Šele ob 23.15 je prišlo do glasovanja in izvolitve novega župana in odbora. Župan je, tako kakor je bilo že znano, Erminio Tuzzi, v odboru pa dva nova člana, demokristjana Bare-si in Cappella.
Čeprav so si skoraj vsi svetovalci na sinočni seji, bodisi v kritiziranju nove večine in novega odbora, bodisi v navajanju možnosti in perspektiv, izposodili prispodobo nogometnega moštva, menimo, da je za rojevanje nove občinske uprave v Gorici bolj odgovarjajoča druga prispodoba: porod.
Reči je treba, da je ta porod sila težaven in dolgotrajen in tik ob zapadlosti roka, ki se izteka. Iz poteka sinočne razprave, zlasti iz posegov predstavnikov zdaj šeststrankarske koalicije, je mogoče sklepati da se je otrok oz. novi odbor rodil precej bolehen, anemičen in z nekaterimi prirojenimi boleznimi. Med izjavami predstavnikov strank koalicije je bilo slišati, poleg načelnega soglasja namreč tudi vrsto pomislekov in pojasnjevanja stališč do posameznih vprašanj in še zlasti do tistih, ki so povzročila odstop Scarana in padec prejšnje koalicije.
Od rojstva bolehen otrok, to je znano, ima manj možnosti da preživi, kakor otrok, ki se rodi zdrav, polnokrven in brez podedovanih hib. In tistemu, ki je sinoči sledil peturni razpravi je najbrž povsem jasno, da novi odbor to najbrž ni.
Bolj kot podrobnosti o posameznih posegih, bo bralce najbrž zanimalo, kakšno stališče so do obnovljene koalicije ter do kandidatov za mesto prvega župana in odbornikov zavzeli predstavniki Fornasirjeve skupine. Najprej velja zabeležiti, da je Nicolo Fornasir poskušal, žal brezuspešno, med sinočno razpravo, ki naj bi se sicer omejila samo na glasovalne izjave, vnesti nekaj bistvenih sprememb v programski dokument, nato pa napovedal, ob tem pa se temeljito izkašljal, da se bo glasovanja vzdržal. Tako so napovedali tudi nekateri drugi iz njegove skupine. Fornasir je v daljšem posegu ponovno obrazložil pomen take izbire in odločitve. Primer vojašnice na letališču in druge zadeve so bile le kaplja, ki je pljusknila preko roba vrča. Tak način upravljanja in odločanja je v mestu trajal več let. Glede specifičnega vprašanja vojašnice je odgovornost posebej pripisal dvem, trem osebam: županu in podžupanu in še eni v mestu dobro znani osebi.
Kritičen je bil do naloge, ki naj bi jo opravila ad hoc imenovana komisija.
Sicer pa so sinoči v razpravo posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin, razen predstavnice zelenih smejočega se sonca, ki je na seji ni bilo.
Fiorelli je bil prvi a najdaljši ter novo koalicijo označil kot "melanholično koalicijo", pri kateri ni opaziti navdušenja. Za njim so govorili Devetag (PSI), Agati (neodvisen na listi KD), Cosma, Lamberti, Pecorari, Spazzapan, Zanetti, Busolini, Komel, Fornasir, Obit, Cocianni.
Spazzapan je preciziral stališče svoje stranke, da se zlasti glede lokacije šole na letališču ne strinja, kakor tudi ne glede nekaterih drugih točk, kljub temu pa se zavzema za lojalno podporo večini. Igor Komel je ugotavljal, da je napredek dosegljiv le s sodelovanjem vseh političnih sil in kulturnih komponent, novemu županu pa zaželel, v slovenščini, veliko uspeha.
Za 'presenečenje" je poskrbel zeleni Fiorelli, ki je predložil opazko na račun korektnosti postopka. Sprožil je takoimenovani tehnični, oziroma proceduralni incident. -
Ob glasovanju je za novo večino bilo 23 svetovalcev, trije so bili vzdržani, deset pa jih je glasovalo proti, DSL, MSI in zeleni).
Predstavniki pokrajinske uprave in združenja »Goriziagiovane« so se v Novi Gorici na sestanku s predstavniki tamkajšnje občinske uprave in Zveze kulturnih organizacij dogovorili o poteku in organizacijskih detajlih gledališkega natečaja za dijake višjih srednjih šol »Palio teatrale studentesco«. Gre za pravcato gledališko tekmovanje, na katerem se bodo skupine dijakov predstavile s krajšimi gledališkimi nastopi, ki naj bi čim manj sloneli na besednem izražanju in posredovali občutke in sporočila predvsem z uporabo drugih odrskih elementov. Za take nastope so se odločili predvsem zato, da bi premostili jezikovno oviro in omogočili tudi enojezičnemu občinstvu razumevanje predstav.
Z zadovoljstvom so ugotovili, da se je odzvalo že 13 skupin, deset iz Gorice (med temi gimnazija licej Primož Trubar) oz. drugih krajev na Goriškem in tri iz Nove Gorice.
Odrske stvaritve bodo dijaki predstavili na dveh večerih, 14. in 16. aprila, obakrat od 18. ure dalje. Prvi bo v Verdijevem gledališču v Gorici, drugi pa v veliki dvorani
Kulturnega doma v Novi Gorici. Nastope bo ocenjevala komisija izvedencev, ki bodo podelili tri denarne nagrade. Skupini, ki bo predstavila najizvirnejši nastop bodo dodelili nagrado v znesku 600 tisoč lir, skupini, ki se bosta odlikovali z najboljšo predstavo oz. z najboljšo izvedbo predstave pa bosta šli nagradi v vrednosti 400 tisoč lir. Nadalje je predvidena tudi posebna nagrada za naj-prikupnejšo skupino, ki jo bo izbiralo občinstvo.
Organizatorji opozarjajo sodelujoče na natečaju na dva pomembna datuma. V ponedeljek, 10. februarja, ob 17.30 bo v dvorani Večnamenskega socialnega centra v Ul. Baiamonti v Gorici sestanek, na katerem se bodo dogovorili o nudenju tehnične pomoči in drugih organizacijskih zadevah. Do 14. marca pa morajo skupine dokončno potrditi sodelovanje na natečaju. Sodelujoči na natečaju bodo lahko brezplačno sledili gledališki delavnici zadruge Artisti Associati (ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure v telovadnici znanstvenega liceja v Gorici). Interesenti se lahko prijavijo kar po telefonu na št. 532317.
Trgovinska zbornica izvaža zadovoljstvo
Odpravljeni razlogi za težave s kontigentom goriva proste cone
Kritike na račun Dežele glede problema odpadkov
Goriška trgovinska zbornica je z zadovoljstvom vzela na znanje dejstvo, da so bili med postopkom spreminjanja zakonskega dekreta št. 369/91 v zakon, vneseni v besedilo nekateri popravki. Tako je bila sprejet predlog Trgovinske zbornice da se količina goriva, ki se letno uvozi brez plačevanja carin in davščin, in ki je namenjena porabi na območju goriške pokrajine ter na TRžaškem in v nekaterih občinah videmske pokrajine, izrazi v prostorninskih merah in ne v utežnih. Sprejem tega amandmaja bo odpravil nevšečnosti ki so se običajno pojavile ob koncu leta zaradi razlik v specifični teži. V kilogramih, oziroma stotih uvoženi bencin se namreč prodaja v litrih. Ob različnih specifičnih težah pošiljk - različnih od dogovorjene — se namreč pojavijo precejšnje razlike. Ob koncu lanskega leta je bilo vsled tega kar precej polemik in hude krve. V prihodnje se kaj takega ne bo ponovilo.
Trgovinska zbornica, poleg izrazov zadovoljstva, da je bil dekret končno spremenjen v zakon, ugotavlja, da je bil osvojen tudi drug predlog, ki znatno izboljšuje dosedanje poslovanje proste cone. Vnešen je bil namreč popravek, ki spreminja do zdaj veljavni čl. št. 2 zakona iz leta 1952 in na podlagi katerega je stroške za upravljanje proste cone, nosila Trgovinska zbornica. Za kritje je uporabljala prispevek države in del prelevmanov na blago široke potrošnje.
Pogoji so se sčasoma zelo spremenili, vendar na slabše. Tako je zbornica zadnja leta za poslovanje proste cone morala zagotoviti
okrog 500/600 milijonov lir. Po novem zakonu bodo te stroške krili iz Goriškega sklada. Del sredstev, ki so jih doslej namenjali v to svrho pa bodo namenili za izboljšanje storitev in uvajanja elektronskega poslovanja, zlasti kar zadeva bencinske bone.
Občni zbor združenja Lipizer
Člani kulturnega in glasbenega društva Rodolfo Lipizer se bodo danes ob 18. uri zbrali na rednem občnem zboru. Zasedanje bo na društvenem sedežu v Don Boscovi ulici 91. Dnevni red napoveduje razpravo in odobritev poročila o delovanju, razpravo in odobritev finančnega obračuna in proračuna, predstavitev načrta delovanja v prihodnjem obdobju.
Izgleda, da se nahaja združenje v zelo težavnem obdobju pomanjkanja finančnih sredstev.
V pokrajinskem svetu je bil včeraj ponovno govor o reorganizaciji sistema uničevanja odpadkov. Predstavnik Zelenih Giorgi je ugotovil, da se na tem področju nič ne premika, čeprav je Pokrajine že potrosila 450 milijonov lir za pripravo študije o sistemu ločenega nabiranja in predelave odpadkov, ki pa še vedno tiči v kakem predalu. Obregnil se je tudi ob politiko deželnega odbornika An-gelija, ki da privilegira odpiranje odlagališč, ničesar pa ne investira v smotrnejše naprave za predelavo odpadkov. Predsednik Saccavi-ni je odgovoril, da je tudi sam zaskrbljen za usodo načrta o uničevanju odpadkov, ker drži, da De-, žela ne namerava dodeliti sredstev za njegovo izvedbo in zagotavlja kvečjemu manjše investicije za zasilne in začasne rešitve z odlagališči. Problem bodo deželnemu odborniku ponovno predočili prihodnji teden na srečanju v Trstu in se zavzeli za traj-nešo rešitev, tudi zato, ker je Pok-
rajina v tem času že našla primerno možno lokacijo za novo napravo za predelovanje odpadkov v Romansu, kjer je na voljo 30-40 tisoč kv. metrov primernega zemljišča.
Svetovalec DSL Furlan je poročal o obisku v Osijeku, pozval Pokrajino, naj aktivno pristopi k solidarnostni akciji za pomoč, kolege pa povabil naj darujejo vsaj po eno sejnino. Predsednik Sacca-vini je pozitivno ocenil pobudo in zavrnil nekatere kritične pripombe republikanca Gandina, obenem pa je tudi pozdravil priznanje suverenosti Slovenije in Hrvaške, za kar se je Pokrajina zavzela ob številnih priložnostih.
Koncert Agimus
Danes se z nastopom goriškega kitarista Maura Breganta ob 17.30 v konferenčni dvorani pokrajinskega muzeja na gradu nadaljuje koncertna sezona mladinskega glasbenega združenja Agimus. Spored bo obsegal šest capricciov skladatelja in kitarista Luigija Legnanija, skladbe Fernanda Sora, Augustina Barriosa Mango-reja, Joaquina Tuirne, Joaquina Rodriga in Rolanda Dyensa.
Mauro Bregant je po diplomi iz kitare leta 1990 na tržaškem konservatoriju Tartini ubral uspešno koncertno bodisi kot solist kakor tudi v raznih komornih zasedbah. Lahko se ponaša tudi z dvema prvima nagradama na vsedržavnih in drugo nagrado na mednarodnem glasbenem natečaju.
Dve predstavi Gospe Ministrice
Po nedeljski premieri "Gospe Ministrice/, pripravlja dramski odsek PD Štandrež danes in jutri še dve predstavi omenjene šale Branislava NušiČa. Drevi ob 20.30 bodo igro ponovili v župnijski dvorani v Štandrežu, jutri ob 16. uri pa bo predstava v Katoliškem domu v Gorici.
kino
Gorica
VITTORIA 19.15—22.00 »Fino alla fine del mondo«.
CORSO 17.30-22.00 »Donne con le gon-ne«.
VERDI 17.00-22.00 »Robin Hood - principe dei ladri«.
Tržič
COMUNALE 18.00—20.00—22.00 »Donne con le gonne«.
EKCELSIOR 17.30 22.00 »Bernie nella terra delle lagune«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Nikoli ne reci nikoli«. Ob 22. uri »Lolita«. Nočni kino.
SVOBODA (Šempeter) Ni predstave.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita — Don Boscova ulica 175 — tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo — ul. Prvega maja 94 — tel. 790338.
__________pogrebi_____________
Danes, 9.30 Maria Godina por. Cuco-vaz iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, 11.00, Pasguale Iacullo iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, 12.30 , Domenico Lauri iz splošne bolnišnice, 14.00, Francesca Kogoj iz splošne bolnišnice.
Jutri pevska revija v Sovodnjah Poleg domačih dva gostujoča zbora
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo jutri, ob 18. uri, deveto srečanje pevskih zborov Sovodenjska poje. Na prireditvi bodo nastopili mladinski pevski zbor Rupa/Peč, mešani pevski zbor Rupa/Peč, moški pevski zbor Skala Gabrje in vokalna skupina Sovodenjska dekleta. Kot gosta bosta nastopila moški pevski zbor iz Štmavra in mešani zbor Ciril Silič iz Vrtojbe.
Namen revije, ki so jo prvič pripravili leta 1983 je ponuditi pevskim skupinam ki delujejo v občini možnost skupnega nastopa pred domačo publiko, ki še zmeraj visoko ceni lepo slovensko pesem.
Praznujmo skupaj novi alfa romeo
danes in jutri
BIGOT
Mariano del Friuli Gorica Tržič
Inflacija (začasno) nad 6% toda potencialno je še večja
gospodarski dopis iz Slovenije
Poizkus, ne pakt
Lahko bi bilo slabše, lahko pa tudi boljše. Januarska inflacija v Italiji se je sprevrnila v zagonetko: zaradi raznolikega gibanja življenjskih stroškov v osmih vzorčnih mestih (od +0,3% v Benetkah do +1,4% v Bologni) je ta mesec izračun o vsedržavni rasti cen tako zapleten kot že malokdaj. Po nekaterih ocenah sodeč naj bi nadrobne cene ta mesec poskočile za 0,6-0,7 odstotka, kar bi pomenilo, da se je ustalila letna inflacijska stopnja (med lanskim in letošnjim januarjem) pri 6%.
Večje razlike pri januarskih premikih cen (v primeri z decembrom 1991) v osmih vzorčnih mestih, ki so jih doslej prerešetali analitiki, otežkočajo napovedi, kakšni bodo konec meseca rezultati v drugih dvanajstih mestih (tudi v Rimu), s_ pomočjo katerih se oblikuje vsedržavni censki indeks. Škarje januarskih sprememb se razpenjajo — kakor ugotavljajo pri Študijskem uradu za programiranje v Bologni in kot smo uvodoma že zapisali — med +0,3% v Benetkah in +1,4% ravno v Bologni. V Genovi in Turinu se suče rast pri +0,4%, v Neaplju, Palermu in Trstu znaša +0,7%, v Milanu pa +0,9%.
Neskladje je jasno vidno tudi številkah, ki označujejo stopnjo censkih poviškov v enem letu. V Milanu je inflacija dosegla ta mesec +6,4% nasproti januarju 1991, ko je znašala +6,1% v primeri z januarjem 1990. V Palermu se je ustrezni indeks povzpel s +5,7% na +6%, v vseh drugih mestih pa je upadel. Najvišjo letno inflacijo so zabeležili v Benetkah in Bologni s +6,6%, sledi že omenjeni Milan s +6,4%, nato Neapelj s +6,1%, Paler-
Mafija in davki
Center za socialne študije Censis je izračunal, da je znašal leta 1990 poslovni promet "delniške družbe Mafija" okroglo 60.000 milijard lir. O ka-mori, ndrangheti in mafiji vemo že toliko, da se nam ni ničemur čuditi, pač pa nas mora to hudo skrbeti, a ne le zaradi strahovitega razraščanja zločinstva, ki potiska navzdol po Apeninskem polotoku vse gostejše potoke krvi. Kot italijanske državljane nas mora zaskrbljati podoba Italije, kakršno si ustvarjajo na tujem pred evropsko združitvijo. Londonski Guardian je priobčil na prvi strani članek z naslovom: Letni posli mafije se izenačujejo s Fiatovimi posli. In še: Podatki, da se steka 15,5% denarja od javnih licitacij v roke kriminala in da mora 12% gospodarskih delavcev plačevati za lastno "zaščito pred kriminalom", kažejo, da je Italija glavni center zločinstva v industrializiranem svetu. Siiddeutsche Zeitung pa je zapisal celo to, da naj bi eno petino bruto proizvoda (narodnega bogastva) v Italiji predstavljal "umazan denar"! Sledi, da je za tujce Italija paradiž kriminala, da je v njej nevarno živeti, delati in investirati. Dejstvo je, da je Država zrahljala vajeti, da ne more nadzorovati množic, ki bogatijo nezakonito in ne plačujejo davkov. Američani so takim stopili na prste ravno z zaostritvijo davčne kontrole. Ko bi tako ukrepali tudi v Italiji, bi ubili tri muhe na en mah: pridobili davčni blagajni velike vsote denarje, odločno prispevali k boju proti mafiji in obenem olajšali davčni pritisk na milijone poštenih davkoplačevalcev.
F. D. GAŠPERLIN
mo s +6%, Genova s +5,5%, Turin s +5,2% in Trst s + 5,6%.
Stroški za prehrano so se gibali znotraj pahljače + 0,3% v Turinu do +1% v Bologni; k splošni podražitvi živil so prispevale v največji meri ribe, sadje in zelenjava. Nasprotno so ostale cene oblačil ustaljene, a cene električnega toka in raznih kuriv so celo nekoliko popustile. Stroški za stanovanje so se povečali zaradi revizije stanarin, katerih premike obračunavajo vsake tri mesece. V Bologni in Palermu se je podražila tudi pitna voda. Izdatki za gospodinjske potrebščine se niso bistveno spremenili, stroški za zdravljenje so se celo malce zmanjšali zaradi pocenitve številnih zdravil; manjši so bili tudi prevozni stroški, pri čemer pa predstavlja izjemo Trst, kjer so navili avtobusne vozovnice oziroma abonmaje. Kar precej so narasli stroški za preganjanje prostega časa in športne stave (Totocalcio, TV naročnina in ponekod tudi kino ter nogometne tekme). Pri poglavju "dobrine in storitve" so zabeležili v Milanu in zlasti v Bologni občutne poviške zaradi navit j a cen v barih, hotelih, brivnicah in česalnicah.
Šlo je torej bolje, kot si je bilo misliti, toda slabše, kakor pa se je upalo. Upalo pa se je, da bi inflacijska stopnja zdrknila pod 6%. Vsekakor je potencialna inflacija večja od tekoče, ki jo umetno zadržujejo: inflacije ni mogoče pobiti, če potencialne in tekoče ne spravimo na isto raven. Vlada je želela znižati inflacijo na 4,5%, v resnici pa se potencialno suče okrog 7 odstotkov! (fdg)
Kmalu Agriest
VIDEM — Skoraj 300 italijanskih razstavljalcev bo od 1. do 9. februarja sodelovalo na sejmu kmetijske mehanizacije Agriest, ki ga prireja videmsko združenje Ente Fiera Udine Esposizioni. Na včerajšnji tiskovni konferenci je njegov predsednik Sante Biasutti podčrtal, da s to pobudo hočejo nuditi priložnost za poglobljeno oceno položaja v kmetijstvu v Furlaniji-Ju-lijski krajini.
Sejmska prireditev, ki pomeni uvod v tovrstne pobude na videmskem razstavišču, obsega še vrsto konferenc in debatnih srečanj. V nedeljo, 2. februarja, bodo pripravili konferenco (ob 10.00) o odnosu kmetijstva do okolja; naslednjega dne (15.30) pa bo tekla beseda o perspektivah videmske fakultete za agrarne vede.
O vprašanjih, ki zadevajo živinorejo, bosta na voljo dva posveta, v torek in sredo, 5. februarja. Ob tej priložnosti bodo spregovorili tudi o težavah, ki jih prinašajo evropski normativi o skupnem trgu.
O perspektivah, ki jih ponuja deželni sadjarski sektor, bo govora v petek, 7., in soboto, 8. januarja. Na obeh posvetih bodo sodelovali deželni strokovnjaki, posebna pozornost pa bo posvečena vinogradništvu.
Ciklus strokovnih okroglih miz bodo sklenili v nedeljo, 9. februarja, ko bo na videmskem razstavišču priložnost za pogovor o čebelarstvu oziroma o vlogi posojilnic in hranilnic v kmetijstvu.
Kot je bilo poudarjeno na včerajšnji tiskovni konferenci, bo na sejmu prisotnih več kot 1.000 podjetji, ki izdelujejo kmetijsko mehanizacijo oziroma pripomočke v korist kmetijstva, živinoreje in sadjarstva. Razstavni prostori (30.000 kvadratnih metrov) bodo odprti vsak dan in sicer med 12.30 in 19.00, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 19. uro.	RUDI PAVŠIČ
JOŽE PETROVČIČ
V teh dneh so se začeli v Sloveniji trije partnerji pogajati o sklenitvi pogodb tako imenovanega socialnega pakta. Za isto mizo so sedli sindikati, zbornica in vlada. Že to, da so se dobili skupaj na istem sestanku, so časopisi razglasili kot velik dogodek in - uspeh. Kaj je bil rezultat skupnega, nekajurnega razpravljanja, niti ni bilo najbolj pomembno, kajti tudi osrednje Delo je zapisalo, da je pomembno že to, da se nekaj premika.
Dogovor o določenem časovnem obdobju, v katerem naj ne bi bilo večjih socialnih nemirov, potrebujejo vselej v tistih državah, kjer je gospodarska kriza povsem vrgla na tla standard ljudi. Gospodarsko zdravljenje gre seveda vedno tudi na račun tega standarda. V obdobju, ko gospodarstvo najbolj kuha vročina in zaradi splošne oslabelosti ni sposobno narediti več, nikakor ni mogoče ljudem zagotoviti več kruha -kvečjemu manj. Ker druge pomoči ni, kot "da vsi skupaj še malo potrpimo, potem pa bo boljše", je treba dobiti zagotovilo, da sindikati ne bodo sprožili večjih stavkovnih akcij ali podobnih izbruhov nezadovoljstva, da tega nezadovoljstva ne bodo izzivali delodajalci z zniževanjem plač ali nespretnim množičnim odpuščanjem z dela in da vlada ne bo dovoljevala pretiranih podražitev (navadno) najosnovnejših življenjskih potrebščin. 'Če sprejme vsak svojo obveznost, potem je lažje prebroditi obdobje, za katerega naj bi bili značilni tudi neprijetni ukrepi gospodarske politike.
Za tak socialni pakt pa je treba izpolniti dva druga pogoja. Prvi je ta, da mora imeti vlada pripravljene dokaj natančne ukrepe za gospodarsko okrevanje. Se važnejši pa je, da ima vlada zagotovljeno politično podporo, da se torej z njeno gospodarsko politiko strinja večina najpomembnejših političnih strank.
Največja težava je ravno v teh dveh pogojih. Politične stranke vsevprek kritizirajo vlado prav zaradi tega, ker je na gospodarskem področju najmanj uspešna. Zaradi vladne gospodarske politike visi nad vlado tudi glasovanje o nezaupnici, ki ga zahteva že kar veliko političnih strank. Ker si hočejo na vsak način ustvariti svoj politični kapital prav s prizadevanjem za odstavitev zdajšnje vlade, pa si je prav težko predstavljati, da bodo politične stranke enotne takrat, ko gre za vzdrževanje socialnega miru.
Vlada kljub temu vztraja pri sklepanju socialnega pakta, ker tak pakt potrebujejo nekateri najvidnejši vladni možje predvsem zaradi svojih političnih potreb in manj zaradi izvajanja gospodarske politike. Uspešno sklenjen sporazum s sindikati in zbornico bi dvignil njihovo ceno, ki je niso znižali samo slabi gospodarski dosežki, ampak tudi najrazličnejši škandali. Morda bi jim omogočil, da ostanejo še nekaj časa na krmilu. Če bi se na primer zdajšnji predsednik vlade obdržal še do novih volitev, bi največ storil za svojo stranko. Zato ne preseneča, če je v zadnjih dneh predsednik Peterle začel govoriti o tem, da podatki kažejo, da se stanje v gospodarstvu že popravlja in da tudi njegov finančni minister govori o najgloblji krizni točki, ki da jo je slovensko gospodarstvo že preskočilo.
Stanje v slovenskem gospodarstvu res ni tako slabo, kot je na primer v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah (bilo bi torej lahko še slabše), vendar pa si vlada zaradi tega ne sme peti hvale, saj ji v gospodarski igri ni uspelo dati veliko zadetkov. Predvsem pa ni izpeljala osnovne naloge, ki jo morajo opraviti vse nekdanje socialistične države - privatizacije gospodarstva. To pa je ozadje, ki trem partnerjem -zdaj prvič zbranim za isto mizo in z enako nalogo - ne bo dalo dihati. Škoda bo torej res velika, če se ne bo začelo premikati na vladnih ravneh.
Od Trsta, Gorice, Tržiča, Vidma in Pordenona pa do Gospodarskega razstavišča v Ljubljani
Bogata sejemska sezona na obeh straneh meje
Tudi v letošnjem letu bo sejemska dejavnost v naši deželi še kar živahna. V Trstu se bo med letom zvrstilo šest večjih prireditev, v Godci pet oziroma prav tako šest, če upoštevamo tudi tretji sejem z naslovom Expo Nautica v Tržiču, v Vidmu bodo na sporedu štiri prireditve, v Pordenonu jih pa pripravljajo nič manj kakor deset.
Najvažnejša prireditev na tržaškem sejmišču bo letos razstava "Ouattro T' (Trieste Trade Tecnolgy Transfer), ki bo na sporedu od 12. do 15. novembra. Gre za organizirano srečanje Predstavnikov italijanskih malih in srednjih Industrij z gospodarstveniki iz Vzhodne Evrope. Iz teh dežel pričakujejo obisk kakih 2 tisoč Podjetnikov, katerim bodo priredili vrsto seminarjev, srečanj in posvetovanj, da bi jih seznanili s sodobnimi sistemi poslovanja, s posebnim poudarkom na leasing, franchising, facto-dng in podobno. Seminarjev se bodo udeležili tudi predstavniki številnih podjetij iz Slovenije in Hrvaške. »Razstava "Ouattro T1 bo prav gotovo zagotovila nov elan in razmah našemu sejmu,« naglaša v tej zvezi ravnatelj sejemske ustanove dr. Giorgio Tamaro.
V času od 7. do 15. marca bo na vrsti 15. salon športnih plovil Nauticamp, ki bo letos, kot vse kaže, doživel pravi preporod po znanih težavah iz preteklih let.
Od 17. do 19. junija si bomo lahko ogledali tradicionalni 44. Mednarodni vzorčni sejem, ki bo letos bogatejši kot sicer in usmerjen predvsem na Vzhod. Že danes je zagotovljena Uradna prisotnost Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Poljske, Litve in celo Albanije, tako da se v tem pogledu sejmu obeta res velik uspeh.
Sesti salon z naslovom "Cinquanta e piu", ki ia, kakor znano, namenjen vsemu temu, kar spada v interesno sfero priletnih občanov, od turizma do socialnih storitev, bo na vrsti od 12. do 18. septembra. Sledil bo od 9. do 12. oktobra
salon tehnološkega raziskovanja, s poudarkom na temo "Računalnik v službi sodobne družbe", od 24. oktobra do 1. novembra pa bo na sporedu razstava krajevne kulture z naslovom "Da meno mille a piu ottomila", v okviru katere bodo prikazane dejavnosti ljubiteljev narave in raziskovalcev njenih pojavov, od speleologov do vrhunskih planincev.
Na goriškem sejišču bo program letošnjih prireditev stekel z razstavo "Foto Italia Expo", ki bo na sporedu od 2. do 5. aprila; sledila bo 22. ponovitev sejma Expomego, od 25. do 3. maja. Po daljšem presledku bosta na vrsti sedmi sejem Flash Moda, od L do 5. oktobra, in enajsta ponovitev sejma Motor Expo Racing, od 20. oktobra do 1. novembra, ciklus pa se bo zaključil z razstavo trtnih sadik Eurovite. Na sporedu bo od 27. do 30. novembra. Kar zadeva širše območje Goriške, je treba, poleg že omenjenega sejma Expo Nautica v Tržiču, zabeležiti še nekaj priredtiev v Gradišču, kjer bodo organizatorji posvetili svojo pozornost predvsem vinogradništvu in vinarstvu. Tako bo tu najprej na vrsti razstava izbranih deželnih vin z naslovom Gran Premio Noe, od 22. do 31. maja; sledila bo razstava žganih pijač, ki jih proizvaja dežela Furlanija-Julijska krajina, in sicer v času od 30. oktobra do 2. novembra; kmalu zatem bo na vrsti razstava penečih se vin iz naše dežele, ki bo na sporedu od 28. novembra do 1. decembra; zadnja prireditev pa bo osredotočena na med, prav tako deželnega izvora. S to prireditvijo, ki bo potekala od 11. do 14. decembra, bo Gradišče zaključilo svojo letošnjo razstavno sezono.
Videm bo nanizal naslednje prireditve: od 6. do 10. februarja bo na vrsti 27. Salon kmetijskih strojev Agriest; od 4. do 12. aprila si bomo lahko ogledali 13. razstavo rekvizitov za šport, prosti čas in razne konjičke, jeseni, od 19. do 27. septembra, bo na sporedu 39. sejem stano-
vanjske opreme Časa Moderna, letni program pomembnejših prireditev pa se bo zaključil s 16. Mednarodnim salonom domačega stola, ki je v programu od 3. do 6. oktobra.
Največ prireditev ima, kot smo še zabeležili, v programu Pordenon: glavna točka na sporedu je mednarodni vzorčni sejem, ki dosega letos svojo 46. ponovitev in ki bo na sporedu od 5. do 13. septembra; že februarja pa bo na sejmišču osma ponovitev salona orodnih strojev za predelavo kovin Samumetal (od 6. do 10. februarja); nato bo na vrsti razstava cvetličarstva in vrtnarstva Ortogiardino, od 29. februarja do 8. marca, medtem ko bo maja, od 1. do 3., vsedržavni salon radioamaterstva. Septembra bo na sporedu osmi sejem avtomobilov in motorjev (od 14. do 22.), zadnja pomembnejša prireditev pa bo 18. salon obrti Alpe Adria, od 4. do 8. decembra.
Vmes si bodo na pordenonskem sejmišču sledile še konjska prireditev z naslovom Pri-mavera cavalli (od 10. do 12. aprila), razstava zbirnega orožja (10. in 11. oktobra) in še salon knjige z naslovom Ebit Expo na sporedu od 22. do 25. oktobra.
Ko smo že pri sejmih, naj zabeležimo še vsaj važnejše prireditve, ki si bodo letos sledile na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani: tradicionalni salon mode je že mimo; v času od februarja do aprila pa se bodo zvrstile kar tri prireditve pod oznako Alpe Adria in sicer Alpe Adria - svoboda ustvarjanja (od 25. do 29. februarja), Alpe Adria - svoboda gibanja (od 23. do 28. marca) ter Alpe Adria - svoboda bivanja (od 14. do 19. aprila); od 8. do 12. junija bo na sporedu 20. Mednarodni sejem lesno-obdelo-valnih strojev LESMA, nakar bo sledil 38. Mednarodni vinski sejem (od 31. avgusta do 6. septembra), ciklus važnejših prireditev z mednarodno udeležbo pa se bo zaključil z 39. ponovitvijo znane razstave Sodobna elektronika.
ELIO FORNAZARIČ
Od 3. aprila bo v Veroni Vinitaly 1992
V Veroni bo tudi letos od 3. do 8. aprila vsedržavni sejem Vinita-ly 1992, ki ga prireja vsedržavno združenje vinogradnikov. Na tem sejmu so zastopana praktično vsa najboljša vina iz posameznih vinorodnih dežel, za kar skrbijo ustrezne deželne ustanove, za našo deželo Deželni center za vino iz Vidma, pobudo za prisotnost vin iz tržaške pokrajine pa je podprla tudi letos tržaška Trgovinska zbornica, ki bo na svoje stroške uredila poseben stand za tržaška vinogradniška podjetja. Zbornica bo dala na razpolago tudi avtobus za prevoz prijavljenih razstavljalcev v Verono.
Vsak prijavljeni vinogradnik oziroma vinogradniško podjetje bo moralo vplačati vpisno kvoto 200.000 lir in poslati v Verono najmanj 12 steklenic svojega vina za tamkajšnjo pokušnjo.
Lanskega sejma so se iz tržaške pokrajine udeležili s svojimi kakovostnimi vini trije vinogradniki, njihova vina pa so v hudi konkurenci vin iz raznih vinorodnih okolišev v državi dosegla lepo komercialno uveljavitev.
Kdor je zainteresiran za udeležbo tudi na letošnji razstavi "Vini-taly", naj to čimprej oziroma najkasneje do konca meseca sporoči uradu Kmečke zveze v ulici Cice-rone št. 8/b za ustrezno tehnično pomoč, (-en)
Danes smuk v Wengnu
V ospredju K. Ghedina
Na Austmlian Opnu jutri Edberg - Courier
Pričakovan finale
Pred »pravim« startom rallyja v Montecarlu
Kankkunen zamudil
VVENGEN — V tem švicarskem kraju bo danes na sporedu moški smuk, ki bo skupaj z jutrišnjim slalomom štel tudi za kombinacijske točke svetovnega pokala.
Proga »Lauberhorn« je najdaljša na svetu, saj meri kar štiri kilometre in 250 metrov, najboljši tekmovalci pa jo prismučajo v več kot dveh minutrah in pol.
Na včerajšnjih zadnjih poskusnih spustih je za prijetno presenečenje poskrbel Italijan Kristian Ghedina, ki se počasi vrača v nekdanjo formo, čeprav je bil prisiljen pred dnevi že petič prestati kompjutrsko analizo možganov, da dokaže, da je zdrav, V drugem spustu je namreč Ghedina dosegel celo najboljši čas (232”96), ki je bil hkrati tretji najboljši včerajšnji čas, saj sta ga v prvem spustu prehitela Nemec Marcus VVasmeier (2'32"39) in Švicar Franz Heinzer (2'32"92), a Ghedina je bil šele 37.
V	drugem spustu, je dejal Ghedina, sem preizkusil nov par smuči, ki so za pet centimetrov krajše (218 namesto 223). Računam, da bom z njimi nastopil na olimpijskih igrah. Prave forme še nimam, saj sem v zadnjih nekaj sto metrih proge občutil precejšnjo utrujenost, takšni dosežki pa so seveda zame lepa spodbuda.
Trener azzurrov Schmalzl je opozoril na dejstvo, da Ghedina še ni stood-stottno nared, menil pa je, da lahko doseže uvrstitev okrog šestega mesta, ker mu proga v VVengnu ustreza. Heinzer, Mahrer in VVasmeier ostajajo vsekakor favoriti.
V	francoskem kraju Morzine se bodo danes v smuku pomerila tudi dekleta. Na včerajšnjih poskusnih spustih so prednjačile Nemke. Naj hitrejša je bila Seizingerjeva, sledili sta ji Gu-tensohnova in Vogtova, a Švicarka Zurbriggnova je bila četrta.
Bonija suspendirali
COURMAVEUR — Italijanska hokejska federacija je včeraj uradno suspendirala 28-letnega kapetana Branika Jimmyja Bonija, ki je 14. januarja letos z igralno palico sunil 19-letnega Mirana Šchrotta, ki je nekaj ur zatem iz še nepojasnjenih vzrokov umrl v bolnišnici v Courmayeuru.
Primer raziskuje sodstvo, ki je Boni-ju že poslalo obvestilo zaradi nenamernega umora.
MELBOURNE — Za današnji finalni dvoboj žensk na Australian Opnu, uvodnem turnirju velikega slama, ne vlada pretirano pričakovanje, saj poznavalci soglašajo, da Američanka Mary Joe Fernandez proti prvi igralki sveta Moniki Seleš nima nobenih pravih možnosti. Seleševa je namreč v odlični formi, kar je pokazala tudi v polfinalu proti Sanchezovi, katero je dobesedno osmešila.
Veliko bolj izenačen boj pa obeta jutrišnji moški finale med Švedom Stefanom Edbergom in Američanom Jimom Courierom. Courier je imel včeraj prost dan, saj 20-letni Nizozemec Krajicek zaradi poškodovane desne rame ni nastopil v polfinalu, a Ed-berg se ni pretirano namučil, saj je Južnoafričana Ferreiro povsem nadigral (7:6, 6:1, 6:2). Izenačen je bil le prvi niz, v katerem je Ferreira vodil s 6:5 in imel dve set-žogi, vendar ju je Edberg izničil z odličnima udarcema. V nadaljevanju je bil Južnoafričan povsem brez moči.
Če pomislimo, da sem dalj časa miroval zaradi raznih poškodb, pomeni uvrstitev v finale na tem turnirji zame velik uspeh, je izjavil Edberg. Courier je po zmagi na lanskem prvenstvu Francije še napredoval, je še dodal Šved. Courier pa je izjavil: »To, da dvoboja s Krajickom nisem odigral, ni ne dobro ne slabo. Bom pač formo pilil s treningom.«
Edberg in Courier sta se doslej pomerila šestkrat, a Šved je zmagal štiri-
krat (dvakrat na cementu, dvakrat pa na sintetični podlagi). Courier je edina uspeha dosegel na peščenem igrišču in na cementu.
Polfinale ženskih dvojic: Sanchez-Sukova (ŠP., ČSFR) - Shriver-Žvereva (ZDA, SND) 6:3, 6:3; Fernandez-Garri-son (ZDA) - Rehe-Schultz (ZDA, Niz.) 6:2, 6:1.
Afriški pokal:
Kamerun izločen
DAKAR Reprezentanci Gane in Slonokoščene Obale sta finalistki letošnjega Afriškega nogometnega pokala. V polfinalu je Gana z 2:1 (1:1) odpravila Nigerijo, a Slonokoščena Obala je s 3:1 po enajstmetrovkah presenetljivo izločila favorita prvenstva Kameruna.
Barni druga kolajna
LAUSANNE - Na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju je med moškimi posamezniki zmagal Čehos-lovak Petr Barna. 25-Ietni tekmovalec iz Prage je na končnem vrstnem redu prehitel pripadnika SND Viktorja Pet-renka in Alekseija Urmanova.
Italijan Gilberto Vladana se je uvrstil na 17. mesto.
Kuba odpoveduje
HAVANA — Zaradi finančne stiske se je Kuba odpovedala sodelovanju na kvalifikacijah za prihodnje svetovno nogometno prvenstvo.
MONTECARLO — Udeleženci 60. mednarodnega rallyja za točke svetovnega prvenstva so včeraj prispeli v Montecarlo. Še pred današnjim uradnim začetkom dirke je svetovni prvak Finec Juha Kankkunen zbral 30" pe-nalizacije, ker je na zbirno mesto v Montecarlu po 1.100 km približevanja prispel z enominutno zamudo. Zapletlo se mu je na italijansko-francoski
meji, napako pa je zagrešil tudi njegov sopilot.
Spodrsljaj ni niti najmanj vznemiril finskega asa, pa tudi team martini rating se ni zmenil za zamudo, kajti do zaključka dirke v sredo bodo morali piloti prestati še 26 posebnih preizkušenj.
Letošnje izvedbe te dirke se bodo udeležili vsi najboljši piloti, poleg Kankkunena pa sodijo med favorite še Sainz, Eriksson in Makkinen ter vsi piloti hiše martini rating, med kateri- _ mi je tudi Italijan Biasion (na sliki), ki je med potjo iz Sestrieresa v Montecarlo opremil svoj bolid s futurističnimi žarometi.
Današnja etapa iz Monaca v Aube-nas meri 585 kilometrov. Kronometr-ske meritve bodo opravili na petih odsekih s skupno razdaljo 139 km.
Danes Mediolanum proti Messaggeru	t
BOLOGNA — Za ljubitelje vrhun- j ske odbojke bo drevišnja anticipirana 1 tekma A-l lige prava poslastica. Po Raiuno, s pričetkom ob 15.30, bodo j lahko namreč sledili dvoboju med Mediolanumom iz Milana in Messag- j gerom iz Ravenne.	(
Slovenski košarkarji za OI
LJUBLJANA — V nedeljo bo, kot smo že poročali, slovesna prireditev ob ustanovitvi državnih reprezentanc Slovenije v košarki. Ob tej priložnosti bodo odigrali tudi tri ekshibicijske tekme mladih moških, ženskih in moških članskih reprezentanc.
Spisek igralcev za tekmo kandidatov za olimpijsko reprezentanco Slovenije 1992 je naslednji:
A EKIPA: Hauptman, Mirt, Vilfan in Kotnik (vsi Smelt Olimpija), Janžek (Unicom), Pipan in Golc (Elektra), Rojko (Postojna), Štantelj (Micom-Marcus), Mitič (Triglav). Trener: Sagadin (Smelt Olimpija).
B EKIPA: Maček (Tinex Medvode), Jelnikar (Unicom), Žirovnik, Brodnik in Mičunovič (Helios Domžale), Bačar in Djurišič (Smelt Olimpija), Besedič in Tiringer (Postojna), Dornik (Kronos Slovan). Trener: Gorenc (Helios Domžale).
Koper s celovško Austrio
KOPER — Potem, ko je zaradi neugodnega vremena odpadla prijateljska tekma Kopra z Bregom v Dolini, se bodo »rumeno-modri« v okvira priprav na drugi del prvenstva svojemu občinstvu prvič predstavili danes v mednarodni tekmi s celovško Austrio, za katero bo preizkusno tekmo odigral Miloš Breznikar, sedaj član novogoriške SAOP, prvi strelec slovenske lige. če bo zadovoljil se bo takoj priključil svojim novim soigralcem, v nasprotnem pa se bo že v ponedeljek vrnil v Novo Gorico. Koprski trener Tonko Vukušič ima razen poškodovanih Sabadina in Franj-koviča vse igralce zdrave, verjetno pa se bosta s svojo igro predstavila tudi Cvitkušič, ki bo v koprski ekipi zamenjal Ibranoviča in Kaluševič, bivši srednji napadalec Osijeka, s katerim pa se koprsko vodstvo šele pogovarja. Tekma bo odigrana na Bonifiki s pričetkom ob 14. uri. (Kreft)
Krasove namiznoteniške ekipe na več frontah
Zanimivo v Zgoniku
MOŠKA B-1 LIGA
Jutri v Bazovici v 2. nogometni amaterski ligi v središču pozornosti {
Osrednja tekma med Zarjo in Primorjem j
Ljubitelje namiznega tenisa bo drevi ob 18. uri v Zgoniku prav gotovo pritegnila tekma B-1 lige med domačim moštvom Krasa in ekipo Gallarate. Prisostvovali bomo zanimivi in napeti tekmi, kajti gostje imajo v svoji ekipi tudi obrambnega igralca Guerrina. Proti branilcu pa je potrebna, kot vemo, drugačna vrsta igre.
V gosteh_ so krasovci zmagali z izidom 4:5. Šlo je seveda za spoznavanje nasprotnika na začetku prvenstva. V Gallarateju se je izkazal Christian Mersi (št. 11, 2. kategorija) s tremi točkami, Igor Milič (št. 17, 3. kategorija) z dvema točkama. Čeprav je Gallarate po jesenskem delu obtičal na dnu lestvice in je Krasu v ponos trenutno 3. mesto, bodo Kra-sovi fantje morali igrati zbrano in brez podcenjevanja nasprotnika. Nevarna utegneta biti tako Destrini kot Chiurazzi (oba 3. kategorija), kot sta to že pokazala v prvi tekmi. Vseeno pa se ponuja lepa priložnost tudi Marjanu Miliču, da izboljša svoj osebni »score« in primore Krasu, da zmaga.
ŽENSKA C LIGA
Obiskovalci v Zgoniku si bodo istočasno ogledali tudi sedmo kolo ženske C lige, po Davisovi formuli z dvojicami.
Mladi pingpongašici Vanja Milič in Erika Radovič zaslužita vso pozornost, saj zadovoljivo in zmeraj bolje zastopata barve Krasa Activa med šestimi konkurenčnimi ekipami. Drevi sta krasovki favoritinji, saj sta visoko odpravili Libertas iz Previsa, za katerega nastopata sestri Granello. Libertasu se slabo piše, ker v šestih kolih ni osvojil niti ene tekme, Kras Activa pa je spravil v žep polovico točk.
ŽENSKA B LIGA
Krasove drugoligašice bodo igrale s Karneidom, ki se je prebil na 4. mesto. Kras Corium tudi po osmem kolu vodi.
Domača tekma se je končala z zmago ambicioznih Krasovih igralk s 5:3 Biserke Simoneta, Monike Radovič in Katje Milič. V tekmo so vse
tri morale vložiti veliko napora. Da bi nadaljevale pot k toliko pričakovanemu povratku med prvoligaše, bo treba stisniti zobe tudi v gosteh. Za Karneid nastopa državna prvakinja med tretjekategornicami Segrer-jeva ter Oberwagnerj eva in Trenti-jeva (obe 33. v 3. kategoriji). Na papirju je Kras Corium po rang lestvicah sicer boljši, vendar se prava vrednost igralca izkaže v danem trenutku za zeleno mizo. Krasovke priložnosti zato ne smejo izpustiti iz rok, kajti zamujena priložnost se ne vrne nobena.
PROMOCIJSKA LIGA
Jutri dopoldne se začenja povratni del v ženski promocijski ligi. Krasovi igralki: Ivana Stubelj in Nataša Grom se bosta v Trstu srečali s. CMM (Della Barca in Peresson). Prvi del deželnega prvenstva je bil za mladi Krasovi debitantki v ligi precej težak. Tekmici, ki ju bosta imeli pred seboj jutri, sta stari znanki Sonje Milič, zato je iluzorno pričakovati pozitiven rezultat (prvo tekmo sta izgubili gladko s 5:0). Sedaj, ko so za Krasovima igralkama prvi koraki, upamo, da bosta počasi tudi shodili. (JJ)
obvestila
ŠD BREG — SMUČARSKI ODSEK sporoča, da zaradi pomanjkanja izletnikov je nedeljski izlet preložen na nedeljo, 2. februarja. Upisovanje v torek, v dolinski telovadnici od 19.30 do 20.30.
SK DEVIN
obvešča smučarje, da bo avtobus jutri, 26.t.m. za izlet na Kanzel vozil od Bazovice do Štivana: Bazovica ob 5.50, Opčine 6.05, Prosek 6.15, Nabrežina 6.25 in Sesljan 6.35. Vpisovanje in informacije J. Purič tel. 327196 in B. Škerk 200236.
ŠD POLET
vabi člane na 24. redni letni občni zbor društva, ki bo v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
ŠD POLET
obvešča, da se je enkrat tredensko začel baletni tečaj za otroke od 6 do 10 let. Tečaj je ob sredah od 16. do 17. ure v pokritem prostoru na Poletovem kotalkališču. Vpisovanje vsak dan (razen sobote) od 17. do 19. ure na tel. št. 211758.
V središču pozornosti jutrišnjega nogometnega dne v amaterskih ligah bo gotovo derbi 1. amaterske lige v Bazovici med domačo Zarjo in proseš-kim Primorjem.
Obe ekipi sta lani napredovali iz 2. amaterske lige. Lani je v 2. AL prednjačila Zarja, ki je skoraj suvereno gospodarila v prvenstvu, letos pa sta ekipi očitno ubrali dokaj različno pot. Proseško moštvo je namreč po 17 kolih s 25 točkami in brez poraza zasluženo na 1. mestu lestvice, medtem ko so zarjani s 13 točkami skupno s Tar-centino, Mosso in Torreanesejem na zadnjem mestu.
Primorjaši naj bi bili torej nesporni favoriti. Pa ni tako, vsaj po mnenju predsednikov obeh društev.
Mirjan Žagar (predsednik ŠD Zarja): »Na zadnjih tekmah smo si sicer opomogli, saj smo v štirih kolih zbrali pet točk, še vedno pa nas pestijo poškodbe, tako da bomo nastopili v nepopolni postavi. Derbi pa je derbi in je zato vsak rezultat mogoč. Sicer pa je Primorje v odlični formi in njegovo prvo mesto gotovo ni naključno. Mi pa se borimo za obstanek v ligi. Gotovo pa je, da vnparej ne bomo vrgli puške v koruro.«
Dario Kante (predsednik ŠD Primorje): »Upajmo, da bomo priča lepi in športni nogometni predstavi. Na derbijih je vsako predvidevanje glede rezultata tvegano in tudi na tej tekmi bo verjetno tako. Tudi tokrat, kot na vseh tekmah doslej, bomo igrali nekom-
pletni. Poškodbe nas še vedno mučijo, vzdušje v ekipi pa je zelo dobro in dali bomo vse do sebe, da bomo osvojili novi par točk. Želim si tudi, da bi naleteli na lepo vreme in da bi se v Bazovici zbralo kar precej ljubiteljev nogometa.«
Tako torej predsednika o jutrišnjem derbiju, ki bo gotovo zvabil okoli bazoviškega igrišča veliko število navijačev obeh ekip in tudi ostalih privržencev nogometa. Naj dodamo še, da se je derbi v prvem delu prvenstva končal z zmago Primorja s 3:1.
Kriška Vesna pa bo jutri doma (na Proseku) igrala proti Cornu. Tretjeuvr-ščeno kriško moštvo je na tem srečanju nesporni favorit, saj imajo jutrišnji tekmeci kar šest točk manj. Za osvojitev celotnega izkupička pa bo treba igrati izredno zbrano že od vsega začetka.
PROMOCIJSKA LIGA
JUVENTINA — VARMO
Po spodbudnem nastopu proti prvo-uvrščenemu San Canzianu čaka Ju-ventino ponovno zahtevno srečanje. Na igrišču Baiamonti se bo jutri predstavila enajsterica Varma, ki zaseda odlično drugo mesto na lestvici in je v polnem teku za napredovanje v višjo ligo. Varmo je na osmih gostovanjih dvakrat osvojil obe točki, petkrat remiziral, samo enkrat pa potegnil krajši konec, kar jasno kaže, da zna biti ekipa zelo nevarna tudi v gosteh.
Remi v San Canzianu je prav goto- \ vo vlil več poguma štandreškim nogo- j metašem, ki so z borbeno igro pokaza- < li, da se lahko enakovredno borijo < proti vsakemu nasprotniku. Če se je v ) nedeljo proslavila predvsem obramba, j ki je z igro mož na moža povsem 1 onesposobila nasprotnika, bodo morali t jutri pokazati svoje pravo lice napa- t dalci. Na dlani je, da bo morala odslej i Juventina prikazati bolj ofenzivno igro prav pred lastnim občinstvom, ‘ kjer je do danes v osmih nastopih osvojila osem točk (dve zmagi in štirje remiji). Kljub slabemu položaju na lestvici pa je vzdušje v štandreškem tabora dokaj spodbudno, kar daje upati v preporod Tavčarjevih varovancev
(mal)
2.	AMATERSKA LIGA
. j
V	18. kolu D skupine se v tej lig1 t
obeta zanimivo srečanje v Dolini med domačo enajsterico in ekipo Čampa- * nelle, saj imata obe moštvi enako šte- [ vilo točk (17).	1
V	F skupini bodo Sovodnje doma
igrale proti Caprivi, k ima točko manj od naših nogometašev. Sovodenjci bi 1 morali izkoristiti prednost domačega s terena in poseči po celotnem izkupič- < ku. Tudi Primorcu, ki je predzadnji na t igrišču, se nudi lepa priložnost za 1 zmago, saj bo igral proti San Lorenzu, 1 ki je le za stopničko više od trebenske t ekipe.	i
Kras se bo podal v Vileše, kjer ga i čaka enajsterica, ki ima enako števila t točk kot krasovci, Gaja pa bo pred do- t kaj težko nalogo, saj bo gostovala v 1 Medei proti ekipi, ki je z 21 točkam' i četrta na lestvici.
3.	AMATERSKA LIGA
MEDEUZZA — MLADOST
Naloga kraševcev ne bo lahka, saj j zaseda Medeuzza tretje mesto na leS" i tvici in se poteguje za prestop v 2 amatersko ligo. Leprejevi varovanci , ki niso v prejšnjem kolu uspeli prema- , gati skromne enajsterice iz Gradeža j bodo vsekakor dali vse od sebe, da ] bodo sprevrgli napovedi, ki pripisuje- j jo domačinom več možnosti za zmag0 | Glede na zelo spremenljive nastop0 j Gergoleta in soigralcev ne gre namreč ' izključiti možnosti, da bi lahko j utr1 Mladost tudi poskrbela za prijeto0 presenečenje.(mal)
Na sliki D. Križmančiča trenutek ž derbija prvega dela prvenstva Proseku med Primorjem in Zarjo.
L
Odbojka: ženska B-2 liga
Priložnost za borovke
V prvem povratnem kolu moške košarkarske C lige
Jadran TKB drevi v Vidmu
V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva B-2 lige bodo Borove odbojkarice spet igrale pred domačim občinstvom, ki potrpežljivo še čaka na prvo zmago v telovadnici šole Suvich. V dosedanjih enajstih nastopih so namreč plave dosegle naravnost porazen obračun desetih porazov in ene zmage, še to pa so dosegle v Benetkah, tako da se njihovi privrženci do zdaj niso kaj prida zabavali. Današnje srečanje proti ekipi San Giorgio di Mantova je znova eno tistih, ki vendarle obeta uspeh in začetek vzpona proti varnejšemu položaju na lestvici, ki naj bi po mnenju mnogih tudi bolj ustrezal realni kakovosti tržaške šesterke.
Gostje iz Lombardije so se na prelomnici med starim in novim letom s tremi zmagami z zadnjega povzpeli na zdajšnje 11. mesto, a v zadnjih dveh kolih se je z gladkima porazoma proti Ferrari in Latisani (proti slednji z zgovornimi delnim izidi 6, 1, 3), spet pokazalo, da gre za razmeroma šibko ekipo. Glede na to, da bodo plave 1 v prihodnjem kolu gostovale na težkem igrišču v Pordenonu, je to D verjetno zadnja priložnost, da prvi i del sezone sklenejo najmanj z ■ dvema zmagama.
Če ne upoštevamo že že dolgo
0	trajajoči odsotnosti Vitezove in J Traettinove, bodo borovke nasto-e pile v popolni postavi.
;i___________________________________
1
Sedaj vsaj točno vemo, da so bila vsa predvidevanja, ki smo jih izrekli in zapisali po prepričljivem debilu Jadranovih košarkarjev proti moštvu Virtus Friuli precej poceni preroštvo. Zavedel nas je izid (89:54) oziroma dejstvo, da je Drvarič dal priložnost za daljše obdobje igranja prav vsem desetim igralcem, ki so se tudi vpisali med strelce. Na vsak način je sedaj jasno, zakaj so jadranovci že ob krstnem nastopu izbojevali tako zvenečo zmago.
Virtus Friuli je sam na dnu razpredelnice, v prejšnjem kolu je utrpel naravnost "strašen" poraz celo od predzadnje uvrščene Metalplasme (77:102) in bržkone je res, da je moštvo iz Cus-signacca pri Vidmu zaenkrat edini sto-odstoten kandidat za izpad iz lige. To seveda ne jemlje zaslug Jadrano-vim košarkarjem, ki so že v prvem kolu opravili svojo dolžnost in potrdili vlogo enega izmed najresnejših favoritov v prestopu v B-2 ligo, ki jo še vedno ohranjajo kljub dvema nepotrebnima spodrsljajema.
Iz povedanega sledi, da sta tudi v drevišnjem srečanju novi točki kategorični imperativ za "modre bojevnike", ki pa morajo biti kot vedno, pripravljeni na igro in na neizprosno borbo na igrišču ter tudi tokrat oprezni pred nasprotnikom, kajti bilo bi iluzorno pričakovati, da bodo košarkarji Jadrana TKB v Čussignaccu naleteli na pasiven odpor resigniranih »blodečih trupel". Prej ko slej bodo Videm-čani tako ali drugače poskušali zamotati štrene jadranovcem, če zaradi drugega ne, pa zaradi lastnega zadovoljstva, kajti to je že nenapisano pravilo
Jadranovec Mauro Čuk
v spopadih zadnj euvrščenih z vodilnimi ekipami.
Neskončna zgodba, ki je vezana na terapijo in na saniranje poškodbe Klavdija Starca, ni še prišla do konca. V torek smo napovedali njegovo vrnitev "med žive", žal pa moramo optimistično in neresnično vest demantirati, saj bo moral Starc še nekaj časa vztrajati s terapevtskimi prijemi in prisilno preložiti na kasnejši datum svoj aktivni povratek na igrišče. V Videm bodo naši bržkone odpotovali tudi brez Aleksa Smotlaka, ki je zbolel za gripo. Škoda za to odsotnost, saj je bil prav Smotlak eden najuspešnejših na zadnjem gostovanju v Moglianu.
Srečanje med postavama Virtus Friuli in Jadran TKB bo na sporedu drevi v telovadnici osnovne šole "Zardini" v kraju Cussignacco pri Vidmu (Ul. Padova 19) s pričetkom ob 20.30 in ga bo neposredno prenašal tudi Radio Opčine. (Cancia)
Jadranovi mladinci v ponedeljek v Vidmu
V ponedeljek bo zadnje kolo regularnega dela mladinskega državnega prvenstva skupine 1. Jadran Farco bo od 18.15 igral v Vidmu proti domačemu Rexu.
Jadranovci se bodo uvrstili v nadaljnji del tega prvenstva le, če bodo v ponedeljek premagali Rex, istočasno pa bi goriški Bernardi doma izgubil proti Pall. Pordenone.
OBRAČUN
SLOVENSKIH DERBIJEV V PROMOCIJSKI LIGI
Danes in jutri bo zadnje kolo v promocijskem prvenstvu na Tržaškem. Tokrat vam posredujemo stanje po prvem delu v slovenskih derbijih.
DOSEDANJI IZIDI
Cicibona - Breg	97:100	( 4.kolo)
Bor Rad. - Breg	81: 58	( 6.kolo)
Cicibona - Bor Rad.	68: 71	( S.kolo)
Breg - Sokol	58: 67	( S.kolo)
Sokol - Bor Rad.	73: 72	(lO.kolo)
Cicibona - Sokol	70: 49	(ll.kolo)
LESTVICA		
Bor Radenska	4 točke	(224:199)
Sokol	4 točke	(189:200)
Cicibona	2 točki	(235:220)
Breg	2 točki	(216:245)
Drevi ob 20.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici v moški C-2 ligi
Veliko pričakovanje za slovenski derbi
Osredja tekma bo tokrat v telovadnici Kulturnega doma v moški C—2
-	*igi med Valpraporjem Imsa in Olvm-a Pio CDR.
a Letošnji prvenstveni obračun Val-3 Praporja Imsa in 01ympie CDR je iz-j r®dno zanimiv. Po 11. kolu imata obe . Soriški šesterki 16 točk, s tem da je valprapor Imsa na 3. mestu, 01ympia pDR pa stopničko niže, ker ima slabši
-	količnik v dobljenih in izgubljenih nitih. Doslej sta naši dve šesterki po trikrat izgubili. Tako 01ympio CDR kot h>di Valprapor Imsa sta spravila na Kolena vodilni in še nepremagali Vol-|eY iz Pordenona ter Mobilificio San-'ajucia iz sosednje Prate. Pred štirinajstimi dnevi je varovance trenerja Ja-
. jopiča spravil na kolena neprevidljivi . ?ržaški Rozzol, Zamojevo vrsto pa v 3.
Kolu vedno nevarni Cremcaffe iz Trži-3 ';a-Z ostalimi tekmeci sta bila goriška j Pželna ligaša uspešna. V zadnjem ( Kolu prvega dela prvenstva bo Valpra-j?°r Imsa gostoval pri mnogo slabšem j pmanzaccu, 01ympia CDR pa bo gostila Flebus iz Povoletta, ki je z osemnajstimi točkami na odličnem 2. mestu
1 in
bržkone tudi najhujši tekmec za
drugo stopničko na končni lestvici in s tem ob Pordenončanih tudi kandidat za napredovanje v C-l ligo. Prav še-sterka iz Povoletta ostaja še napreh najhujši tekmec za naši dve ekipi.
Goriški šesterki nastopata skupaj v deželni C-2 ligi tretjo leto zaporedoma. Najprej je eno leto igral v višji ligi Valprapor Imsa, potem pa je prišla v vrsto 01ympia CDR. Pred tremi leti je 01ympia CDR zmagala pred domačini gledalci s 3:1, tekmeci so se v povratnem obračunu oddolžili, a šele po petih nizih igre. Izredno zanimiva sta bila derbija v sezoni 1990-1991, saj je najprej slavil Valprapor Imsa v Slovenskem športnem centru s tesnim 3:2, v telovadnici Kulturnega doma pa se je tekmec oddolžil z istim izidom. Prvenstveni obračun zadnjih dveh prvenstvenih sezon je torej v popolnem ravnotežju. Pred prvenstvom sta se goriška zastopnika dvakrat spoprijela v tekmovanju za deželni pokal in obe tekmi so osvojili drevišnji gostitelji s 3:0. Zadnja dva rezultata prav gotovo pred nocojšnjih prvenstvenih obračunom nista najbolj merodajna, da bi
lahko dali prednost enemu, ali pa drugemu tekmecu. Vzdušje v telovadnici Kulturnega doma, ki bo tokrat pretesna, saj je zanimanje za prvi prvenstveni derbi na Goriškem izreden, povsem drugačno, ker se gre za prestiž, dve zlata vredni točki in ne nazadnje tudi za trenutno boljšo uvrstitev na lestvici.
Premis za izredno napeti, kakovostni in prav do zadnjega sodnikovega žvižga negotovi derbi je torej več kot dovolj. Po vsej verjetnosti bodo pripomogle h končnemu razpletu nianse, ki so pri vseh športnih igrah skoraj vedno neprevidljive. V obeh taborih so se na derbi dobro pripravili, pri gostiteljih sta redno trenirala tudi Aleš Feri in Palin, 01ympia CDR pa je med tednom odigrala prijateljsko tekmo z Vi-vilom iz Ville Vicentine. Glede zdravja in poškod ni nobenih težav, če seveda ne bo prišlo v zadnjem trenutku, tako da bo prvi derbi v letošnji sezoni še bolj zanimiv in privlačen, hkrati pa najboljša propaganda za odbojko na
Goriškem.
G. FURLANIČ
01ympiin steber Simon Terpin
’ Soča Sobema in Bor Friulexport pred težkima domačima nastopoma
Najzanimiveje v Sovodnjah in Trstu
Čeprav bo nocoj v Gorici izredno zanimiv jti°ški derbi, tudi v ostalih deželnih odbojkarskih i ti9ah bodo zanimiva srečanja. Upamo, da bodo 1 "aši odbojkarji in odbojkarice bolj uspešni v 12. • Ptedzanjem kolu prvega dela prvenstva, kot ' Pred tednom, ko sta bila uspešna samo Kmečka anka Gorica in Sloga.
1	ŽENSKA C-2 LIGA
! j, Tako zastopnice Sokola Indulesa in še posebej 1 "phečke banke Gorica v letošnjem prvenstvu ni-1 ,ta dosegli takega uspeha, kot v lanskem letu in ■ °t je bilo pričakovati pred pričetkom boja za
j j J'- UiiU	ivurvu v uu jjicu pin-cmum uuju iu
! ytike. Po zmagi v 4. kolu z Bo Frost iz Fiume , ®heta je Kečka banka Gorica morala kar šest-rat zapored poražena z igrišča. Varovanke tre-j 6rja Ceja so v soboto prisilile k predaji ASFJR . z Čedada, ki ima sedaj samo dve točki več, a h°coj jih čaka izredno težko gostovanje v Corde-Q°hsu pri vodilni ekipi Otlica Tomasini, ki je -ptala praznih rok samo v 5. kolu v derbiju z Bo r°st v bližnjem Fiume Venetu. Goričanke bi , 0fala na tem gostovanju pripraviti prvovrsten ^prtni podvig, če hočejo pospraviti tretji par c°ck in se s tem znebiti zadnjega mesta na lestvi-v ' Gostiteljice so med tednom redno trenirale, s6 so dobro pripravljene in so po zadnjem ustnem nastopu občutno bolj samozavestne, čep-dv se zavedajo, da jih čaka težak nastop. u Nabrežinski Sokol Indules je imel po dveh v°dnih prvenstvenih spodrsljajih, serijo štirih pSPešnih nastopov, ko je najprej premagal močni i0rdenone, nato Danone, v derbiju Kmečko ban-J1 in nazadnje še ASFJR sredi Čedada. Nato so °rale Nabrežinke kar petkrat zapored prepusti-.^iočki nasprotnicam, a so kljub temu obdržale t kar spodbuden položaj na lestvici, toda nepos-. dni tekmeci so se jim povsem približali, saj sedaj 8 točk tudi Torriana, ki je pred tednom firnagala nocojšnje Sokolove nasprotnice iz Fi-•fie Veneta ter Danone iz Rivigmana, kije nepodkovano slavil kar sredi Pordenona. Se doti' da so trije tekmeci, ki zaostajajo za dve toč-
ki, pred tednom izgubili. Tudi Sokol Indules je med tednom opravil redni ciklus priprav in vse igralke so zdrave, razen Grazie Legiše, ki se je na zadnji tekmi poškodovala gleženj in mora počivati. Gostje čaka težka naloga, ker Bo Frost v letošnjem prvenstvu ni še nikoli izgubil pred domačimi gledalci.
MOŠKA D LIGA
Po porazu v derbiju s Sočo Sobema je Sloga v srečanju z Volley Ballom iz Vidma odnesla celo kožo, a ne brez težav. Tudi tokrat je bilo potrebno odigrati tie-break, preden je bil znan končni zmagovalec. Za slogaše je skrajšana igra letošnja - lahko bi rekli - prvenstvene stalnica, saj so odigrali kar sedem tie-breakov. Petkrat so bili uspešni, s Sočo Sobema in San Giorgiom pa so ostali praznih rok. Bržkone je Acli iz Ronk objektivno slabši nasprotnik, če varovanci trenerja Drasiča zaigrajo odločno in tako kot znajo od samega začetka pa do konča. Toda nasprotniki niso tako slabi, saj imajo 12 točk in so pred tednom spravili na kolena tudi Sočo Sobema.
Slednjo čaka izredno težko srečanje, ker ji prihaja v goste San Giorgio iz Porcie, ki je v soboto slavil nič manj kot San Vitu al Tagliamentu in s tem prvič v letošnjem prvenstvu premagal domačo Falegnamerio Panizzo. Ni potrebno posebej poudarjati, da je morala pri gostih na višku, ne gre pa spregledati, da igrajo sočani v domači areni s podvojeno močjo.
ŽENSKA D LIGA
Na lestvici je Socopel, sicer druga ekipe San-□iorgine, ki nastopa v italijanski B-l ligi, na odličnem 3. mestu in ima 18 točk. Mlade borovke, ki' so doslej zbrale 12 točk, pa delijo 4. mesto s San Leonardom in Celinio iz Maniaga. Glede na dejstvo, da borovke igrajo občutno boljše pred domačimi gledalci in doslej v Trstu niso izgubile prav nobenega srečanja, niti Socopel ni nepremagljiva ovira. Zmaga z nasprotnicami bi bila lep športni uspeh, da ne rečemo podvig.
(G.Furlanič)
Bor Agrimpex pri Beflunu dekleta Koimpexa v Arianu
Borove državne odbojkarske tretjeligaše čaka v oddaljeni San Giustini Bellunese skoraj brezupna naloga. Pomerili se bodo namreč z enim glavnih favoritov za napredovanje, ki je v dosedanjih enajstih nastopih doživel samo dva poraza. Resnici na ljubo je še do pred nekaj tedni kazalo, da San Giustino lahko premaga samo pokrajinski rival Silko, ki je doslej izgubil samo štiri nize. Splošno mnenje je bilo, da bosta obe ekipi iz Belluna brez pravega boja dosegli napredovanje v B-2 ligo, a nepričakovan poraz, ki ga je San Giustma doživela prejšnji teden v Čedadu proti ekipi Asfjr (3:2), je spet razživelo boj za končno drugo mesto, na katerega zdaj lahko spet resno računata tudi Mussolente in beneški San Giorgio, mogoče pa še kdo. Tudi zaradi tega se zdi, da je naloga borovcev še težja, kot bi bila sicer, kajti maloverjetno je, da si bodo odbojkarji San Giustine privoščili podcenjevanje. Sicer pa plavi na tem gostovanju resnično nimajo kaj izgubiti, lahko kvečjemu ugodno presenetijo, saj bodo nastopili v popolni postavi, vključno s kapetanom Stančičem. Kljub dolgi vrsti porazov je treba reči, da je ozračje v Borovem taboru kar dobro. Jasno je, da je za večino igralcev te mlade ekipe nastopanje v tako zahtevni ligi prehud zalogaj, vendar pa zavoljo tega ni moštvo zajelo nikakrno pretirano malodušje.
Veliko bolj samozavestno pa se na gostovanje v kraj Ariano del Polesine podajajo igralke ženskega tretjeligaša Koimpexa. Pa ne le zato, ker se bodo pomerile z ekipo s spodnjega dela lestvice (Ariano je doslej zbral le šest točk), temveč tudi zato, ker so zadnje tekme spet pokazale, da se slogašice vračajo v začetno formo. Nekaj skrbi vnaša samo odsotnost Alenke Sosič (službeno zaposlena v Romuniji), ki je tudi prejšnji teden v Miri odlično opravila svojo nalogo. Toda trener Peterlin razpolaga kar z lepim številom ustreznih zamenjav, popolnoma nared pa sta zdaj tudi Erika Škerk in Karin Starc.
Zadnji nastop v Miri (tesna zmaga z 2:3) je verjetno prepričal slogašice, da tudi še tako slabo uvrščenih nasprotnikov ne gre {Jodcenjevati, saj se zdaj ekipe z dna lestvice s povečanimi močmi borijo za obstanek.
| domači šport
DANES
SOBOTA, 25. JANUARJA 1992 ODBOJKA ŽENSKA B-2 LIGA
20.30 v Trstu, »Suvich«: Bor Tombolini Drinks - S. Giorgio di Mantova.
MOŠKA C-l LIGA
20.30 v S. Giustini Bellunese: S. Giusti-na - Bor Agrimpex.
ZENSKA C-l LIGA
21.00	v Arianu nel Polesine: Ariano -Koimpex.
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Gorici, Kulturni dom: Val Prapor Imsa - 01ympia CDR.
ŽENSKA C-2 LIGA
20.00	v Fiume Venetu: Fiume Venelo -Sokol Indules; 20.30 v Cordenonsu: Otlica Tomasini - Kmečka banka Gorica.
MOŠKA D LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga - Acli Ronke;
19.30	v Sovodnjah: Soča Sobema - Panizzo S. Vito al Tagliamento.
1. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 na Opčinah: Sloga - Le Volpi.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Dolini: Breg Union Beton - Kil-ljoy; 20.30 v Trstu, Elizejske poljane: S. Andrea - Kontovel.
MLADINCI
20.00	v Trstu, »1. maj«: Bor Furlani -Inter 1904.
DEKLICE
15.30	v Trstu, »Montecengio«: CUS Trst - Bor Friulexport B; 15.30 v Trstu, »Suvich«: SGT - Kontovel; 15.30 v Trstu, Elizejske poljane: S. Andrea - Sloga.
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
20.30	v Vidmu, Cussignaco: Virtus Udi-ne - Jadran TKB.
MOŠKA D LIGA
20.30	v Briščikih, »Ervatti«: Kontovel -Beretich Portogruaro.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
20.00	v Nabrežini: Sokol - Barcolana; 20.00 v Dolini: Breg - Autosandra; 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Senators.
NARAŠČAJNIKI
16.30	v Trstu, »1. maj«: Bor Indules -Kontovel; 18.00 v Trstu, športna palača: Inter 1904 - Sokol.
DEČKI
17.00	v Trstu, Poggi Paese: Poggi - Ci-cibona.
PROPAGANDA
15.00	v Dolini: Breg - Barcolana. MINIBASKET (TURNIR OBERSNEL)
16.00	v Trstu: Don Bosco - Polet.
NOGOMET
UNDER 18
16.00	NA Proseku: Primorje - Chiarbo-la; 14.30 v Dolini: Breg - S. Marco.
NAMIZNI TENIS
MOŠKA B-l LIGA
18.00	v Zgoniku: Kras - Gallarate.
ŽENSKA B LIGA
18.00 V Bocnu: Kameid - Kras Corium.
ŽENSKA C LIGA
18.00	v Zgoniku: Kras Actitva - Liber-tas Treviso.
JUTRI
NEDELJA 26. JANUARJA 1992
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
14.30	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Varmo.
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Bazovici: Zarja - Primorje; 14.30 na Proseku: Vesna - Corno.
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Dolini: Breg - Campanelle;
14.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Capriva; 14.30 v Trebčah: Primorec - San Lorenzo;
14.30	v Vilešah: Villesse - Kras; 14.30 v Medei: Medea - Gaja.
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Medeuzzi (UD): medeuzza -Mladost.
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - CGS;
10.30	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina -Pieris.
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Trstu, Poggi Paese: Fincantieri - Coicibona Plasteredilizia; 11.00 v Briši-kih, »Ervatti«: Lavoratori del Porto - Bor Rdenska.
DRŽAVNI KADETI
16.00	v Briščikih, »Ervatti«: Kontovel -Bor Radenska.
PROPAGANDA
11.00	v Trstu, Ul. Praga: Servolana -Polet.
MINIBASKET
IGRE POD KOŠEMA
Prosek, telovadnica srednje šole: 14.00: Bor - Kontovel; 15.00: Nova Gorica - Postojna; 16.00 Breg - Divača; 17.00: Polet -Sokol.
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
ll.OOv Trstu, »1. maj«: Bor Friulexport -Socopel Sangiorgina.
MLADINCI
11.00 na Opčinah: Sloga - Pallavolo TS.
MLADINKE
11.00	v Trstu, »Visintini«: Virtus - Sokol; 11.00 v Dolini: Breg - Bor Friulex-port.
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 27. JANUARJA 1992
KOŠARKA
DRŽAVNI MLADINCI
18.15 V Vidmu: Rex - Jadran Farco. DEŽELNI MLADINCI
19.00	V Briščikih, »Ervatti«: Kontovel -Ferroviario; 19.00 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas - Bor Radenska A; 19.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska B - Ricreatori. ,
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.00	v Trstu, Ul. Zandonai: Nuova Pallavolo TS - Bor Furlani
iiiiilliill
m
lili
III
■
I
I;
II
. r.
I W- - S ^
lliiillllll
.................................
Silil*
■
■Ul
1
I
5
Do
29.
februarja se lahko naročite oziroma potrdite naročnino na
Primorski dnevnik. Naročnina stane tudi letos 200.000 lir, kar pomeni, da boste od tristotih letnih številk 133 dnevnikov dobili
zastonj, vsako jutro na vaš dom. Naročniki prav tako ohranjajo možnost brezplačnega oglaševanja v rubrikah Čestitke in Mali oglasi
primorski
JL	dnevnik