FOTO KRONIKA
Zdaj sem pa na konju, se je pohvalil možak na sliki, in videti je bil kar resnično zadovo-ljen. Šušlja se, da se bo v jahalni klub vpi-sala tudi delegacija šišenskih gospodarstve-nikov: tako bodo lahko vsaj tu in tatn pri-stojnim poročali, da so — prišli na konja ...
Najprej ni bilo nič. Potem je prišla cesta s semafori, ki so mežikali v treh barvah. In sedaj je le cesta, semafori pa brez veze tni-gotajo v rumeni barvi. Kaj ni to nekaj po-dobnega kot tisti zloglasni medvoški sema-for, ki so ga nekateri na vsak način hoteli imeti, potem so ga pa kaj kmalu prelepili z lepilnim trakotn, ker je — nevaren ... Sema-fori gor, semafori dol; kufri gor, kufri dol...
Pravijo, da ima naša smučarska reprezen-tanca težave s poletnimi treningi. To je čud-no. Do Šentvida namreč sploh nimajo daleč, od tod pa lahko po mili volji trenirajo sla-lom vse tja do Tacna. Gradbeniki in komu-nalci so že postavili vsa nešteta vratica v obliki prometnih znakov, obvozov, ovir in za-trjujejo, da je proga resnično primerna tudi • za vrhunske slalomiste ...
Čeprav vemo, da je najbolje, če »kopitar sodi le čevlje«, si vseeno upamo trditi, da tale spominska tabla na rojstni hiši Jerneja Ko-pitarja v Repnjah ni najbolje ohranjena. In da to tudi lepo ni. Čeprav se je Kopitar ne-koč dosti prepiral s Prešernom. i,    ,
Je bilo pa vreme že tako kislo, da so ljudje povsem obupali, nakar je prodaja dežnikov sila poskočila. Ko je sonce naposled vendarle posijalo, je bil neki možakar tako presrečen, da je marelo ročno odstavil v koš za odpad-ke. Še žal mu bo ...
Ko smo že slikali po Šentvidu in Tacnu, smo skočili pogledat še tacenski most. Jako lep je, ob njem pa čepijo bager in tovornjaki, avtomobili pa prav po žabje poskakujejo, tako da je vse skupaj sila hecno. Delavci se za ves ta hec seveda ne zmenijo in se pri nji-hovem praskanju in kopkanju ne pustijo mo titi. Kaj pa, če kljub vsetnu že malcc predol-go praskajo ...?
Regres zaenkrat še ni vir bogatenja, draginja je in skratka za dopust včasih zmanjka de-narja, zlasti za drobnarije, opremo za kam-piranje in podobno. No, za to pa so tu tom-bole in srečolovi! Na vsaki malo boljši vese-lici si lahko s pomočjo sreče iznudite vse od igle do lokomotive. No, z lokomotivo tako in tako ne bi imeli kaj početi, zato je na stane-žiški veselici niti niso imeli...
Pravijo, da se da v litrski družbi največ po-meniti. Najbrž bo kar držalo: možaka na sliki sta v izredno živahnem pogovoru, v litru je pa nekaj rdečega... Zakaj pa ne, saj je vendar veselica...