ral rasen «obot, asdslj ^ is jjrsssike». dftilj «assfi Saturdays, ^.y» Hoüdayt. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE i Uradatlkl ta apravatakt oroatarl: M»7 South La wo dal« Avs. Offlee of Pvblicatioa: mi Soaftk Uwndsla Avo. Talopkoao, Rockwall 4904 VKAR XXAl. V«» w«a j« ps.00 .......... mm« «ToÜLiT- ÄTTSST CHICAGO, lia-, ČETRTEK, u. NOVEMBRA (NOV. U). IHM » —IM»«!! wo T«rlr 8TEV,—NIIMBKU 224 Acooptsnc« for mailing »t apoclsl rat« of pooUf« provide for la HOI. Act of Ott t, IM, eatkorisod oa Juno 14. III«. kva dolži Fince, da nameravajo pirati vso severno Rusijo do Uralov! icija pospešila gradnjo podmornic in za-jla t poostritvijo vojnih operacij na mor-^ Angleži priznali potop enajstih parnikov "zadnjih dneh. Napetost na Holandskem se «U [VA, 15. nov.—Uradna časnikarska agentura Ufene* razširila oster na-Fiaako. V tem napadu Idrugim rečeno, da vladali krogi goje željo oku-vse severne Rusije do gora. SA, 15. nov.—Okrog 2000 i neiifrliMnikov je danes ilo v Pragi zoper i protektorat. Policija je razpršila in 16 je bilo 15. nov.—Deklaracija vlade je zadnjo soboto i Hoiandijo pred nemškim Kakor poročajo tukaj lijivih virov, je Belgija i informirala Hitlerja, da Holandije bo takoj iz-I vojaško pomoč Belgije polije in Francije. Hitler "odgodil" napad na Ho- IN, 15. nov.—Nacijska ija je nocoj zagrozila ,4s nemški letalski napake ladje in oporišča, jih je bilo doslej, so ko- ■ 15. nov.—Poveljstvo bojne mornarice je od->pospešitev produkcije pod- in namignilo, da se bo francoske in angleške raztegnil. Nemčija je okrog sto podmornic ob ku vojne, ki so takoj sto-rakcijo, Jistične avtoritete sestav-načrt glede bojevanja fju. Na podlagi tega na- o ena tretjina podmornic 'jala napade na parnike, druga tretjina vračala »niAča. Tretja tretjina nic bo istočasno v lukah. ijutvo bojne mornarice je »I" vežbanje častnikov in lriev Fantje v starosti 24 let, ki niso poročeni, ' pozvani v službo. Tem ob-fcjo, da bodo kmalu poti in inženirji, če bo-Pj^' »voje sposobnosti, jjlo o pospešitvi gradnje urn,t je bila objavljena, ko ■pik Hahn v imenu mi-Propagande pojasnil od-i Poveljstva oborožene sile na p ^ napadov na cboro-lajovske parnike. Dejal je, ■J»" podmornice potopile 1'arnik, če ga zasačijo Seznam angleških in pwih oboroženih parnikov «ročen poveljnikom pod- Nacijski tisk zdaj piše, da je angleška propaganda odgovorna za širjenje govoric, da se nemške čete pripravljajo na invazijo holandskega ozemlja. Ob holandski meji je koncentrirana velika nemška armada. V zadnjih dneh so tja dospele nadaljnje štiri vojaške divizije. Ali se ta sila aktualno pripravlja na invazijo Holandske, ni znano. Ve se le toliko, da nevarnost, ki preti Holandski s strani nemške armade, še ni bila odpravljena. Le oni, ki bivajo na Holandskem, si lahko predstavljajo bon jazen prebivalcev pred invazijo. Napol uradna nemška časopisna agentura je zanikala poročila o prihajočem napadu na Holand-sko in Belgijo. Ta .naglaša, da bodo Nemci rešpektirali nevtralnost Belgije in Holandske, dokler jo bosta rešpektirali Anglija in Francija. Obe državi morata sami demonstrirati, da hočeta ostati nevtralni v vojni. Pariz, 15. nov. — Poveljstvo francoske armade poroča, da so nemške straže obnovile aktivnosti vzhodno od reke Saar in v bližini Sarbruckena, glavnega mesta nemškega Posaarja. Razen teh aktivnosti prevladuje mir na zapadni fronti. Prebivalci v Parizu so se po-mlriuT «o" so protiletalski topovi odpodili nemške vojaške letalce, ki so se pojavili nad mestom. Turčija in Italija podpišeta pakt Italijanska kooperacija z Anglijo I^ndon, 15. nov.—Pokazala so se znamenja, ki obetajo tesnejšo kooperacijo med Anglijo, Turčijo in Italijo. Angleški tisk napoveduje sklenitev pakta med Italijo in Turčijo v bližnji bodočnosti. Zadevna pogajanja so že v teku na bazi sporazuma, da turške obligacije napram Angliji in Franciji ostanejo v veljavi. Deklaracija angleškega mor-naričnega ministra NVinstona Churchilla je značilna. On je dejal, da je italijanska diplomacija osvojila pravilno stališče v zunanji politiki. Bojazen, da bo Italija pretrgala zgodovinsko tovarištvo z Anglijo in Francijo v Sredozemlju, je bila odstranjena, ko sta Hitler in Stalin skle nila prijateljski pakt. Dve glavni zapreki sta še, ki ovirata sklenitev sporazuma med Italijo in Turčijo. Slednja še ni popolnoma pretrgala vezi s sovjetsko Rusijo in to vznemirja Italijo. Drugi problem so Dode-kaneški otoki, ki so pod italijansko kontrolo. Turčija je zavzela stališče, da ima ona večjo pravico do kontrole teh otokov nego Jugoslavija hoče ostati nevtralna Oboroževanje armade s* nadaljuje Belgrad, 15-notf—Jugoslavija hoče ostati nevtralna v sedanji vojni med Nemčijo, Anglijo in Francijo, ker se zaveda, da ne bi ničesar pridobila, če bi se zapletla v konflikt. Srbi še niso pozabili, kaj se je zgodilo s deželo v zadnji svetovni vojni, ko so nemške in avstrijske čete pognale njihovo armado v Albanijo in Grčijo. Mnenje prevladuje, da Jugoslavija in ostale male državice se ne bodo mogle izogniti krvavemu plesu, ki se je pričel z vojno med velesilam|. Prej ali slej bodo potegnjene v vrtinec. Jugoslovanska diplomacija se kljub temu trudi, da država ostane nevtralna v interesu aamoohra-ne. Idealizem ne igra pri tem nobene vloge. To je vzrok, da se Jugoslavija ne navdušujejo odprto za idejo ustanovitve bloka balkanskih držav. Ideja ni slaba, toda beseda blok ni privlačna. Belgrad je pripravljen kooperirati z vsemi glede ojačanja nevtralnosti, noče pa prevzeti odgovornosti. Pasivna nevtralnost je geslo Belgrada. Jugoslovanski vladni krogi so oprezni, .kar nieo gotovi, kakšne namene ima Italija. Dokler ne bo slednja odprto povedala, kakšno je njeno stališče, je o-preznost na mestu. Ako se bo talija postavila na stran zaveznikov, bo Nemčija morda uda rila po balkanskih državah in prva žrtev v tem slučaju bi bila Jugoslavija. To je, kar dela skrbi jugoslovanskim državni kom. Jugoslavija kupuje orožje, kjer ga more dobiti. V za meno za baker, svinec, cink in druge rudnine, ki jih Jugoslavija pošilja v Nemčijo, dobiva o-rožje. Belgrad se je celo obrnil na Španijo z apelom, naj' mu proda tanke, ki so ji ostali od civilne vojne. Jugoslavija upa, da ji ne bo treba rabiti orožja, (i ga dobiva iz tujezemstva, vendar hoče biti pripravljena na vse, kar lahko pride. Razbitje pogajanj razburja Finsko Vlada odredila ojačanje obrambe ' i Helaingfors, Finska, 15. nov. —Pretrganje pogajanj s sovjetsko vlado v Moskvi, ki je po mnenju finskega zunanjega ministra le začasno, po izjavi ruskih krogov pa deftaitivno, je udarec finski vladi. Ona se zaveda, da je to ustvarilo nove komplikacije. MoftnoHt, da bo sovjetska Rusija saftela imperialistično vojno, da dobi od Finske, kar zahteva, ni izkljiF čena. Finci so pripravljeni na to možnost. Obrambni ukrepi, ki med drugim določajo Evakuacijo civilnih prebivalcev iz krajev ob ruski meji, so bili naznanjeni, Avtoritete so že posvarile prebivalce, ki so se umaknili iz teh krajev, pred povratkom. Finska je razočarana, ker sovjetski voditelji niso hoteli razumeti, da jim ne more odstopiti strategičnih otokov v Finskem zalivu in drugega osem-ja, na katerem hoftejo zgraditi etalske in militarietlčne base. Finska delegacije je bila pripravljena dati nekaj koncesij lusom, toda onfr so zahtevali dosti več. Sovjetski tisk je že namignil, da bo Stalin prisilil Finsko na kolena. Vprašanje je, kako dolgo bo mogla Finaka .vzdrževati svoje čete pod orožjem, da se zavaruje proti motnosti invazi-Finska vlada fd#j išče novo razkrivanje finančnega škandala v rumunu1 Sest pajdašev municij• skega magnata aretiranih ANGLEŠKI DIPLOMAT V BUKAREŠTI | 15. nov. — Uradni ^Priznali, da so nemške rn'<* v zadnjih dneh po-/n*J*t parnikov, med te-angleAko bojno ladjo. ^ i«' bila potopljena vče-*** 30 danov posadke je f4 ... V" Velik" At*Vil° > "'f^obodo p«** Kkvidir» parniki J* * t trije angleški Mnim i flavna ovira glede sklenitve ao- in Phjtliaia Dalieie &ovara "ied Turčijo ¡n Italijo, norveški tovorni »veznikov v Sredozem- .....¿T^TZor Uu - bo izboljšal in ugUdil pot \ K«»l'ko mornarjev je iz- kooperaciji z Italijo. ,z'v|j«.nj€ pr, pofej^ teh i .. -77 wmtn »»i ugotovljeno. Umja voznikov Molsndaka, 16.% nov. àoblla pogodbo na Holandskem se Grand Rapids. Mieh.-Krmjev Ko *o ,h,legla, ker „iao „^ unijÄ mednarodne bratovšči-¿7 ki no zbrane v bli- ne voznikov, šoferjev in j»ma-¡¡•^"ke meje, podvzele ' gačev je sklenila • »kcij«, ki bi ogražala transportnimi druißemi. ki do- ogražal« transportnimi ° države. Holandaki loče zvišanje plače in poravnavo kvariti vtia, da de- uporov z arbitrato Pogodba P'Hi nobena nevarnost, i stane v veljavi dve leti. Sporazum med unijo in družbo blizu Martinova grupa izziva stavkarje Detroit, Mich., 15. nov.—Predstavniki avtne unije CIO in u radniki Chrysler Motor Corp. so sinoči ponovno konferirali glede sklenitve pogodbe, ki naj bi kon čala stavko v tovarnah te kor poracije. Konference se je udeležil tudi JHmea F. Dewey, član spravnega odbora federalnega delavskega departmenta, ki jc potem izjavil, da bo sfrtrazum kmalu dosežen. Governer buren I). Dickinson jc dejal, da je situacija demonstrirala potrebo uveljavljanja zakona, ki bil dal državi večjo ob-la*t pri reševanju uporov me< delavci in delodajalci. Homer Martin, vodja avtne unije ADK. je včeraj instruira e lane, naj se zberejo pred tov ar no Chryskrjeve kompanije in zahteva jo delo. Ta akcija bo poka-zsls. da niso izgubili dela po svoji krivdi in vsled tega so u-pravičen i do brezposelnost ne podpore C\mni državne komisije M „doji teden podali odlok, da delavci, ki so zaatavkali v ChryalerJevih tovarnah, ne morejo dol »it i »H-ezposelnoatne podpore. • e. posojilo za financiranje grad nje utrdb. Finsko prebivalstvo bo moralo doprinaŠatl velike žrtve za ohranitev iekralnosU hi neodvisnost! drftav«. Bukarešta, Rum unija, 15. nov. — Policija je včeraj aretirala šest pajdašev Maxa Auschnita, municijskega in orožnega magnata, ki je obtošen velike poneverbe in vtfhotapljanja denarja v tujino. Med aretiranimi ja Josef Aronovici, stric magnata, ki je udeležen v trgovini s orožjem. ; Neki drugi pajdaš magnata je bil prijet na vlaku, ko je skušal pobegniti nat)grsko. Pri njem so našli zavoj dokumentov in veliko vsoto tujega denarja. Auschnit, ki je bil aretiran zadnji teden, je obtožen, da si je prilastil $6,000,000 ii sklada jeklarske korporacije, katera direktor je bil. Od te vsote ja vložil 98,200,000 v angleška banke. , Tu pravijo, da so rumunske oblasti naatopile proti Auschni-tu pod pritiskom nacijske Nemčije. Dokazano je bilo, da j« magnat kooperirai s angleškimi industrijskimi interesi, slasti pa t orožno In munlcijsko firmo Vickers-Armstrong, s tem pa si je nakopal jezo nacljev. Policija po dolgem zaslišanju ni mogla ukloniti magnata. da bi priznal krivdo, nakar je za-slišala njegove pajdaše. Uda* teh je priznal, da je Auschnit Izročil več milijonov frankov francoski valuti svojemu stricu Arovlnovicu, U pa je potem dal denar neki drugI osebi. Polici ja je našla denar v bančni shrambi. Auschnit se nahaja v zaporu v Vacareatu. Njegov odvetnik je zahteval premestitev magna U v bolnišnico, ker po zdravnikovi izjavi trpi na sladkorni golazni, toda zahteva Je bila zavrnjena. Uird Lloyd, načelnik urada britake propagande v tujini, Je nepričakovano dospel v Bukarešto. Njegov prihod spravljajo v zvezo aretacijo pajdašev municijskega magnata. NekaUri trdijo, da je Lloyd prišel v Ru-munijo, da pridobi kralja Ka-| obeta i rola za sodelovanje v kampanji, uspeh v pogajanjih. ! katere cilj je ustanovitev blok m Anglija je z odpoklicem čet i balkanskih držav. j demonstrirala, da jc za ublažitev ' —- napetosti med njo in Japonsko. Izločitev Udov iz Čete so bile izolirane z japonsko xmiLiL ¡ndustrii invazijo kitajskega ozemlja in I*"*"1 TT . JL v s led tega niso več važen faktor. , ^ i au/i Anglija ima v Tlentsinu in Pe- * *čl ve ŽidovJs 6sškJ Ui-kingu okrog ISOi) vojakov. V du-tHJ • v ^umshü. Bsrou ftanghaju Imajo angleške čete Konstantin von Neurath, Hitler-oporo pri ameriAkih avtoritetah.1 Jjv predstavnik m CM*m in I)osleJ Anglija še ni naznanila, Morayakem, ^^ aH bo potegnila svoje čete iz ^erlm i« ffl ftanghaja. Ta stvar bo morda, vatne pugudhs. kl uključuj^o prišla na dnevni red. ko se bodo Divizije glede plitve odškod !>ri/'<>iu t m ii/ii i m ti im v Tokllu nne odslovljenim uslužbencem, pričela pogajanja v lokiju. ^ ^ ^ ^ prcj uv#|jav|j#|ll l^ndon. 15. nov,- Pradnoae Je dekreti so izločili Žide iz več po angleška vlada odba-ila za od|M>- klicev. klic svojih čet iz severne Kitaj-! . ----- ske. se ja^iftsvetovaU s pred- J)9lavmfc, odbor sUvniki drugih ilrUv, ki Imajo i. .. . .i svoje interes* na Daljnam vzho- udaril k0mp*Mß0 du. se glasi uradno izročilo. Ne-, Hpririgfield, Mo. — Federalni ki londonski list Je objavil vest. dalavski od»>or je odredil, da mo da bodo amarlškr čeU nad«*me- ra Union MUickyerds (U). uposlltl Angleške koncesije Japonski Izboljšanje medsebojnih odnosa jev ftanghaj, 15, nov,—Naznanilo angleške glede odpoklica čet iz Tientsina in drugih krajev severne Kitajske je dokaz, da se je Anglija uklonila japonskemu pritisku In da Je pripravljena dati Japonski koncesije v interesu izboljšanja odnošajev. Odpoklic čet ni v zvezi z angleško-ja-ponskimi pogajanji, ki se bodo kmalu pričela v Tokiju, toda ustvaril je atmosfero, ki Domače vesti 1 jutalbtk« novice La Salle, III.—Neznano kam je odšel Tone Režen, samaki in star 24 let. Pogrešajo ga od 8. novembra t. 1.—Jos. Gorižek, član društva 2 SNPJ, je do malega izgubil vid im obeh očesih. V upanju, da ozdravi, obiskuje čikaške bolnišnice, kjer so ga zdravniki že večkrat operirali na oČeh.~Joa. Ferkul, član društva 08 SNPJ. boleha na srčni hibi in nahaja se v St. Mary's Hosplta-lu. Daai so obiski zabranjeni, se njegovi ožji prijatelji ne morejo vzdržati, da ga ne bi obiskali.— V lati bolnišnici ae nahaja An-tonija Jakše, dočim Je Mary Janko zapustila to bolnišnico po srečno prestani teiki operaciji In tdaj se zdravi doma. Antonija Gregorič pa še čaka v bolnišnici na o|)eracijo. Naši bolniki v Pennl Imperial. Pa.—Frank Karin, član društva 106 SNPJ, se nahaja v bolnišnici Mercy v Pitts-burghu, v kateri se bo moral podvreči operaciji. Člani mu žele hitrega okrevanja. Clevelandake veatl Cleveland. — Zadnjo veselico društva 5» SNPJ je obiakal tudi rojak Dolimar is Arcadije, Kans., s svojima sinovoma. Dolinar, ki je sosed Johna dularja. Tonetovega brata, je prinesel narešilo svoje žene. da mora obiskati tudi "tistega" Barblča. de nekaj pennaylvanaklh novic Export, Pa.—Tu je umrl Steve Koncelovlč, star B6 let In doma Is Srbije. Bil je aktiven član društva 817 SNPJ in tu zapušča dva nečaka.—Ana Grobin Ii Broughtona. Pa., članica društva NACUSKEMU REŽIMU V NEMČIJI | PRETI POLOM Neodločnost izzvala mi-litarietično krizo VESCAKI POJASNILI SITUACIJO Rim. 15. nov.—Tukajšnji di-plomatičnl krogi in veščaki vidijo v neodločnosti Nemcev, ki je bila demonstrirana po koncentraciji močne oborošene sile ob holandski in belgijski meji. znamenje obupne militaristične situacije. Ti so že napovedali polom Hitlerjevega režima v prihodnjem letu. Dlplomatje In veščaki ne podcenjujejo udarne sile nemške uix>rožene sile, dasi so zadnji dogodki . demonstrirali, da je Hitler naletel na ovire, kamorkoli se je obrnil. Nemška armada bi morda prodrla skozi Maginotovo trdnjavsko črto, toda plačati bi morala visoko ceno. Gotovo je, da bi padlo najmanj milijon nemških vojakov v naskokih na to črto, toda Francija ne bi bila poražena. Hitler je v škripcih. On ve, da mora nekje udariti, Imel Je priliko za napad na Holandsko In Belgijo, kar bi (tomenllo tudi udarac angleško^fmncoakl blokadi, toda obe državi sta pokazali, da ee ne ustrašita-njagovih prikritih groženj. Grožnje so bile učinkovite, ko se Je Hitler odločil za okupacijo Avstrije In Češkoslovaške. Kadar Je v teku vojna, Je situacija žavljanski list. MSHPJ.JtW.i.m.prejela#w dr^ačn«, Ako bi udarU po 'balkaaskih drŽavah, mora računati na Italijo In Ruiljo, ki Imata tam svoje Interese. Možnost Je, da bo Hitler obnovil napore, da dobi Holandsko In Belgijo pod svojo kontrolo, čeprav se Je njegov zadnji načrt izjalovil. Uhko udari tudi po Rumuniji, toda naletel bo na potežkoče. Anglija in Francija bosta, ako bo diktator zaposlen na drugih frontah, poostrili blokado in povečal! svojo obo-roženo silo na kopnem in v zraku. Konfuzija v nemških milita riatičnih krogih se še zdaj opaža in ta bo, če ne pride kaj nepričakovanega, |>?»psšile padec nacijskega sistema v Nemčiji, Požar uničil venezuelsko mesto Petsto ljudi izgubilo iivljenje ( araea*. Venezuela. 15. nov,— Ogenj Je sinoči uničil oljno mesto Ugunillas ob Jezeru Mara-caibu. Požar Je zahteval najmanj petsto žrtev, Mesto, ki Je štelo 2600 prebivalcev, Je bilo uničeno predno Je prlžla (s>moč od zunaj, Kako je nastal '»genj, še ni znano. Nekalarl trdijo, da je o-ganj zanetila eksplozija v nekem skladišču Vlada predsednika Contreraaa _________■__________Angleški dokumenti stile angleške, toda uradni kro- vse delavca, *ataw Je vrgk "" v kongresni knjUnici i/i so izjaVHi« da se to ne bo zgo- cesto zaradi unijaklh aktivnosti. * ' (UUt Akcija ja sledila pritožbi, katero | Wa*hingti>ri, I). C„ 15. nov,— U. II r 1A nov — J« Vložila pri odboru klavnlška Štiri kopije originalne Magne D^TrHno nt'je izjaul. «Ameriška delavske fe*ra podlage civilnih svobod da Amerika rw bo eiedlla angk clje. _ škemu zgledu in odpoklfcala tete Unija zmagala v borbi z družbo Delavski odbor odredil razpust kompanijske unije Kanaaa CUy, Mo.—orbi proti DonneUy <¿arment Oo. James C. Hatten, ki je v imenu delavskega odbora vodil zaslišanje, Je na podlagi predložene evidence podal odlok, da Je družba kršila provizije Wagner-Jevega zakona. Hatten Je odredil razpust kompanijske unije in preklic pogod-Ini. Dalje Ju odredil, da mora kompanija obvestiti vsa delavce, da več ne priznava kompanijske ulnje. "Kompanija Je kršila provizije Wagnerjevega zakona z zanikanjem pravice delavcem do organiziranja v pravi uniji," se glasi odlok. "Vsa delavce, katere Je odpustHe zaradi unfjsklh aktivnosti, mora ponovno uposlltl in Jim plečeti mezdo za ves čas, ko so bili brez zaslužka." Predsednica kompanije Je Nell Donnelly, žena bivšega zveznega nenatorja Jamesa A. Raeda /zdaj Je naznanila« da se bo borile proti odloku delavskega od-». ukoJ zbrala sklad $110.000 za Itora in tirala zadavo pred «odi-jj^ |l()g(,relcem. Prodsadnik Je tudi odredil tridnevno žalovanje. Trije ministri so odpotovali na pogorišče nesreče zaeno s zdravniki In bolničarkami. Doslej so IHitagnili okrog sto trupal Iz pogorišča. šče. u severne Kitajske Uradniki m, vojaka v ftanghaju. Pekingu, poudarili, da je Anglija reducira- Tlentsinu in drugih ki Is število vojaških ustanov ns tajskih maatih. Stališče ameri Kitajskem po izbruhu vojne v ška vlada, katarsgs je orisal \»> Evropi tods s tam ni vplivala slanik Josrph C. Grew v svojem r>« ameriško iiolitiko na Daljnem govoru v Tokiju, Je nespremenje no. Grew je takrat očital Japon- I ■■ ■ MJ DHavni departmant pravi, da cm. da njih aktlvnoetl ograšajojda Uido dokumenti na ogled v ae nahaja okrog 3000 ameriških »ameriške intereee na Kltajflotm knjižnici. Sčin angleško ^»vorečih narodov, bo dftblla kongresna knjižnica v Wsshlnglonu. Tam la»d<» shra njena, dokler la> trajala vojna. J_ Preiskava neameriških aktivnosti v Chieagu Chk'ago, ni odaak. 15. no v—Kongres kateremu načeluje Hol D.' Blwm. načelnik odsaka za Martin Diea, Je naznanil preie- zunanje zaiWve nižja kongrasna kavo komunističnih aktivnoatl v aiairnice, je včaraj objavil pismo, dveh Industrijah, klavnlškl In ki ga ja dobil od Archihalda induatrljl »trojav. MacUisha, dirskUirJa knjižnice, Dies in člani njegovega odseka dospeli v Chicago v petek : bodo 'in se takoj lotili dela. PSQSVBTÄ PROSVETA TU ENLIGHTENMENT Of I HI WW A «LOVKNSI rODrOKNE JKDNOTS fcy UM Îiàœwœ ï§i I Irr« CHI MU» IB Mit m IM». tt.M M Ml wu. U M m «atrt tola; m ta Ctm «7 M «Mb lito, llfl »Hl tota; m •tJt. l»tiiH>tli> rat« i far Um UnltaJ «Utas (axaa* Chiea*o) ta« OaaaSa IMl aar rmr, Ckicmtm mmé Claara »7.M par faraicn mmUIm ft.M pw r«r. «Unkor m m vraAaJo. Mm»uI litararaa inMm (érttoa. P*-««U, dra^r. paa»l H4 > m vmaja »rtiljatalja to v aluUJa. 4a Ja aritoM poálalaa. A4*artiai»« nlM « iffimMt-Maavarlpto «T «•«•»mual. •attoaa (Ml umoIUIu4 arttoto* «IB M to rat-irnad. Othar ali m lUrto, pUr», po«—, «te., will k* riUmil ur. I y «to« ainwpanUd by wlí-illfal an* Maiaai Naatov m w, tor to* H« i Itota« PBOSVBTA MIT49 Sa. ¿awaSato Ara» Cktoaca, Ultaato «smuča or ras federated Datvai v tova ju na primar (Novan»kar t«, J »H», pala* »to« aaaa aa aail— »oaMal. «a vam ja • tea, tohaw PaaavUa j» pravataaao, 4a m »a I tot m arta*. Nacijski poklon Angležem Hitlerjeva diktatorična žlahta je zadnji teden inaceniraia bombno eksplozijo v notoričnem Braohauau v Monako vi j. Bomba je usmrtila sedem oseb, okrog 60 je bilo ranjenih in staro poslopje je bilo deloma razrušeno v notranjščini. Himmler, firar notorične nacijske policije, je brš razglasil, da so Angleži v sporazumu z nemškimi Židi organizirali bombni atentat na Hitlerja in druge visoke nacije. Omenjena stara pivnica je za nacije nekakšno avetišče. Tam je Hitler pred 16 leti uprizoril svoj prvi puč — imenovan "pivski puč" — ki je bil seveda na mestu zadušen in Hitler je dobil pet let zapora. V spomin na ta "slavni dogodek" pride zdaj Hitler vsako leto v novembru v to pivnico, kjer se po navadi izbesni ob veliki udeležbi svojih pristašev. Na letošnji proslavi ae je pa Hitlerju zelo mudilo . Njegovo besnenje je bilo kratko in hitro se je poslovil ter odšel "po važnih opravkih" z vsemi svojimi glavnimi pomagači vred. Nekaj minut kaaooje je skrita bomba eksplodirala nad o-drom vpričo velike množice "gmajnarjev", katerim ae ni nikamor mudilo ... in katerih Hitler prav nič ne pogreša. Da ao Angleži z Židi vred mogli priti sredi vojne v Monako vo, v Brauhaus, in so mogli tamkaj kljub orlovemu očesu Hlmmlerjevih ge-stapovcev, ki vse vidijo, postaviti bombo v gnezdu nacijske sile ter navdahniti Hitlerja, da je slutil, da nekaj prihaja — je to največji poklon, ki ga morejo nacijski krvoloki dati Angležem! Nacijska sodrga priznava s tem, da j« brez moči pred angleškimi atentatorji, ki lahko pridejo prav v nacijski drob sredi Nemčije pri belem dnevu I Angleži, ki seveda niso brez grehov, se v tem primeru lahko smejejo nacijskim lažnikom. Saj lahko vidijo dvoje. Prvič lahko vidijo, da ima Hitler avoje največje sovražnike v Nemčiji — prav pred svojim nosom, drugič pa ne bodo daleč od resnice, če sklepajo, da ao ljudje, ki so bili zmožni aranžirati notorični požar v državno-zboraki palači, zmožni tudi postaviti bombo v Brauhaus s preračunanim namenom . . . i — T o ------ —o Browderjeva revolucija Ko je Ear I Browder, firar ameriških stali-novcev, igral pred nekaj dnevi svoj "gašperl-teater" v Bostonu, je obenem naznanil, ua namen ameriških komunistov zdaj je — izvesti "hiter prehod" v socializem. Kako bodo ameriški stal i nove i izvodil ta "hiter prehod" (a quick transition), Browder seveda ni povedal, vendar stvar je jasna, kajti Browder je rekel, da bodo posnemali "prehod" ruakih boljševikov, ki je bil Izveden v novembru 1917. Ameriški dolavci morajo biti hvaležni Brow-derju, ker je po treh letih vrgel s svojega obraza lažnjlvo demokratično masko. Ameriški Stalinove! so danes tam, kjer so bili takoj po svetovni vojni, ko so deklamirali samo o krvavi revoluciji. Takrat niso bili nevarni — saj je vsakdo vedel, česa iščejo in kaj hočejo. Nevarni so postali šele na pomlad leta 1037, ko je Browder prinesel iz Moskve (s ponarejenim potnim listom!) "novo taktiko*" in začel slepa-riti delavce z ljudsko fronto In demokracijo — in v teh treh letih so stalinovcl naredili največ škode delavstvu v Ameriki. Zdaj, ko so odvrgli sleparsko masko in spet začeli pridigati ''resolucijo" — pa ne bodo več nevarni. Zdaj prodajajo svoje pristno blago, katerega v Ameriki, rasen «tal i novcev, nihče ne mara! Slabo se postavljajo! National Catholic Alumni Federation Je imela pred kratkim zltorovanje ln ob tej priliki so njeni govorniki na|tadll Johna Deweyja, znanega profesorja na univerzi Columbljl in velikega ameriškega socialnega filozofa, ki je pred nekaj dnevi obhajal osemdeaetletnico svojega rojstva. Katoliški govorniki so se repenčili, da Je Dewey Jeva filozof i jH "ateistična" in "neameriške" In da "sistem ameriške vlado «Ioni na vert." Ne vemo koliko je ateisma pri Deweyju, velika absurdno«! pa je. če katoliški profenorjl govore o verski podlsgi ameriške vladavine. V tem oziru ae naravnost lašejo. Podlaga «faeri^ ške vlade Je ustava ln ameriška ustava je ato-, (Datj. v aaSnji kotoai) Glasovi iz Porodilo zastopnika sharon. Pa.—Prav kar sera prejel pismo od Ludvika Med-veška, upravnika Enakopravnosti, v katerem se mi zahvaljuje za poslano vsoto $19. V tem pismu mi tudi pojasnjuje, da sem napravil malo pomoto, ke?, sem vzel šest centov premalo provizije. Naj mi br. Medvešek oproati, kajti z enoletno šolsko izobrazbo človek pač ne more biti izurjen računar. Namezto, da bi pohajal v šolo, sem moral krave pasti. Krave sem štel takole: Ko mi jih je kmet izročil v oskrbo, mi je zabičil, naj stroga pazim, da ne bodo šle v sosedov zelnik, da me ne bo sosed potem pretepel kakor me je katoliški kaplanček v šoli. Da bom znal, koliko imam krav v oskrbi, sem si s pipcem delal zareze na palici, s katero sem kaznovaJ krave, če ao mi nagajale. Na palici sem imel 11 velikih zarez, ki so predstavljale krave, kakor tudi žtiri male zareze, ki so predstavljale telice. Tako sem računal krave, delal zarezke na palici štiri leta in se lepo razvijal, ker je bilo dosti mleka. Kmalu pa so mi začele nagajati mlada dekleta, češ da sem še za kaj drugega sposoben kakor za vaškega paitirja. Ženske in dekleta so mi čim dalje bolj nagajale, tako da aem pustil pastirsko službo in šel v svet. Krav In telet sem se za vselej znebil, nagajivih žensk in deklet pa Še do danes ne. Tako se mi je zgodilo tudi 28. in 29. oktobra v Strabanu na veliki proslavi SNPJ. Oba ta dneva sem bil tako zaposlen, da še v svojem življenju ne tako. Agl-tiral sem za štiri delavske liste in za vse štiri napravil povoljen uspeh, zraven sem pa še zavži-val vsakovrstno pijačo in okusna jedila, kot so na primer Dre-nlkove klobase, okusen golaž in potica, kakršno znajo napraviti le brhke strabanske kuharice, ki strežejo gostom kakor bi bile avstrijske oficirke. Tudi natakarji so se urno sukali za baro, da gostje niso žeje trpeii. Podpisani pa je pridno aegal v roko dohajajoči m gostom obojega spola in pobiral prispevke za tiskovni sklad Proletarca, ki se je boril na strani SNPJ od njenega začetka. Proletarec je bil njen edini zagovornik in boritelj in je krepko odbijal naše sovražnike, dokler ni Jednota dobila svojega lastnega glasila^ Tprej je tudi dolžnost vsakega člana in članice SNPJ, da se ob 86-letnici jed-note spomnimo tudi Proletarca in mu po m&nosti prispevamo v tiskovni fond. Hvaležen vam bo za vsak prispevek. V tem oziru sem že nekaj storil v Strabanu in Sharonu. Poročal sem Že, da bi bil pri par ženskah skoraj priAel v neprijeten položaj, toda se je vse dobro izravnalo in amo se lepo zabavali, posebno z Wastnewton-čani, ki so tako lepo peli v Strabanu ob veliki udeležbi občinstva. Pogovorili smo se tudi, kako lušno je bilo pred par leti v Harwlcku, kjer so na neki proslavi prav lepo prepevali Pla»-ninski Slavčki in Savica in kakšno pojedino smo potem Imeli vse brezplačno. Tone Klemenčlč In njegova soproga ata se veliko trudila in Žrtvovala aa pevsko društvo, toda če ni aloftnosti, nI tudi obstanka, če-ni agitacije, ni tudi napredka, če ni napredks, ni tudi soglssja. Vsega t «hi« pa «e obvarujemo, če vsako stvar dobro premislimo in se Aele potem osebno ali pa v javnosti o-glasimo. Dostikrat si ne dsmo dovolj časa sa premislek. Ce bi bil Jaz tisti ženi, ki je nspredna, podrobno pojaanil, kaj in kako, ne pa kar enostavno vprašal, če mi bo kaj dala, bi me ne gledala tako debelo. In če bi bila druga žena rekla, da «em že apal v njeni hiši, namesto da je rekla, da sem že spal pri njej, bi se bila tudi hit n» sporazumela V Strah«nu seveda ne gledajo tako natančno na besede, paaijo bolj, da goatom dob m |»e-In nota v njej. Ce bi bil jai na n jegovem mestu, bi Ae dalje uril svoj glas. Pevski zbor PreAeren jf nastopil v niki priznali samostojnost Letonske Letonska je dežela petsto rek in mnofin zer. Njeno prebivalstvo se bsvi ■ Ijedelstvom. Oborožens moč državice je p. Znaša jedva 65 tisoč vojskov in ni zbor, ki šteje 10 tisoč žensk. UJ**» da ima dve podmornici in (WJ^, vHjJ s temi sredstvi ne more upirati ka»c«> invaziji, leži na dlani. r, Glavno mesto I>etonske je Riga. fi* bližno 400 tisoč prebivalcev. MN^ ' ~ a leg Rfge najčešče imenuje, ima kakAnin aoč ljudi. lOSl lil Ni (Dalja I« prra > »^tfj odstotno brezverska. Prvi člen izrecno pravi: "Congress shall ms« pfU respecting an establishment oí re..|- va mora biti ločena od KJe ' . «4 podlaga? Ce je torej pet") ov noma v harmoniji z ateistično usw NOVEMBRA ovice starega ■ptrenije H|Anu,nu Haceta ? ■ jkT 12< °kt°bra.—An' ■Kcetu', ki ga s tolikšnim ■P*vsa naša policija in Evmerija, in njegovemu to ■T^fanu Verletu, ki se že KCoav nahaja za zapahi, ■Lejo poleg nekaterih dru-■Eiomu že pojasnjenih, delo-^K i lojaanjenih manjših zlo-& tudi krvavo grozodejstvo, HL|I0 nad mladim neznanih so ga bili nekega julij-KTštfJiašli ustreljenega in K skopanega v .seniku ne-KJpneU v Gameljnab. Doma-E*niki. pa tudi organi kri- oddelka policijske u-^tTLjubljani so si od takrat HI prizadevali, da ugotove K||eto umorjenca, ki bi jim K ¡¿bolj** kažipot na sledi Krilcem, a vse prizadevanje ^Cpi ostalo zaman. Ko si je HTkomisija ob najdbi ogle-Htruplo, je ugotovila, da je Kec ležal zakopan v senu že mio dva tedna, hkratu pa je Borila, da je bil ustreljen v K^Polei? trupla so našli klo-K kravato, neznanec sam K bil oblečen samo v perilo, Ijt nosilo znamko tvrdfce Bre-KodSv. Lovrenca na Dolenj- ■fojrobnejše poizvedbe so po-p, da je bilo nekaj tednov Ej vlomljeno v Rregarjevo Krjno pri Sv. Lovrencu, iz K« go vlomilci odneeli celo Ko perila in obleke, pa tudi Kj gotovine. Vse je govorilo Knvičenost domneve, da je Bjaorjenec sam član vlomil-K tolpe, pa da se je pozneje kckd s svojimi pajdaši, !ki K potem za kazen umorili, a En tolpa bi to bila, izprva ni linogoče dognati. Nekatera Baenja so pričevala, da so pri Hprju kradli cigani, nato mL da so vlomili neki posto-Kkiao se tisti čas klatili po Bbihokrog Primskovega in Ča-Ih, nazadnje pa so orožniki Hnii nekaj zanesljivih podat-P. ki so kazali, da je utegnil ■ vlomu sodelovati Štefan ■rje. Ko so stražniki Štefana ■riti pozneje aretirali v Šiški, tajil, da bi imel kakršnekoli opravka z vlomom pri p»rju, polagoma pa se je v pripovedovanjih zapletel ■41 slutiti, da je njegov pri-Anton Hace v zvezi z ne-m umorom. Kaj več pa niti na Pdji niti naf sodišču niso mo- ■ praviti iz njega. PWt*m i)a je šentviškim orož-P"n prišlo na uho, da je nekje ■Jolici pripovedovala neka ► da že nad dva meseca 35-Ietnega bivšega teli» Rudolfa Avpiča, a kate-bila prijatelja. Ženska ■jorala sama nekaj več vedeti P|*tovih in Verletovih pod-a ko «o »e pozanimali za-PJim je ie izginila izpred oči. [dedovala je, da se je Av-J« bil „¡cer iz Cremoinjic P»v*kem okraju doma, atal-»«ružil z Verletom in Hace-IJ» da ho največ hodili za F®"1 P" Gorenjskem, od časa ** pa ho krenili tudi na dojk'» «tran. Vedela je marsi-zanimivo i>odrobnoet iz dejanja in nehanja in pw*dovala, da je imel Av-¡» "ta ne zadnjikrat videla, JJ.nad 8,000 din pri sebi. Ta-■ " Jf uupal, da ima nekje £v<> »enianek z Hacetom in in ker ga pocneje nl «i »pregled, je povsem upra-«la je bU na tem se-ru «morjen. Po vsej priliki . ' i« *tari pajdaši zavihe plena Uko hudo P* "boj. da je spregovorile Ko je bil Avpič mr-u mu morilca razen de-|«lv«ela tudi vao obleko. • mrtveca, ki ga je bila T*;»I« na zapisnik, * r"tr"'ja z zunanjostjo po-Avpiim* kltr tite Cnifc • ln ^tfo znakov. F"*''* policija «kj»e žvečil »^ejo pobeglega Ha-^ prikujejo, pri- fcik J. """»Mota» na pe-r ^mesu. kjer ima več svo- [ pe tudi v LJubljani sami so ga ie večkrat opazili. A kadarkoli je policija pohitela za njim, je bil o pravem času opozorjen na nevarnost in je izginil. Zadnji čas se v njegovi družbi nahaja neki Jože Sitar, s katerim so ga nedavno videli v vaseh okrog Kamnika. Tudi v kamniškem okraju je Hacetova tatinska družba zagrenila več vlomov. « Jeften.ski dnevi na Gorenjskem Jesenice, 12. okt.-^Za rtolnčrti-mi septembrskimi dnevi je nastopilo deževno vreme, ki je močno ohladilo ozračje na Gorenjskem. Gorski vrhovi so v razdobju nekaterih dni dobili že dvakrat snežno odejo. V dolini pa je travnike in dobrave v hladnih jutrih močno pobelila slana, ki je napravila po njivah in vrtovih precej škode. V slabem vremenu je postalo življenje v naši gorski krajini precej dolgočasno. Obmejna dolina sameva. Vasi, koder je bilo letošnje poletje veselo in razgibano življenje, so pogreznjene v molk. Za gosti so odšle tudi ptice selivke, ki so se več dni zbirale okoli zvonikov in slednjič v velikih jatah odletele v toplejše kraje. Ceste so skoraj prazne. Le tu in tam srečaš kako živinče, vpre-ženo v težak voz, naložen s hlodi, drvmi ali poljskimi pridelki.j Ob nedeljah je nekaj več življenja. Pred cerkvenimi zidovi in pod lipami se pred mašo in po njej zbirajo fantje in očanci pa modrujejo o letini in vojni, poljski pridelki so večinoma pospravljeni, na njivah je ostala le še repa, pesa, buče, korenje. Po kmetskih domačijah vise s hodnikov težki šopi rumene koruze in dolge kite koruzne slame, kar jeseni precej pripomore k slikovitosti naših vaši. Ob koncu septembra so pastirji prignali živino s planin in se zdaj pase po travnikih in gmajnah okoli vasi. Pastirji si veselo kurijo. Dnevi so na Dolenjskem prav haldni, zato se mladina zbira okoli ognja irt uganja marsikatero okroglo. Gorenjska pokrajina dobiva vedno bolj zla-torjave barve. Pogled po gozdovih in tratah je pester. Po cestah in šetališčih pa je vse prazno. Pota so vsako jutro polna ovenelega, odpadlega listja. Z orehovih in kostanjevih dreves odpada sadež in tam je še največ živahnlosti, koder nabirajo vaški otroci svoj vsakoletni plen •. • Se nekaj dni in že bo po gorah ivje, po dolinah pa mraz. -C» travnike in dobrave bo zavel močan piš, ki bo zavriskal okoli hišnih oglov, dvigal ovenelo listje i/i ga v vrtincih raznesel po poljanah. Toda Gorenjci se zime ne bojimo. Prinaša nam novo življenje, sezono smuke. Teden trgatve v Slovenskih goricah Gornja Radgona, 13. oktobra. —V naših goricah je ta teden prav živahno vrvenje. Ker je deževno vreme zadnjih dni povzročilo po vinogradih precej škode, hiti vsakdo s trgatvijo in ne čaka Terezije, ki je prava oznanjevalka trgatve. Tako je torej letos že pred Terezijinem trgatev v polnem zamahu, le večji vinogradniki bodo brali še PO Terezijinem. ker se bo zlaati pri njih trgatev zaradi pomanjkanja obiračev zavlekla. Manjfti vinogradniki so pričeli trgati takoj prve dni oktobra, da so končali svoje delo do časa, ko pričnejo s trgatvijo večji vinogradniki, katerim hitijo na pomoč. Prej izredno lepo in toplo jesensko vreme je sicer blagodejno vplivalo na dozoritev lepega grozdja, ki je tudi letos precej obilno obložilo trs, vendar pa so zadnji deževni dnevi povzročili zlasti pri ranih sortah' precej gnilobe. Čeravno je do zadnjega časa vinska letina dobro obetala, se je izkazalo, da ne bo dosegla lanske in bo povprečno za tretjino slabša od lanske. Kolikor namreč ni gnilega grozdja, imajo jagode nekam trd olupek, ki ne vsebuje mnogo soka. Vzrok temu je prejšnja/dolgotrajno suho vreme.'frtr zadnjih deževnih dneh |>a so začele jagode odpadati in je trgatev zaradi pobiranja jagod dokaj zamudna. Letošnji pridelek ima povprečno 18 do 21 stopinj sladkorja, tako da sladkan je odpade. Na poti skozi Gornjo Radgono je letos videti le malo tujcev vinogradnikov, dvolastnikov. Tudi vabljenih gostov je malo. Ali bodo stare šege sčasoma prešle pozabo? Pač pa lahko vidiš vsakodnevno skozi Gornjo Radgono številne voznike, ki prevažajo natrgano grozdje v velikih kadeh ali pa polne sode sladkega mošta. Vse to gre tja preko v sosedno Radgono, kjer je to vino dvolastnikov, katerim je letos zabranjeno, da bi prodali svoj vinski pridelek na naši strani. Oni, ki izvažajo groadje, so vinogradni posestniki, ki so si nakupili svoja posestva po letu 1929, ki pa ne uživajo dvo-lastniških pravic, vendar je tudi njim dovoljen carine proat uvoz pridelka. V splošnem ne poteka letošnja trgatev v onem razpoloženju, kakor prejšnja leta to tudi kupčije za novi mošt so redke. Zaenkrat vsaj tako kaže, da bodo tukajšnji mali vinogradniki za svoj letošnji pridelek dosegli izkupiček le za kritje stroškov in jav nih dajatev, ki se stopnjujejo od leta do leta. Leto« tudi onstran meje ne bodo več cene tako u-godne, kakor prejšnja leta, kar bo edino v tolažbo našim vinogradnikom, ki so doslej že vsa leta prodajali svoje pridelke po skrajno nizkih cenah. Se nekaj dni, pa bodo k'lopotci obmolknili, jesensko pesem pa bo nadaljeval novi mošt po kleteh, ki bodo prenapolnjene, ker še marsikateri vinogradnik hrani precejšnje zaloge starine. Stavka ustavila r obrat v livarnah Perth Amboy, N. J.—American Smelting & Refining Co. je morala ustaviti obrat v livarnah zaradi stavke, katero je okllcala krajevna unija Mine, Mill & Smelter Workers. Konflikt je nastal, ker kompanija ni hotela obnoviti pogodbe. V stavki je za vojevanih če« dva tisoč delavcev. Kanadska policija udrla v urad komunističnega lista Toronto, Kanada, 15. nov.— Policija je udrla v urad komunističnega lista Clarion. Zasegla je rekorde in več knjig, toda aretiran ni bH nlWe. Sprehod po baltiških driavah Na obali Baltiškega morja ao tri male republike, ki so kljub temu, da jim je dodeljen zelo vetroven življenjski prostor, živele ves čaa nekako v zatilju in je le redkokdaj nanesla beseda nanje. Toda dogodki zadnjih let. ki so dodobra izprainenili evropsko karto, zasnovano i versaj-sko pogodbo, zlaati pa letošnje viharno leto, ao nujno potisnili ospredje med neštetimi drugimi vprašanji tudi vprašanje baltiških državic, Litve, Utvije i a Estonske. Morda se v vsej povojni evropski «godovini ni toliko govorilo o usodi teh treh dežela, kot o priliki pogajanj za sklenitev angleško^ruskega mirovnega pakta. Saj smo pa tudi dan za dnem brali v dnevnih novicah, da so prav baltiške državice oni nerazrešljivi vozel, okoli katerega se je aukala v največji meri diplomatska aktivnost v Moskvi. Ali ao te ^krajine ob valovih ainjega Baltika res tako strateško pomembne, da so se prav ob tem fcnmnu apod-tike podrla vaa dolgotrajna pogajanja med odpoelanci Velike Britanije in zastopniki sovjetske Rusije? Nedvomno bi šli predaleč, če bi temu vprašanju pripisovali izključilo in preveliko važnost, vendar je brez dvoma točno, da teftave, ki so izvirale pri teh pogajanjih glede na usode baltiških republik, niso dobe "hujšega 7u"ženjstva"llran- gralčakov, ki so imeli v svoji la-sti ogromna posestva. Ta položaj pa se je zopet kmalu pre-drugačil. Ruski car je navalil na baltiške mogočnike, ki so se v silni stiski zatekli po pomoč k Poljakom. Za odškodnino si je seveda Poljaka pridržala letvijo, dokler ni po poljskem porazu v vojni s Švedi (koncem 16. stoletja) a njo vred prišla pod gospostvo zmagoslavne Švedske. To suženjstvo je bilo sicer kaj milo, ker je ta skandinavski narod zelo obzirno postopal s «vojimi podložniki, saj ja že tedaj izvedel nekakšno agrarno re* formo, ki je domačine osvobodila neznosnega jarma njih gr* ščakov. Spomin na t» čase "kra* ja Matjaža" je še danes šiv v baltiškem ljudatvu in še je o-hranjena po vaach prislovica o "starih dobrih švedakih časih/ Osemnajsto stoletje pa je neusmiljeno napravil«» konec tej stari, dobri dobi. Mogočni ruski car Peter Veliki ae je namenil zadati smrtni udarec švedski hegemoniji. Njegov aen je bil "do-minium maris baltici", ki ao ga bili ustvarili tevtonski vitezi. Baltiški baroni so prav slutili, co so podprli carja v vojni proti Švedom, v vojni, ki je strahotno opustoiila Estonsko in Finsko. Prav so slutili, da jim bo car puatil vae njihovo imatje in njihovo politično in gospodarsko oblast. Njihovi upi so se potrdili v miru v Nystadtu leta 170!, ki jiomen! konec švedske in začetek ruske nadvlade, za estonsko In letonsko ljudstvo pa začetek bile aamo diplomataki trik in gola navideznoat, ampak da temelje tudi v stvarni pomembnosti njihovega geografakega položaja. Tega pa ne moremo razumeti brez poznavanja preteklosti ki nam tako zaneallivo daje od govor na maraikatero vprašanje, ki ai ga je «aitavil U ali o-ni, ki hoče atvari tajati tudi v njihovi globini in ai ustvariti pravo sliko o zapletenih vpraša^ njih današnjega zmedenega sveta. Zgodovina ae ponavlja 2e v zgodnjem arednjem veku, ko je Evropa uiačilno izpre-menila avoje politično lice, so vi tezi vojaškega reda «INosilcev mečev", po rodu Nemci, osvojili in kolonizirali Latvijo, ki je bila že tedaj naaeljena z letonskim plemenom. Njihovo sprva majhno goapoetvo se je kaj kmalu razširilo dalje na aever, v pokrajine današnje Estonske, kjer so prebivala slovanska plemena ki so zoper nje poklicala na pomoč Dance. Kmalu zatem so pri-drli tevtonski vitezi, prav Uko veraki nemški vojaAki red, ki Je bil ustanovljen v Jeruzalemu. Prodirali so iz pokrajin ob Odri v poljsko PomorJanako in sku šali pronikniti skozi Litvo, da bi na ta na$in ustvarili nepretrga no vez z le omenjenimi "nosilci mečev", katerih oblast je dose gla že Tallin, ki se je pozneje Iz-premenil v Reval, današnjo prestolnico Estonske. Nemčija Je svojo roko le tedaj iztegnila tja do Finsksga zaliva Od srednjega veka dalje zasledujemo neprestano težnjo, razprostreti nemško oblast tudi nad baltiškimi državami. Povedati namreč moramo, da oblast Nemcev nad omenjenimi pokrajinami ni bila dolgotrajna. Litva In Poljaka sta potok)! tevton ske viteze v zgodovinski bitki pri Gruenwaldu, Latvlja in Betonska pa nista bili deležni te ufcode. Njih prebivalstvo ja postalo suženj mogočnih baltiških Orange h(isovu)m Harriets Frest, Klika ksže šolsko «oho is š^erje v prhst akim baronom. Estonska in I*t-vija sta poatali ruski provinci, nad katsrima je carska Rualja Izvajala svojo preizkušeno poli tlko centralizacije in rusificlra nja. Kmalu je zadela ista usoda tudi del Litve, ki sta si jo obenem a Poljsko razdelili Nemčija in Rusija, nedolgo za; njo pa je le IFInaka (1. 1800) Jela okušati bič moskovskega despoti xma. Kakšna ao bila čuatva baltt škega ljudstva do naailnih zatl ralcev, si lahko mlalimo. Krvavi upori, zdaj večji, zdaj manjši, niso bili nič nenavadnega. O-gromno ljudsko vstajo moramo zabelelitl v letu 1006, ko sta a« Finska in Litva dvignili zoper stoletnega zatiralca. Estonci Iri Letonci pa so podobno kot dosti prej tudi naši kmetje zažigali gradove neusmiljenih graščakov. Zaman ao bili preliti potoki krvi, kajti tudi ta obaelnl upor ju bil zadušen z ognjem ln mečem. Sanje šš uresničijo Jeaeni leta 1017 Je izbruhnila bolj le viška revolucija, mogočni carski imperij se je jel razkrajati in tudi baltiškim narodom ae je vlgala iakra upanja, da bodo ustvarili laatne, svobodne države. Finska je proglasila 5. decembra 1917 svojo neodvis-nost. Estonska je zahtevala svojo avtonomijo ln osnovala lasten narodni svet. latvlja pa Je v "Dumi" postavila zahtevo po u-pravni enotnosti In končno je Litva, ki so jo preplavili nemški vojaki, proglasila svojo samostojnost 11. decembra 1917. Ta nenadni preokret, nepričakovan pojav že kar nepoznane avobod« Je povzročil vrsto nemirov, v katerih bi kmalu propadla njihova tako težko pričakovana neod-visnost. Iz teh povojnih nsrsdov ps so se izoblikovsli štirje naro-di, ki jim nekateri nočejo priznati pravice do življenja, čeprav najdemo le malokje drugod toliko gorečegs pstriotizma in politične dalekovldnosti. Njihov položaj Js seveda izredno kočljiv, saj morajo neprestano nihati med dvems hegemonija-ms, ki ju tako dobro pozna njihova preteklost. Neprestane grožnje jih silijo k budni čuječ-nosti, čeprav so te grožnje večkrat zavite v prijazno zunanjost Med kladivom in naktnmhtm Kadarkoli, in to js nsrsvns telfijs, kadarkoli so hotsis baltiške državice osnovati močno baltiško zvezo, ki bi zanis pred-Mtsvljsls močan političen faJklor. vedno jim Js rsjb prekrižal rs-čuns. Ko ss js n. pr. Litva Jelš obrsčsti ns Poljsko, kar Js že tradicionalna litvanska taktika, js Nsmčijs poizkusila vas, da bi njsns odnose zastrupils s pomočjo Akeleče rane. ki Jo tvori mesto Vllno a svojo pokrajino. Pa tudi aovjetska KusJJe ni /amudils nobene prilike, ds bi «kalila dobre od n* ste med baltiškimi državami. V teb nsklepih sovjetske polltiks moramo tudi Kongrsanlka John J. Dempeey (levo) In Noah Mason. Oha sta člana IHesovega preiskovalnega odseka. Iskati vzrok, da še danes ni prišlo do baltiške unije, kajti vedeti moramo, pa najsi imamo o-pravka a carsko ali s<>\ jetsko Rusijo, da je ena kakor druga gojila in da aovjetska Še nadalje goji iste upe (danes so ti upi še posebno aktualni, ker se je pomorska moč Nemčije povečala), vtretl si popolen dostop na Baltik. Danes razpolaga aovjetska Rusija samo a sto kilometrov dolgo baltiško obalo, ki se razprostira med finsko in estonsko o-balo, nudi pa samo eno priprav* no pristanišče, še to je zaradi ledenih skladov pet mesecev v letu popolnoma nerabno. Kar je v letih notranjega nereda, ko se je ukvarjala s problemi ureditve države, zamudila, to skuša sedaj sovjetska Rusija nadoknaditi. NI še obupala nad tem, da se ji bo posrečilo vključiti baltiške države v prostrano sovjetsko fe daracljo s samo propagando, ker smatra za svoje poslanatvo, razširiti ideje, ki Jih zaatopa, v druge dežele, posebno pa v te, ki leže ob njenih mejah, oziroma ki so ji nekoč pripadale, - Odkod taelojf Nespametno bi bilo, pripisovati polom francoskih ln angleških poskusov, vključiti sovjetsko Rusijo v zvezo, v zapadnl sistem, da bi tvorila protiutež osi Rlm-Berlin, samo oviram, ki so nastale zaradi težavne rešitve vprašanja baltiških držav. Nedvomno ni bila samo to točka, na kateri so zastala pogajanja v Moskvi, vendar lahko rečemo, da je prav to vprašanje izdatno prispevalo k temu, da ae Je Še ^večala atmosfera mudaeliojnega nezaupanja in vsestranske o-preznostl obeh partnerjev. Jasno je, da aovjetska Rusija svojega sodelovanja z zapadnima demokracijama nl hotela prodati poceni, ampak je skušala iz tega pripravnega položaja izai-lltl čim več. Bil je to prav ugoden trenutek, da razčisti položaj ob Baltiku. Zato je trmasto vztrajala na tem, da se tudi za baltiške države uveljavi določba o zaščiti varnosti, kar bi Ji lahko v določenih okolščinuh dalo redko priložnost, da spusti rdeče Čete prav do Baltika in a tem uresniči davne ruske načrte. Na drugi strani pa tvorijo ravnine ob Baltiku neprestano nevarnost za vdor nemških čet, ker ae jim po tej poti nudi naj-pripravnejša črta za prodiranje na Leningrad. Tudi ta moment Je poleg drugih kriv končnega neuspeha i>ogaJanj v Moskvi. Previdna taktika Hamoposebl je umevno, ds zahteva U nenavadno delikatni po-ložaj baltiških državic opreznega taktiziranja med oliema mogočnima sosedama, Nemčijo in Rusijo in je zato razumljivo, da so vse tri republike sprejele pakt o nenapadanju, ki sta Jim ga ponudila oba nezaupljiva mogočneža, kar Js Finska, ki Je usmerjene pretežno k Švedski, mi strani Nemčije zavrnila. Ti pakti so zagotovil! nskakšno brez-skrbnost baltiškim državam ns obs strani. Negotovo ps js, v kakšni meri Je zaščitena neodvisnost teh dežel s temi pogodbami, če pomislimo na stoletno politiko, ki Jo vodita obe veliki tekmovalki, politiko, ki ne sloni samo na strateških razlogih, ampak tudi ns želji po gospostvu nad Baltikom. Pa Is nskaj Je, kar narekuje izredno nezaupljivo jNililiko do obeh sosedov, to Je fsktor gospodarskega značaja. Baltiške dežele ao obrasle s pro«tranimi gozdmi, imajo rszvlto živinore- jo in poljedolstvo nit zelo lepi višini, l^atvija ima iMilug tega razvito tudi znatno kovinsko industrijo, Dokler so bile te pokrajine pripojene k Rusiji, so procvitale, saj Jim je ogromni ruski trg dajal odličnih motnosti za vnovčenjs pridelkov. Pa ne samo to. Baltiške imkrajine so tvorile tranzitno ozemlje med Baltiškim morjem ter Rusijo In narobe. 8 svojo neodvisnostjo mo bile postavljene baltiške republiko v čisto nove pogoje. Tre-l>u si je bilo poiskati novih tržišč, zgraditi lastno gos|M)dar-ako Življenje, predvsem pa ustvariti lastno Industrijo. Njihovi napori v tej smeri so obrodili uspeh, ki se ga ne da zanikati. Vendar stojita Estonska in Lat-vlja še vedno pred dejstvom,-da sta po svojem gosimdarakem sestavu In po naravni legi tesno navezani na rusko gospodarsko aktivnost. Težave, ki nastajajo iz te nujnosti, so razumljive, saj dajejo Rusiji v roke sredstvo za pritisk, k) ga lahko Izvaja nad baltiškimi državami, kar je tudi njen namen. Baltiške države < torej v nenavadnem in ne-všečnem polokaju. Prisiljene so ohraniti dobra odnoae z nevarnim sosedom, ki se ga morajo neprestano čuvati, Iz tega zamotanega položaja pa tudi izvira dejstvo, da baltiških držav ni mogoče organizirati v kakšno modiiat-oilno politično kombinacijo, ki bi bila naperjenu proti •OVjetsk! Rusiji. Na drugI strani pa te drŽave ne mislijo iskati "tiščite" pri n «m i icih, ker i»i to bilo kaj slabo zdravilo za rano, ki Jih skeli, Policijski naval na klub v Cicsru Chicago, 15. nov.—Policaji državnega pravdnika Courtneyja so včeraj udrll v pivnico kluba Ptddock v Clceru, da najdejo sled za morilci Kdwarda J. ()'-liareja, bogatega šjiortnlka. Zasegli. et oseb, ki niso dala zadovoljivih odgovorov na vprašanja, Ralph CafMine, brat znanega gangeža in "butlegarja", Je lastnik kluba, dasl je dovoljenje za točenja opojnih pijač bilo izdano na ime Michaela De Rosa. Preiskava Je ugotovila, da je Imel umorjeni O'Hare poslovne zveze z mestnim sodnikom K. J. Ifollandom. Krvava volilna kampanja na Kubi Havana, Kube, IS. nov.—Odvetnik Kduardo ('hlbas, kandidat revolucionarne stranke, je bil ranjen, ko so pričeli streljati nanj, ko se je vozil v svojem avtomobilu v havanskem predmestju, Jose Fernandez, predsednik liberalne stranke, Je NI tudi obstre-I Jen v bitki s komunisti pred svojim domom, Kubanski diktator Batista se mora boriti proti moč-ni opozMJI v volilni kampanji. Dslavski odbor €}drsdil volitve Waahington, D. C. — Federalni delavski odbor Je odredil volitve glede re presen taci Je pri kolektivnih pogsjsnjlh med uslužbenci petih kompanij. Te so »s-bastian Htuart Flah Co., Ane-cortes Cannlng Co., Farneat Fishermen Inc., Fisherman P» fking Corp. in Wsstern Flshsr-ies. Bedež vseh kompanij Js v Anscortesu, Wa*h. Delavci bodo morali odločiti, ali naj Jih re-prezentira unija (30 ali pa unija ADF pri kolektivnih pogajanjih, . ____ PE08VETI frrrr rrrrrmtri t»* ************** >íffwr»w» ****** r f f f rrrrrrrrrrrrrrr rr i----------- ---f»«----«-«« * Roman Treh Src ' * /ACIC LONDON ? f fj-r tsssssssssssssss sssst rrrrrr er rr rrrr oleg žareče peči. 7. naslonjal mu mrtvo vise roke. "Skoraj bi mi bile zmrznile roke. Iskal sem jo, dokler mi žepna svetilka ni ugasnila. Nisem našel kraja, kjer je krenila stran." "Cemu mislite, da Je krenila stran?" "Prevozil sem cesto v obe smeri, več kilometrov daleč, ne mogel bi Je zgrešiti. Ce je sploh mogla hoditi . . . Moja žena je bila le lahko oblečena." "Zakaj je izstopila?" ' Slabo ji je postalo." "A pravite, da ste prevozili cesto v obe smeri? Kje ste za-okrenili ?" "Kje7 S svojim vozom se lahko obrnem kjerkoli hočem." "Imate avto 107. Dolg je približno štiri in pol metra." "Plugi so odmetali sneg v širino pet metrov." "Ukrenil sem . . ." Je vztrajal mož in gledal vstran. "In sicer dvakrat.** Cestar je vstal, se malomarno pretegnil in šel dvakrat po sobi. Ravnodušno je pobral gostovo kotno rokavico, ki je bila padla na tla. "Dobra rob»—v takih ne zmrzneš zlepa—in vendar pravite, da so vam roke zmrznile." Odložil je rokavico In zamrmral: "Vtaknite roke tjale v umivalnik, prenehalo vas ho boleti." Odšel Je k telefonu in zavrtel številko. "Kelly!" Počakal je trenutek. "Kelly? O. Brien. Sami! In Texa. Hitro! Med 114 in 115. Ženska. Sam pri- dem t vozom. Dobro. Da, naj-brže bo zmrznjena." Obesil je slušalko in se vrnil k možu, ki je stal pri umivalniku. "Vi ostanete tu!" • "Z vami grem, če boste šofi-rali." 'Tu ostanete. Zaklenem vas. Sicer bi pa brez avtgmoblla Itak ne prišli daleč." • Cez dobro uro je zarožljal v vratih ključ. V toplo sobo je skočil pes Tex in se postavil nasproti McHersonu. Za njim sta vstopila policist Kelly in cestar O'Brien. Nosila sta negibno žensko telo. Kelly je pogledal čez ramena McHerstons in dejal: "Aretirani ste." •^Cemu?" "Umor Pustiti človeka samega brez vžigalic in brez drv na mrazu pri 50 stopinjah je zločin. In tole je žena." "Je mrtva?" • "Ali je mogoče ostati na tem mrazu dve uri. ne da bi zmrznila do kosti?" "Našla sva jo na cesti. Avtomobila niste obrnili—sneg ni padal. Sled vosa je jasna in ena sama.'' je pojaanjeval. , "N« sebi ima samo lahke mestne čevlje in lahek kožuh, i Mora hiti mrtva . . "Dober večer, gospodje!" se je oglaxil ženski glas. Oba AljaAčana s!a odločila in presenečeno pogledala ženo, HUMOR Izvrstna ideja Znani dunajski zdravnik dr. Kttnig je zelo ljubil lov, čeprav ni znal dobro streljati. Na nekem lovu je že ves dan streljal, toda še ničesar ustrelil. "Streljajte, gospod doktor," so mu klicali prijatelji, "tam teče zajec!" . Zdravnik je ustrelil in zgrešil. To se je večkrat ponovilo. Na lepem pa zakliče neki .prijatelj: "Streljajte doktor, evo faza-na-bolnika!" Zdravnik je ustrelil in fazan je padel . . . Smrt tete P epe Aata Znidaršič Ko so v Četrtek gospod kaplan zavili proti Tomičevi hiši, v katero sicer niso zahajali, so že vedeli vsi: stara Kresečka umira. Teta Pepa, prevžitkarica, ki se je že dolgo, za te čase, polne dela in skrbi, predolgo poslavljala od življenja. Tomičevi so čuJi po cele noči pri njej, prenašali njeno ubogo, staro in zgarano telo ene strani postelje na drugo in poslušali njen večni refren! Ko «bi le še mogla malo živeti, vsaj malo, da bom stara devetdeset, na postelji je lepše kakor v zemlji, ne v zemljo, ne,.. . Pozabila je na nebesa in vice, pozabila na svojo dušo, za katero je vse življenje molila, da bi ji izprOsJa čim boljAi prostor tam nekje; In noben, še tako svet opomin je ni spravil na manj posvetne misli, dokler se ni zasvetila monitranca in belina duhovniškega oblačila v bolniški sobi. Takrat se je teta Pepa vdala. Poslovila se je od domačih, ki ji sicer niso bili sorodniki po lobčka, bili "rihprete" in se za kazen razigrano poljubljali. Glavno besedo je imel Klemšinov Tine, lepi, veseli Tine, ki je še vodno poln soldatskih objestnosti. Dekletom je všeč, mlajše si cer nočejo tega pokazati.—Kazen, vpije Tine. Francka bo delala testament!—Na levo krug! Komu boš zapustila tole?—Tebi! —Smeh . . . Franckin fant se je nekam nerodno predel. Zdaj mu ni prav, da sta se zmenila, da bosta skrivala svojo ljubezen. Zdelo se mu je, da slavi nocoj Tine preveč zmag. Toda spet ga je zmotil smeh in Franckin fant je pohabil na to. Nihče ni več vedel, zakaj je pridel sem. Le iz navade je včasih kdo zabrundal kakšno ialostinko in se takoj zopet vrnil k smehu, »gram, pitju in grobim šalam., Pepa je bila tiha in ponižna ležala v hiši, da smo pozabili na njo. Dve noči smo pozabljali. Dve noči se je mlado življenje smejalo smrti. Ce bi Pepa slišala, bi bila vesela. Tretji dan na vse zgodaj so prišli sorodniki na pogreb. Krs- Četrtek, le.^r^, spregovoril besedo, čakali Je pogrebce in duhovnika } krat sta «i ločili prvi dv« 'J skt v lase,——Testament pjj j jev je mojih, csndra hudič« 6e otrok nima*, pa bi hotela 1 njene cunje. J Stari Tomšič je „topJ prag, mrk, neprespan. babe, zmolite očenaš i„ rož, kranc za tetojn pustite vse d go pri miru. Vsaj dokler je T moji hiši, hudičeve To je pomagalo, da je bil do pogreba, ko si je vsak j žgal svečo in spremljal repi Možje so šli resni, kot ¡se bi, ženske so.jokale, kot ved Kakor hitro so gospod kap odšli s pokopališča, se je za znova. Nihče ni vedel, zakaj ko solze: zaradi jurjev, tetii oblek in odej, ali morda celo radi nje same. Ženske so «e > začele dreti druga na drugo, kler j-ih ni grobar z lopat* roki zapodil g pokopališča. > daljevale so na klancu in si grozile z županom, sodni jo, klom, notarjem in narodnim slancem—ki je pri nas še v deljo šnops pil. Ce bi jih teta Pepa slišala, bila gotovo žalostna in jezna. Toda Pepa ne čuti niti, da I. v zemlji. Ne sliši tišine in ne v teme, v kateri leži. Tudi ne več, da čakajo prebujne grori jagode, da bo treba obrati bolka in ličkati koruzo. Da vračata iz vojske Tomičev kc Gidran in sin Jože. Pepi se ni treba več ve*e ali žalostiti. zad TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA ¥ tiskarsko obrt spadajoči dela I Tiska' vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjig koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.IU. D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ♦ ■ ■ ■ * Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarn«.—Cene smerne, unijsko delo prve ml Pilit« po informacije n« naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Tel. Rockwi.ll 4904 • CHICAGO, ILLINOIS Kaj mora »(«»riti vaak Francoz pri zračne» napadu? Te dni pariške sirene pogosto I tulijo alarm i*red zračnimi napadi. čeprav doslej še niso bombardirali PaHm. Neki pariški šaljivi list pišt, kaj mora stori-1 ti vsak Franc« v primeru zračnega napada "Ce bežite v zavetišče pred ttombnimi napadi, hodite po stopnicah tiho, prekrižal, in če je zmogel, malo pomolil za njeno ubogo dušo. Potem pa. kot prerojen in ve» nasmejan skočil v «redo vaških \mnc in fantov, ki so ga v desnem kotu «obe le čakali in se medtem igrali go- Ali ste že naročili Prosveto i Mladinski list svojemu prijate ali sorodniku v domovino? To edini dar trajne vrednoti, ki za mal denar lahko pošljete svi cem v domovino. Listen to and Advertise op« PALANDECH'S YU6DSUV RAD Folk Song* and Mugm Tambpritza Orchettn Station WWAE, Every Sondsy 1 to ISO 8. Clark St.. Chieajr* - Her. SO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEJO P« eklepa IL reda« koaveaeljo ee lahko aaroél aa lift Probet« ta prišteje edea. dva, tri. štiri ali pet