Poštnina plačana leto LXI. flev. 100. V Unbllanl, v MeMM 30. aprila 19Z8. Ceno Din V Izhaja vsak dan popoldne, Izvzema oedelje in praznike. — In sera ti do 80 petit a 2_ Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4-— Din. Popust po dogovora. In se ratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova alica št 5, pritHčfe. Telefon 2304 Uredništvo: KnaHova alica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Veličastna manifestacija KDK v Subotici Složen nastop vojvodinskih Srbov in Bunjevcev. — Ovacije Slovencem. — Pomembne izjave voditeljev KDK o akciji za koncentracijo. Desničarska zmaga v Franciji Včerajšnje ožje volitve pomenijo popolno zmago desničarskih strank. — Levica je znatno oslabljena, komunisti pa so popolnoma poraženi. — Spremenjena slika nove zbornice. — Pariz, 30. aprila. Včeraj so se vršile v Franciji ožje volitve. Po dosedanjih poročilih so volitve potekle mirno, izvzemši v Parizu, kjer je prišlo v petnajstih okrajih do spopadov med komunisti in desničarji. Dva policaja sta bila pri spopadih težko ranjena, v V Lillu je prišlo do izgredov med socijalisti in narodnimi socijalisti, radi česar je policija aretirala 10 oseb. Drugih večjih izgredov pa ni bilo, dasiravno so komunisti napovedovali krvav obračun s svojimi nasprotniki. Izid volitev je zelo značilen in ga smatrajo desničarji za svojo popohio zmago. Iz volilnih rezultatov je razvidno, da so komunisti na celi črti nazadovali in da je njihova parlamentarna delegacija zelo okrnjena. Socijalisti so v glavnem ohranili svojo moč. d očim so desničarske skupine znatno napredovale. Desničarski tisk naglasa, da je boljševizem doživel pri včerajšnjih volitvah v Franciji popoln polom. Levičarski listi povdarjajo v komentarjih, da so podlegle vse ekstremistične stranke. Najhujši poraz so doživeli po splošni sodbi komunisti. Izid volitev znači reakcijo na volitve 1924, ko je komunizem opasno dvignil glavo. Socijalisti, ki so pričakovali večje uspehe, naglašajo. da izid volitev ni izraz volje naroda in da gredo socijalisti neustrašeno v borbo za bodoče uspehe. Zbornica 1928 je zbornica desnice, ki ji napoveduje levica naj-ostreišo borbo. Komunistični listi skušajo prikriti poraz pri volitvah s podvojeno borbenostjo in pišejo, da nudi izid volitev najboljšo garancijo za bodočnost komunistične stranke v Franciji. Danes zjutraj ob 4.30 je notranje ministrstvo objavilo o rezultatih včerajšnjih volitev sledeči komunike: Rezultat volitev v 611 okrožjih (iz 1 okrožja rezultati še niso znani) je bil sledeči: konservativna stranka 15 (leta 1924. ie dobila 11 mandatov), desničarski republikanci 145 (128), levičarski republikanci 106 (85). neodvisni radikali 55 (48), socijalni radikali 123 (135), socijalni republikanci 47 (48), socijalisti 101 (102), komunisti 14 (27), socialistični komunisti 2 (—), avtonomisti 3 (—). Nekoliko drugačne rezultate objavlja ob 6. zjutraj «Agence Havas», po katerih so dobili: konservativci 9, desničarski republikanci 169. levičarski republikanci 95. neodvisni radikali 60. socijalni radikali 115. socijalistični republikanci 44. socijalisti 112, komunisti 14. socijalistični komunisti 2. Iz prejšnje zbornice je ponovno izvoljenih 303 poslancev, novoizvoljenih pa je 3o7. Izgube in pridobitve strank so sledeče: Konservativci: dobili 2. izgubili 4, (—2); desničarski republikanci: + 67, — 26, (-f-41); levičarski republikanci: + 31, — 21. (4- 10); neodvisni radikali: 4- 19, — 17. (+ 2): socijalni radikali: -h 26, — 46, (— 20): socnalni republikanci: + 15. — 17. (— 2); socijalisti: -f- 27, — 27. (—); komunisti: + 5. — 16* (- 11). Nova zbornica bo nudila dokaj spremenjeno sliko. Manjkalo bo mnogo odličnih politikov ki so zavzemali doslej važna mesta v francoskem političnem življenju. Tako niso bili več izvoljeni med drugimi Poisson. Renaudel. Wai-land-Couturier, Horec, Auffert in Leo Blum. Decimirane so zlasti vrste soci-jalističnih politikov, ki privedejo v zbornico celo vrsto novih ljudi. Najmočneiš* bo desničarski blok. dočim je levičarski znatno oslabljen. Komunistična delegacija predstavlja brezpomembno skupino, ki je potisnjena popolnoma v ozadje. Konflikt med Anglijo in Egiptom Angleška vlada proti zakonu, po katerem bi angleške oblasti v Egiptu ne mogle preprečevati demonstracij. — Konflikt se utegne izpremeniti v oborožen epopad. — Subotica, 30. apr-rla. Na včerajšnjem shodu KDK v Su'botici, ki se ga je udeltećilo nad 8000 ljudi, so prvič vojvodinski Srbi m Hrvati Bunjevci skupno mainifestiraili po .prevratu za svoje pravice. Na shodu je prvi govoril pos'1. Pucel,j ki je sporočil pozdrave Slovenije. Primerjal je razmere v Vojvodini z razmerami v Sloveniji in naglasa'! davčno preobremenjenost v oibeh pokrajinah, kar je žal posledica dir. Korošce ve kle-riikailinie politike, ki se je udinjala Vtrki-oevičemu hegemoni-stičnemu režimu. Burno pozdravljen je Sv. Pribičevič »poudarjal v svojem govoru najprej ne-razdružljivost KDK, govoril nato o najetju inozemskega posojila in de jad o evcnftrc'hrern v stopu KDK v vlado med drugim: V listih se neprestano d-an na dan piše. da se dela za koncentracijo in da se hoče razširiti sedanja vlada. Rečem, da to ni resnica, da so to novinarske izmišljotine. Mi bi nikdar ne vstopili v vlado, ki jo je treba razširiti, ker hočemo biti jedro vlade, ne pa krpa srbijan-kih strank, ki nas hočejo vpreči, česar mi nočemo. Ne morejo nas do tega ■pripraviti, ker vemo, da si moremo samo z bojem priboriti »pravice. KDK na čelu s St. Radićem in z menoj pozivam vse v ta boj. Ko so bila zadnjič pogajanja^ za vstop v vlado, sva jaz in St. Radič predlagala vlado koncentracije, da bi se rešila država, m smo postavki pogoje po dostojanstvu naše stranke. Zahtevali smo finančno ministrstvo in vsa druga gospodarska ministrstva. Tedaj so zavprli radikaili in zlasti demo-fcrati. da s svojM pretiranimi zahtevami razbijamo koncentracijo. Sam g. Grol je deja hiašim poslancem: »Zakaj to zahtevate? Kako morete zahtevati financ, ministrstvo, ko vodi sedanji minister pogajanja za posojilo?« Odgovoril sem: Ako se daje posojilo, se bo dalo Jugoslaviji in ne finančnemu ministru! (Živahno odobravanje.) Vemo, da ste bili iznenađeni, ko je postai šef katoliške stranke minister fpoIicije. Današnjim srbijanskim strankam, ki ne pred'stavjjajo nikogar, je bil dr. Korošec potreben kot Slovenec in katolik, da potrdi, kak raj vlada v Ju-ž-rii Srbiji, zaradi česar so ga tudi poslali tja. Ta gospod je v razgovoru z novinarji izjavil nekega dne, kako se v Južni Srbiji cedi mleko in med, da so tam parki, cvetje ... In ako včasi tam bombe 'pokajo, mi to nič hudega, ker se »godi -to v njegovi odsotnosti. Tedai smo videli .kakšno nevarnost predstavila za Beograd, 30. aprila. Ker Narodna s-kupščina danes ni zasedala, zato v Beogradu ni bilo važnejših dogodkov. Politični krogi so živahno komentirali včerajšnji shod KDK v Subotici ter splošno naglašajo krasen uspeh, ki ga smatrajo za tem pomembnejšega, ker se je shod vršil kljub strahoviti proti-agitaciji vladnih eksponentov ob velikanski udeležbi prebivalstva. Veliko senzacijo je vzbudil tudi nastop bivšega ministra Velje Popoviča, ki je bil nekaj časa desna roka g. Vuki-čeviča. Govoril je na shodu v Paračinu in ie zelo ostro napadel vlado, češ, da je uvedla v državo sistem nasilja in nezakonitosti. Sedanjo vladno koalicijo je označil za nevzdržno in naglašal, da je skrajni čas, da pride na krmilo vlada, ki bo uredila pravno stanje v državi in Demokrati nezadovoljni z vlado — Beograd, 30. aprila. Včeraj se je vršila seja širšega odbora demokratske stranke. Razpravljalo se je o delavnem progTamu demokratske stranke. Seji je predsedoval Lj. Davidovič, ki je naglašal, da je sklical sejo zaradi razprave predlogov posameznih organizacij o praktičnem programu demokratske stranke. Zagrebški delegat dr. Gavrančič je v imenu hrvatskih organizacij zahteval uveljavljanje raznih zakonov in zahtev hravtskih gospodarskih krogov. Razen tega je zahteva izločitev Zastreoa iz oblastne samouprave, pridružitev Medjimurja zagrebški oblasti, Krka, Kastavščine in Raba pa pri-morsko-krajiški oblasti. Zahteval je rudi naj se dovolijo naknadni krediti za pravosodje na Hrvatskem, v Slavoniji hi našo držalo sedanja vlada. Sv. Pribičevič je v svojem govoru naglašal, da srbijanskim strankam niti na misel ne pride, da bi koga iz prečanskih krajev kandidirale v Srbiji, čeprav jim vsiljujejo svoje ljudi za zastopnike. Treba je, da se tudi Vojvodina, Slovenija in Bosna organizirajo v pokretu KDK, ki more edino zboljšati obupne razmere v državi. Tudi v Srbiji čakajo, da se ta pokret razširi, ker so se tudi tam naveličali beograjske cincarije. V Srbiji se prirerajo izven-stranloarski shodi, na katerih govorniki rohne proti gospodarskemu položaju v državi. Pričeli so tudi že podati v tem smislu predlogi v Narodni skupščini. Predstavniki srbijanskih strank so stvar prignali tako daleč, da je potrpljenja dovolj in da izgubljajo moralno podlago za sodelovanje ž njimi. Treba je vedeti, da bije dvanajsta ura. Ne verujte nikomur, da delamo samo na to, da bi prišli v vlado. Ko bomo vstopili v vlado, se bo to med ljudstvom takoj poznalo. Ne bomo pa stopili v vlado, dokler ne dobimo zagotovila in garancieje, da se bo obupne razmere v državi zboljšale. Živahno pozdravljen je govoril tudi St. Radič, ki je razpravljal najprej o manjšinskem vprašanju, nagla-šajoč, da se pri reševanju tega vprašanja ne sme zatajiti narodni značaj naše jugoslovenske države. Kot vzrok, da je zahtevala KDK zase finančno ministrstvo, je navajal novi davčni zakon, ki je tak, da bodo kmetje morali prodajati zemvljo, ako bodo hoteli plačevati davke. V nadaljnih izvajanjih je napovedal za jesen nove volitve, na katerih bo KDK znatno narastla. V Vojvodini bi KDK dobila pri zadnjih volitvah 9 mandatov od 34, ako bi enotno nastopala, tako je pa dobila samo 3. Pri prihodnjih volitvah bo dobila 20 mandatov. Od 199 prečanskih mandatov bo dobila 150. Svoj govor je St. Radič zaključil z izjavo: Misel, ki sva jo s Sv. Pribičevičem gojila v mladosti, misel velike Jugoslavije, razvijamo sedaj dalje. Zato vzklikamo: Živel seljaški narod! Živela nerazde-ljiva in nepremagljiva Jugoslavija! Po shodu se je vršil banket, ki se ga je u del ežilo 500 oseb. Popoldne so si poslanci, ki so se udeležili shoda v večjem številu, ogledali mesto, zvečer pa se vrnili v Beograd. Na kolodvoru se je poslovila od njih z živahnimi ovaciiami velika množica pristašev KDK. uvedla zopet red. Nastopil je proti številnim ministrstvom in naglašal, da bi bilo potrebno najprej izvesti redukcijo v vrhovni državni upravi. G. Vukičevič je danes toliko ozdra* vel, da je prišel dopoldne v svoj ka* brnet, kjer je konferiral s poedinimi ministri. Opoldne je bil sprejet v av* dijenci minister agrarne reforme do* ktor Vlada Andrič. Zvečer se vrne iz Južne Srbije notranji minister dr. Ko* rošec. Popoldne ima sejo finančni odbor, ki bo nadaljeval podrobno razpravo o uredbi delokroga komisije za določitev čistega katastrskega dohodka zemljišč. Sejo bodo imeli tudi nekateri drugi skupščinski odbori. Narodna skupščin na se sestane jutri dopoldne ob 10. Sremu, da bi bilo mogoče nastaviti večje število zvaničnikov in služi teljev. Zahteval je tudi kredite za kmetijstvo in za zadruge ter končno, da naj bodo tudi pre-čanski kraji zastopani po svojih zastopnikih v ministrskem svetu, državnem svetu, glavni kontroli in v vseh gospodarskih ustanovah, ki so pod državnim nadzorstvom. O teh predlogih in zahtevah se je razvila daljša razprava. Na koncu je govoril tudi Jovo Banajanin, ki je zahteval, naj demokratski poslanci in ministri posvečajo več skrbi potrebam Hrvatske, Dalmacije in Srema. Obširne predloge je predložila tudi novosadska organizacija. Zahteve pTečansioh organizacij demokratske stranke se tolmačijo v poIirKSnin krogih kot izraz nezadovoljstva v demokratskih vrstah nad sedanjim režimom — Kairo, 30. aprila. Egiptovska vlada je nedavno predložila parlament tu načrt zakona o zborovanjih. Ker ta zakon odvzame policiji skoraj vso nadzorovalno oblast, se je angleška vlada sprejetju tega zakona protivila, ker bi s tem izgubila možnost, da pre? preči protiangleške demonstracije, ki jih vprizarjajo egiptovski nacijonalisti. Včeraj je angleški upravnik v Kairu posetil egiptovskega ministrskega pred' sečnika ter mu sporočil, da zahteva angleška vlada, naj ta zakon takoj umakne. Če tega ne stori bo angleška vlada zasegla vse carine, ki tvorijo glavni dohodek egiptovske samouprav Potresni sunki se ponavljajo — Atene, 30. aprila. Potresni sunki se vedno ponavlajo, vendar pa so znatno sla-bejši, kakor so bili zadnje dni V Korintu preiskujejo vojaški oddelki razvaline ter so izkopali že številne žrtve zadnje katastrofe. Pri reševalni akciji se je več vojakov smrtno ponesrečilo, več pa jih je bilo ranjenih V kleti neke hiše so našli tri otroke, ki so po čudnem naključju ostali živi, dasi se je hiša podrla do tal. Ležali so v sodu in so bili tako sestradani, da niso mogii vstati. Prepeljali so jih takoj v bolnico, ker so si kmalu opomogli. Med prebivalstvom vlada še vedno velika panika in strah pred nadaljnimi katastrofami. TEŽKA AVTOMOBILSKA NESREČA Pariz, 30 aprila. V bližini mesta Albi se je včeraj zgodila težka avtomobilska nesreča. Avtomobil, v katerem se ie vozilo šest oseb, je na ovinku padel v več metrov globok prepad, kjer se je popolnoma razbil. Tri ženske so obležale mrtve, lastnik avtomobila in šofer pa sta bila težko ranjena. NOBILOVE PRIPRAVE Oslo, 30. aprila Italijanski polarni par-nik »Cita di Milano«, ki bo spremljal generala Nobila pri njegovem polarnem poletu, je danes odplul na Spitzberge, kjer bo ča-kar prihoda NobHovega zrakoplova »Itan*a< Zrakoplov je že pripravljen za staTt in čaka samo še na ugodna vremenska poročila. ve. Ze včeraj zvečer se je sestala egip* lovska vada k seji na kateri je raz* pravi jala o tej zahtevi. Po dolgotraj* nih posvetovanjih je sklenila, da za-enkrat odgodi razpravo o tem zakom skem načrtu v parlamentu, ni pa ugOi dila zahtevi angleške vlade, da ga pos polnoma umakne. Po vesteh iz Malte so dobile tam stacijonirane angleške vojne ladje vče* raj zvečer povelje, naj odpluje jo v egiptovske, vode ker se angleška vlada očividno boji velikih protiangleških nemirov, ker izziva angleška zahteva med nacijonalisti vedno večje ogor> čen je. Junaki „Bremena" v Newyorku — Newyork, 30. aprila. Nemški letalci, ki so z letalom «Brcmen» preleteli ocean, so se včeraj pripeljali v Ne\vyork, kjer jim je bil prirejen svečan sprejem. Pri spre* jemu je sodelovalo nad 10.000 otrok. Vse mesto je bilo v zastavah. Na ulicah je Rde* či križ organiziral deset reševalnih postaj, ker je bila tako velika gneča, da so več otrok pohodili. Rizza Carlon hotel, kjer so letalci nastanjeni, stalno oblega ogromna množica. Policija ima mnogo posla, da od* ganja prevnete častilce in oboževalce letal* cev, ki bi sicer ne mogli niti spati. Jutri odpotujejo letalci v \Vashington, kjer bodo sprejeti pri predsedniku in odlikovani z najvišjim ameriškim odlikovanjem, križ* cem za izredne letalske zasluge. ZMAGA KDK V MILNI Split, 30. aprila. Včerai so se vršile občinske volitve v občini Milna na Braču, ki ima milijonske legate in je zato predmet največjega zanimanja vseh strank. Pri volitvah je dosegla KDK sijajne uspehe. Dobila je 426 glasov in 12 mandatov, tako da ima v občinskem odboru večino. Zemljo-radniki pa so dobili 134 glasov in 5 mandatov, radikali pa so ostali z 52 glasovi in 1 mandatom v brezpomembii; manišini. BRIAND OKREVAL — Pariz, 30. aprila. Zdravstveno stanje zunanjega ministra Brianda se rapidno boljša. Zdravniki upajo, da bo že v par dneh lahko zapustil posteljo. Iz ljubljanske kronike Utopljenka v Ljubljanici. — Pomlad v znamenju samomorov. Ljubljana, 30. aprila. Včeraj okoli 9. se je vračal delavec Andrej Bitenc iz Kašlja proti domu. Med potjo je pogledal v Ljubljanico in nenadoma je opazil, da leži v vodi neko truplo. Ljubljanica je namreč zadnje dni nekoliko padla in tako se je videla truplo na dnu struge. Bitenc je takoj odšel v Vevče in prijavil zadevo orožnikom v Vevčah. K Ljubljanici sta takoj odšla orožniška narednika Bahar in Drofenik. Truplo so nato potegnili iz vode. Bilo je truplo neke mlade, okoli 18. let stare mladenke. Vsi sledovi so kazali, da je ležalo naimanj tri tedne v vodi Truplo je že razpadalo. Mladenka, ki je srednje, močne postave, ie bila oblečena v temnomodro križasto obleko, ki ie bila od vode že močno razjedena. Bila ie tudi bosa. Truplo se je za lase in roke ujelo med korenine. Ko so orožniki ugotovili, da ni nobenega znaka nasilne smrti in da je mladenka najbrž izvršila samomor, dasi tudi nesreča ni izključena, so odredili, da s© truplo prepelje v mrtvašnico v D. M. v Polju. Identitete nesrečne utopljenke dosedaj se niso ugotovili, zdi se pa, da gre za služkinjo Frančiško Bizjak, ki je bila zaposlena pri mesarju Franu ,Novljanu na Poljanski cesti. Bizjakova je odšla od Novljana na velikonočno soboto in se ni več vrnila. Odšla je v modri križasti obleki in copatah in se torej opis utopljenke, ki so io potegnili iz Ljubljanice, ujema s pogrešano Frančiško Bizjak. Novljan je tudi iziavil. da ie bila mladenka zadnje čase pred odhodom zelo potrta. aZto ni izključeno, da je samomor izvršila v stanju duševne depresije. Pomlad ie sezona samomorilcev in samomorilnih kandidatov. Zadnje čase ne mine skoraj dan, da ne bi bil prijavljen ali zabeležen kak samomor ali samomorilni poizkus. Tudi včeraj sta se dva samomorilna kandidata naveličala živlicnia in se skušala preseliti v večnost. Tako se ie pripetil en poskusen samomor v Vod matu. Jedva 20 letna mladenka Vika je včerai popnldro v obupu pila hfpermangan. Domači so jo našli v obupnih bolečinah, na kar so obvestili rešilno postajo. Vikn so takoi prepeljali v bolnico, kjer so ji izprali želodec in jo rešili gotove smrti. Kaj je gnalo mladenko v smrt. ni znano. Najbrž gre za nesrečno ljubezen. Vika ie napisala dve viz;tki s katerimi se poslavlja od svojih roditeljev. Na vizitkah je med drugim navedla, naj ne izprašuieio po vzroku nične smrti, da zanio ni bilo drugega izhoda in da pač siromak nc sme misliti na ljubezen. V policijskem zaporu si je včeraj skušal končati življenje Friderik T. Mož je bi aretiran, ker ie v pijanosti razsaial in grozil neki natakarici, da jo ubiic. Popoldne se je v zaporu v duševni deprisin hotel obesiti. V zadnjem hipu so ga rešili. Avtomobilska razstava v Zagrebu Zagreb, 29. aprila. Danes se ie otvorila brez posebnih svečanosti sDomladans-ka razstava avtomobMov. poljedelskih strojev in radio-aparatov v prostorih Zagrebškega zbora. Obenem te bila otvoriena tudi razstava male in hišne obrti. Umor v ženskem samostanu Bordeaux, ?\ aprila s. V San Sebastianu izhajajoči list »Voz de Guipuzoca« poroča: Nune samostana v Valadolidu so umorile, da preprečijo gotova razkritja, hčerko častnika, ki ie nato znorel in ustrelil štiri nune. španski list je bi! zaradi tega razkritja ustavljen za tri dni ter kaznovan z veliko globo. Borzna poročila. LJUBJANSKA BORZA. Derize: Amsterdam 22.88 — 22.94 (22.91), Berlin 13.5775 — 13.6075 (13.5925), Bruselj 0 _ 7.9416, Budimpešta 9.91 — 9.94 (9.925), Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9795 — 8.0095 (7.9945), London 276.97 _ 277.77 (277.3f/), Newyork 56.72 — 56.92 (56.82), Praga 168.04—168.94 (168.44), Pariz 0 — 223.67, Milan 298.25 — 300.25 (299.25). Efekti: Investicijsko 90.5 d?n., Agrarne 58 den., Celjska 158 den-, Ljubljanska kreditna 126 den., Kreditni zavod 157 — 175 Vevče 135 den., Ruše 265 _ 280, Kranjska industrijska 305 den., Stavbna 56 den., Šešir 110 den. Praštediona 807.5 den. Lesni trg: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 5 vagonov tramov merkantilnih, monte, fco vag. nakl. post. po 215. Deželni pridelki: Tendenca Čvrsta. Zaključkov ni bilo. Cene pšenici, tursčici :n moki so se ponovno dvignile. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.13125. London 25.32375, Newyork 518.92, Pariz 20.42, Milan 27.35, Berlin 124.08, Praga 15.375. Vukicevićev režim je nevzdržen Zatišje v Beogradu, — Bivši minister Popović ostro nastopil proti vladi. — Povratek notranjega ministra. — -.....i i I M I I I I I M I M I I ! I II «"'• Slovenija pozdravlja češkoslov železničarje Navdušen sprejem na vseh kolodvorih. — Prihod v Ljubljano. — Banket v Kazini. — Izlet na Bled* Kakor zastopnike praškega občinskega sveta, tako ie Skrvenija tudi včeraj navdušeno sprejela 96 članov udruženja češkoslovaških železničarjev s srednješolsko iz-e*>razbo, ki so prispeli k nam, da vrnejo našim železničarjem lanski obisk. Ze sprejem v Mariboru in v Celju jo dokazal, da so nam tudi železničarji bratskega češkoslovaškega naroda dobrodošli in mili gostje in da bo naša javnost tudi njim dokazala, da ie pojrnala bratska ljubezen v naših srcih globoke korenine. Na kolodvoru v Mariboru je pozdravil Slovence zastopnik češkoslovaškega prometnega ministrstva g. Nedošinski, ki zelo dobro obvlada slovenščino. Za pozdrave se je zahvalil mg. dr. Ta tur, ki se je gostom toplo zahvalil za lanski sprejem rugoslovenskili Železničarjev na Češkem. V imenu oblastnega odbora je pozdravil mile goste dr. Veble. v imenu mestne občine majzistratm svetnik dr. Ro-došek. v imenu JČL pa svetnik Knop. Poleg tega sta jih pozdravila še zastopnik Sokola in predsednik društva stroievodij. Za pozdrave se je zahvalil predsednik Zveze češkoslovaških železniških uradnikov Bed-fich Novak. Po oficijelnom sprejemu so odšli gostje med gostim špalirjem domačinov v Grajsko klet, kjer so jim priredili mariborski železničarji obed. Med obedom so zapeli češki pevci več narodnih pesmi. Osvoboditelju Maribora gen. Maistru so ipriredili po obedu prisrčne ovacije. Tudi na kolodvoru v Celju je bil sprejem žeto prisrčen. V imenu občine je pozdravil drage goste župan dr. Goričan. v imenu Sokola dr. Hrašovec, v imenu železničarjev pa posta je načelnik g. .Takhel. Za pozdrave sta se zahvalila zastopnik češkoslovaškega prometnega ministrstva Nedošinski in pre-d-tednik društva Novak. Vsi kolodvori od Maribora do Ljubljane so bili okrašeni s cvetjem in zastavami. Povsod je bila zbrana množica občinstva prirejala navdušene ovacije. Ob 19.46 so prispeli češkoslovaški železničarji v Ljubljano, kjer jih je pričakovala na glavnem kolodvoru velika množica železničarjev in občinstva. V imenu ravnateljstva državneih železnic v Ljubljani jih je sprejel in pozdravil direktor ing. Kne-ževič. Železničarska godba je zaigrala češkoslovaško in iugoslovensko državno himno, na kar so pozdravili mile goste v imenu mestne občine- oblastni poslanec in občinski svetnik g. Tavčar, konzul češkoslovaške republike dr. Resi v imenu UJN2B podpredsednik Zupan, v imenu društva strojevodij g. Dežman, v imenu UŽČ pa nadzornik Černigoj. Za pozdrave se je zahvalil ravnatelj češkoslovaških železnic g. Nedo-šdnski, ki je naglašal, da so vsi udeleženci ekskurzije prijetno iznenađeni, ker tako prisrčnega in navdušenega spnejema niso pričakovali. Po sprejemu na kolodvoru so odšli gostje v spremstvu naših železničarjev in množice občinstva v povorki skozi mesto v Kazino. Ob 21. se je vršil v veliki dvorani Kazine svečan banket. katerega so se udeležni direktor ing. Kneževič. vladni svetnik Menciger kot zastopnik velikega župana, češkoslovaški konzul dr. Re*i, zastopnik mestne občine g. Tavčar, zastopniki JČL. Lige, Ceske obce ter raznih drugih železničarskih in drugih organizacij. Prvi je pozdravil Proste direktor ing. Knežević, ki je naglašal velik pomen takih ekskurzij za kulturno, zlasti pa za gospodarsko zbližanje med obema državama. Za pozdrave predstavnika naših železničarjev se je zahvalil zastopnik češkoslovaškega prometnega ministrstva g. Nedošinski. V imenu velikega župana je izrekel gostom prisrčno dobrodošlico vladni svetnik g. Mencinger. Krasen, v srce segajoč nagovor je imel zastopnik mestne občine g. Tavčar, ki je naglašal, da formalnega koridorja med obema državama sicer nismo dobili, pač pa imamo koridor src in bratske ljubezni, ki nudi najboljše jamstvo, da bosta oba naroda sodelovala za boljšo bodočnost.. V stari Avstriji smo bili Slovani destruktivni element, v svobodnih dTžavah smo pa konstruktivni. Frcnetičeii aplavz in nepopisno navdušenje ie zavladalo v dvorani, ko je g. Tavčar izjavil, naj se gostje na vožnji po Jadranu zavedajo, da naš sinil Jadran ni samo jugoslovenski, marveč tudi češkoslovaški. In če ie to morje naša skupna last, ga moramo tudi z združenimi! močmi braniti pred sovražnikom. Izrečenih je bik) še več dobrodošlic in napitrric in Cehi so se po svojih voditeljih prisrčno zahvaljevali za spontane izraze bratske ljubezni in vzajemnosti. Predsednik društva češkoslovaških železniških uradnikov g. Novak je izročil zastopniku udruženja naših železniških uradnikov v kaseti krasen srebrn venec kot simbol tesnih vezi, ki spajajo železničarje obeh držav v skupnem prizadevanju, da sen čim prej ustanovi velika organizacija železniških uradnikov slovanskih držav. Prireditev je pokazala, da so nam predstavniki bratskega češkoslovaškega naroda vedno dobrodošli in da imajo Slovencih zveste prijatelje, ki jim bodo stali v steči in nesreči ob strani. NA BLEDU. — Bled, 30. aprila. Češkoslovaški železničarji, ki so včeraj dospeli v Ljubljano, so danes dopoldne v spremstvu ljubljanskih železničarjev odpotovali na Bled. kjer so si dopoldne ogledali okolico In napravili tudi izlet na blejski otok. Opoldne iim le bil prirejen v hotelu »Triglav« banket. Vreme je bilo zjutraj lepo, proti poldnevu pa je pričelo deževati. S popoldanskim vlakom so se izletniki vrnili v Ljubljano. čer justifikacije so jima javili, da je ministrstvo pravde potrdilo smrtno obsodbo. Pričakovala sta pomilostitev in sta bila zelo razočarana. Marija je zajokala, Jovan je pa vzdihnil: Naj bo! Saj sem to tudi zaslužil. Ko je bil v celici sam, se je bridko razjokal. Marija je pa samo tiho ječala. Ob treh jo stopil orožnik v celico in rekel: Pripravita se, čas je že, da gremo! Oba na smrt obsojena sta zrla topo predse. Sedla sta v voz in odpeljali so ju na kraj, kjer je bila izkopana jama. Okoli se je nabrala ogromna množica radovednega ljudstva. Ob jami se je Jovan s silo vzdržal joka in je bil ves bled ter se je tresel po vsem telesu. Mirno je pustil, da so ga privezali na kolec ob jami. Na sve-čenikova vprašanja je odgovarjal kratko in je ponavljal, da se kesa. Marija je bila že napol onesvešcena in se je branila, ko so ji zvezali roke. Ječala je: Kaj sem dočakala, nesrečnica! Potem se ie pomirila. Orožniki so se postavili v vrsto po štiri, je Jovan pozelenel, toda bil je popolnoma miren, Marija je pa postala nemirna in se skušala osvoboditi. Hotela je še nekaj reči, glas ji je pa zamrl v grlu. Na povelje streljaj!! so orožniki sprožili in iz prs obeh zločincev je brizgnila kri. Bila sta pa še živa in poveljnik je zapovedal še enkrat streljaj! Zdravnik je ugotovil smrt obeh ustreljenih. Ljudstvo, ki je prisostvovalo izvršitvi smrtne obsodbe, je ostalo popolnoma mirno. Marijina hči in sin sta mirno in hladnokrvno gledala, kako je bila ustreljena njuna mati. ★ Pred dnevi so javili občinskemu be-lcžniku v Klanji, da so neznani razbojniki napadli in umorili seljaka Sveto-zara Krtica in njegovo ženo Milko. Občinski beležnik je takoj odšel z orožniki na kraj zločina. V spalnici seljaka Krtica se jima je nudil strašen prizor. Na postelji je ležal 70Ietni starec Krtič z osmimi velikimi ranami na prsih. Kraj njega je ležala njegova žena 641etna Milka. Imela jc dve globoki rani na prsih. Postelja je bila popolnoma razmetana in omare s silo odprte. Zločinci so iskali denar, ker je kmet dan preje prodal žito za 5 tisoč Din. Denarja ni bilo več v sobi in so ga zločinci odnesli. Zdravnik je pregledal trupli in ugotovil, da sta bila starec in starka umorjena kmalu po polnoči. Policija je aretirala nekega moškega, ki jc prišel tudi prvi javit strašen zločin in čigar imena policija še noče izdati. Policija je dobila dokaze, da jc ta v zvezi z zločinci ali pa je morda sam umoril seljaka in njegovo ženo. Osumljenec je tudi v sorodu z umorjenim starcem in je edini njegov naslednik. Izjavil jc, da jc vstopil okoli 3. ure v hišo umorjenega seljaka, da bi ga prebudil. Zločin je pa prijavil šele tri ure kasneje. Ko so preiskali njegovo stanovanje, so našli okrvavljene blazine. Osumljenec je dejal, da so jih po-ncsnažili otroci. '* ★ Pred meseci se jc vršila v selu Bo-gojevo pri Somboru kmetska svatba, ki je zelo žalostno končala. Bilo je kmalu po občinskih volitvah. Bogati kmet Farkas se je oženil s hčerko Jožefa Horvata. Povabljenih je bilo veliko število gostov in med temi tudi Emerik Gorog in njegov sin. Pozneje je prišel še Jože! Kaloci. Gorog je včlanjen v radikalni stranki in to mu je Koloci vedno očital. Tudi med svatbo ga je napadel in mu očital, da je radikal. Ker mu je tudi grozil, da je moral gospodar neprestano miriti razburjena gosta. Po večerji je odšel Gorog s svojo ženo in sinom v nevestino hišo k plesu. Kaloci jim je sledil in se je začel zopet prepirati z Gorogem. Ko se je ta pozno v noč vrnil domov s svojim sinom, ga je med potjo napadel Kaloci z nožem. Zabodel je sina v trebuh in zadal tudi težke rane očetu. Sin je obležal na mestu mrtev, oče je pa ležal več mesecev v bolnici in sedaj šepa na eno nogo. Po zločinu je Kaloci pobegnil, orožniki so ga pa naslednji dan prijeli. Sedaj se vrši razprava proti napadalcu, ki se zagovarja, da je napadel v silobranu. ★ V soboto so pokopali oba ponesrečena letalca, kapetana Petroviča in narednika Jandrica v Novem Sadu. Krsti so« blagoslovili v pravoslavni cerkvi in ju nato odpeljali na pokopališče. Pogrebu je prisostvovala ogromna množica občinstva. Pred cerkvijo se je od ponesrečencev poslovil z lepim govorom major Živkovič, slaveč oba junaka zračnih višin. Na balkonu mestne občine je govoril v imenu centrale Aerokluba v Beogradu Sava Mikič. Krsto kapetana Petroviča so peljali na lafeti. V sprevodu so stopali vojaki z blagoslovljenim kruhom in venci. Častnik je nosil številna odlikovanja ponesrečenega kapetana. Za krsto so stopali vsi zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Tik za krsto so šli sorodniki. Vojaška godba jc svirala žalostinkc. Krsto narednika Jandrica so pokopali, krsto kapetana Petroviča so pa odpeljali z avtom na kolodvor. Petroviča polože v grobnico v Zagrebu. Med pogrebom so krožila nad mestom številna letala. * Policijska patrulja je zasačila nekega Antona Fimuša, trgovskega pomočnika, ko je streljal blizu Zagreba v neki šumi. Policija ga je aretirala in ugotovila, da je trgovski pomočnik streljal z vojaškim samokresom. Ko so ga zaslišali, je izjavil, da je dobil pištolo od neke Franke Bernar, ki ji je posodil 150 Din. Policija je poiskala mladenko in jo aretirala. Potrdila je izjavo svojega bratranca Fimuša in jc izpovedala, da je samokres ukradla nekemu poročniku, ko je prenočila pri njem. Policija je zaslišala tuda poročnika, ki je izjavil, da je neko noč pripeljal v svoje stanovanje in je šele tri dni kasneje ugotovil, da mu je izmaknila samokres. Ker pa tega ni mogel dokazati, je ni prijavil polici.r;. Proti nepošteni Franki je vložila ovadbo tudi neka Marija Milctič, ki ji je dekle odneslo 400 Din. Sport 7.66 - interesanten količnik Včerajšnja tekma med Slovanom in Primorjem, ki je končala sicer z zmago Primorja v razmerju 3 : 0, še vedno ni prinesla odločitve v porisaveznem prvenstvu, odnosno v prvenstvu ljubljanskega okrožja. Tako Ilirija kakor Primorje imata dosedaj enako število točk, pa ludi razlika golov je ista. Količnik, ki sta ga dosegla Ilirija in Primorje, znaša 7.6n. To je prvi slučaj v najdem nogometu, da prvaka niso odločile točke, niti razlika gotov. V sportu so taki slučaji redki in v Jugoslaviji menda v nobenem podsaveznem prvenstvu dosedaj, še ui bilo sličnega primera. Vprašanje okrožnega prvenstva LNP za ljubljansko oblast to-rpj še ni rešeno. Rešila ga bo ponovna tekma med Ilirijo in Primorjem, kar je popolnoma na mestu, kajti po pravici rečeno nobeno obeh ljubljanskih vodilnih rac^tev po dosedanjih tekmah ni pokazalo, da je vredno naslova prvaka. Ilirija je v zadnjih dveh tekmah absolutno zatajila, docim je primorje, ki je baš v tekmi proti Iliriji napravilo ugoden vtis, včeraj proti Slovanu iznenadilo. Ni bilo baš slabo, pač pa ni moglo razviti nobene igre in izostala je tudi vsa precizna kombinacija, ki smo je vajeni od njega. Na drugi strani je res, da j,e Slovan igral nenavadno žilavo in odporno Jn je morda odigral eno svojih najboljših tekem tekom zadnjih treh let. Dasi Slovano-vega finala ne moremo odobravali, je prav, da bo ponovna tekma med Ilirijo in Primorjem odločila, kdo je vrednejši naslova okrožnega ali pa celo podsaveznega prvaka. Še nekatere komentarje: Ko je nedavno sodil g. Vodišek v Zagrebu neko prvenstveno tekmo, so zagrebški '.isti pisali, da naj raje ostane doma. Nočemo zagovarjati g. Vodiška. Morda je imel slab dan in je res sodil slabo. Toda kar so pisali zagrebški listi o Vodišku, isto lahko mi rečemo za včerajšnjega sodnika g. Vudetiča. Za lega bi bilo tudi bolje, da bi ostal doma. Sodil je naravnost nemogoče m škodoval obema strankama, reči pa moramo, da je bil proti Slovanu mnogo rigoroznejšh Čemu ni Učno upihnil luč življenja. Stara voj-vodinja je dejala, da ie on umoril mojega očeta. Nastane vnrašanie, kako priti do vojvodinie. da bi mi pojasnila vse podrobnosti tragične smrti mojega očeta. Prepričan sem. da ie postal moj oče žrtev zahrbtnosti tega podleža. Dim iz dimnika ie nama pokazal pravo pot. Prepričan sem. da ie vojvodinja v oni stari hiši. Gre samo za to, da jo osvobodiva. Ne vem pa, ali bi jo osvobodila sama. ali bi kazalo poklicati na pomoč Simpkinsa. — Pusti Simpkinsa pri miru. je dejal Dick. Si bova že sama pomagala. Saj ne veš, kaj tiči za to storik) in kakšna presenečenja naju še čakaio. predno doseževa svoj cilj. Ne verjamem, da bi bila to zgolj privatna zadeva stare voj-vodinje, Dick Molyneux ti ie vedno na razpolago in upam. da ti to zadostuje. Imava dva para krepkih pesti in če sama ne opraviva s temi Iooovi, nisva vredna, da nosiva hlače. — Da. sem pritrdil, sama morava naskočiti trdnjavo, samo vprašanje je, kdai. — Cim prej, tem bolje. Kai praviš, če bi se lotila dela že to noč? — Ne bilo bi napačno, samo če bom imel Časa, — sem odgovoril. Prodal bi namreč rad svojo prakso in to zadevo sem poveril agentu. Davi me ie obvestil, naj pridem ob štirih k niemu. ker me bo čakal kupec. Vidiš torej, da sem zadržan. Upam pa, da bom imel toliko časa, da pridem k tebi. Obliubiti ti se- priznal tretjega krasnega gola, ki ga je zabil Erman, nam ni znano. Istotako je padel tretji, odnosno četrti gol iz off sida. Sodnik pa je uapravil še mnogo drugib in težkih napak in reči moramo, da imamo tudi v Ljubljani takih sodnikov dovolj! kfteiežnica Koledar. Dane?: Pondeljek, 30. aprila 1928; katoličani: Katarina; pravoslavni; 17- aprila, tvimorad. Jutri: Torek, 1. maj 1928; katoličani: Filip in Jakob; pravoslavni: iS. aprila, Žiga. Današnje prireditve. Drama: kriza. Opera: Misel (gostovanjs trupe Vv _ ner). Kino Matica: Dagfin. Kino Ideal: Eden proti vs?m. Dežurne lekarne. Dane?: Bohinc na Rimski cesti in L«=>v-etek na Resljevi cesti. Zasluge dr. Korošca v pravi luči Pravijo, da ljudje, ki i>o hvale vredni, ne potrebujejo hvale. Dr. Korošec potrebuje vsekakro mnogo hvale, ker bi si jo je drugače ne pustil peti v »Slovencu*. Potrebuje jo za varanje ljudskih množic v njihovem spoznanju, da se razmere v naši državi niso izboljšale, pač pa poslabšale, od kar sodeluje SLS v vladi. Dr. Korošec je odgovoren za politiko klerikalne stranke, ki služi srbijanskemu hegemoniz-mu, m zato mu je treba peti hvalo z izmišljenimi trditvami, da bi se njegova odgovornost za obstoječe razmere in za škodljivo klerikalno politiko zmanjšala v očeh ljudstva. Prav nič ne zamerimo dr. Korošcu, če se pusti hvaliti, ker je hvale vsekakor zelo, zelo potreben. Toda načiu, kakor. mu jo poje včerajšnji »Slovenec« v svojem uvodniku, je tako smešen in tako malo ■preračunan na zdravo razsodnost ljudi, da ni mogoče iti molče mimo njega. Klerikalno glasilo poje dr. Korošcu hvalo na način, kakor da bi bih Slovenci sami tepci, ki ne znajo presoditi, kaj ie črno in belo, čeprav umerja svojo pisavo po miselnosti pristašev SLS, vendar pa moramo njegovo pisavo smatrati za žaljenje zdrave pameti slovenskega ljudstva. Kadarkoli je prevzel državno krmilo dr. Korošec, pravi »Slovenec«, so ga čakala velika dela. Kakor bi hotela u:>nda čakati, da izroči izvršitev najtežjih del njegovim rokam. Mi sicer ne vemo, da hi imel dr. Korošec kdaj državno krmilo v svojih rokah, vemo pa, da so ga vedno čakala velika dela, ki pa so ostala neizvršena. Če pa je imel dr. Korošec in če ima tudi. sedaj državno krmilo v svojih rokah, moramo samo reči, da suče to krmilo zelo nespretno, kar dokazujejo obupne gospodarske in socijalne razmere same dovoli jasno. Sicer pa nas veseli, da pripisuje »Slovenec« dr. Korošcu vso odgovornost za »državno krmilo«. Kako dokazuje »Slovence«, da je dr. Korošec izvršil velika dela, ki so ga čakala, kadar je prevzel ^državno krmilo«* v svpje roke? Bil je minister prehrane v času, ko so bile ljudske mase najbolj lačne, »pa je šlo«, pravi ^Slovenec«. Kako »je šlo*, ve'tno prav dobro vsi. In ko dr. Korošec ni bil več član vlade, ic »ogromna veČenia parlamenta bila edina v tem, da je samo on v stanu premagati težave, ki so bile stalen povod nasprotij med večinskimi strankami glede dela notranjega ministra« Odkar je dr. Korošec notranji minister, trdi klerikalno spasilo, »ni več sistema glavnjače in v zaporih so nastopile redne razmere, kakršne zahteva človekoljubje in moderna kazenska in upravna veda«. Ali naj omenjamo pri tem dr. Koroščeve prepovedi proslav 1. maja, ali so morebiti v Beogradu že dobili novo moderno jetnišnico namesto sedanje, premajhne in prenatrpane glavnjače? veda ne morem, če bi bil zadržan* te pravočasno obvestim. Segla sva si v roke in se poslovila. Na waterlooškem kolodvoru sem še enkrat videl vojvodo, ki ic naiel izvo-ščka in se odpeljal. Bil sem trdno prepričan, da me on ni videl. Ob določeni uri sem nrišel k agen-tu v Adamovi ulici. Takoj me je predstavil mlademu gospodu, ki se mi ie zdel na orvi pogled znan. — Gotovo se me več ne soominja-te. je dejal. Ko ste bili v zadnjem semestru na edinburški univerzi, sem se jaz vpisal in prvič sva se srečala v kavami Roval. Neki longin iz Avstralije me je v kavarni napadel in vi ste ga pošteno premikastili. Perkins ie moje ime — morda se spominjate? Spomnil sem se, da sem imel nekoč konflikt z nekim Avstralcem v kavarni Roval in takoi sem porabil to priliko, da prodam svojo prakso. — Zelo me veseli, da sva se zopet srečala. Ali ste se že informirali o podrobnostih in pogojih. r>od katerimi sem pripravljen odstopiti vam svojo prokso? — Da. vse ie v redu. —; Moja praksa ie nedvomno vredna toliko, kolikor zahtevam za njo. Okolica seveda ni posebno aristokratska in opozoriti vas moram, da bodo vaši pacijenti večinoma siromašni ljudie. — Vem, je dejal Perkins Sredstva mi žal ne dopuščajo, da bi reflektira' Pisane zgodbe iz naših krajev Kako je bila ustreljena prva ženska v Srbiji. — Strašen zločin v Vojvodini. — Krvava svatba pred sodiščem. — Pogreb ponesrečenih letalcev. — Poročniku ukradla samokres. Marija, vdova Marina Laudanoviča, in njen zet Jovan Stojković sta bila ob- I sojtna na smrt in sta bila v ioboto v Negotinu ustreljena. Jovan Stojković se je 1. 1926. oženil z Marijino hčerko, vnukinjo imovitega Dimitrija Džctića. Temu je umrla žena in odloči! se je, da se oženi drugič, ker je rabil gospodinjo. Njegova hči se je na vse načine prizadevala, da bi ga od tega načrta odvrnila, starec se pa ni dal pregovoriti. V dogovoru s svojim zetom jc sklenila, da bo s silo preprečila starčevo ženitev. Meseca marca je Dimitrije oral njivo daleč od vasi. 28. marca ni orišel domov, kakor običajno, ker se je zakasnil in je zaspal kar v majhni kolibi , na njivi. Zločinska hči in zet sta izrabila I to priliko in sta pohitela na njivo. Našla sta starca v kolibi. Jovan ga je udaril s sekiro po glavi in ker je starec obup- no kričal, mu ie hči še z nekim topim predmetom razbila glavo. Zločin ni ostal skrit in sum jc takoj padel na Jovana in starčevo hčerko. Policija ju je aretirala in zaslišala. Sprva sta tajila, slednjič sta pa strašen umor priznala, izgovarjajoč se, da je starec zapravljal denar s sumljivimi ženskami in sta bila prisiljena narediti temu konec. Sodišče v Negotinu je pa ugotovilo, da sta Jovan in Marija ubila Dimitrija iz korislolovstva in ju je obsodila na smrt. Zadnji dni pred smrtjo sta obtoženca preživela v srezkem zaporu. Prišla sta v stik s svetom in občutila njega zaničevanje. Jovan je bil* zelo potrt. Marija je pa neprestano jokala. Včasi je začela razbijati po vratih ječe in kričala, naj jo izpuste. Preklinjala in molila je in se kesala, potem pa zopet dolžila zeta in očeta. Na predve- U. VV. APPle t on. Skrivnost stare vojvodin je Roman. — Saj nisem govoril o dekletu, marveč o informacijah, ki sva iih dobila na pošti. V mislih imam ono staro hišo. — Najbolje bo. če jo poiščeva, predno govoriva o nji. Zadeva postaja zani* miva in zdaj sem še boli radoveden, kakšen bo konec. Tisti hip je prišel mimo redar. Stopil sem k njemu in takoi sem dobil za-žeijeno informacijo. Cesta Hollv Tree Lane. ob kateri so stali visoki zidovi, ie bila zelo zapuščena. Kmalu sva našla preoerela lesena vrata, na katerih se ie barva komaj še poznala. Na zarjaveli ploščici pod zvoncem je bilo napisano »Montpelier«. — Tako. zdai sva tu. Dick. — sem dejal in skušal odpreti vrata, kar se mi pa ni posrečilo. Bila so zaklenjena. — Do tu je nama pokazal pot Slmp-kins, je pripomnil Dick. Mislim, da se bova morala boli zanimati za to hišo, kakor se je on. Kako velik si. Perigord? — Bos merim šest čevliev in dva palca, sem odgovoril. — In pleča t si menda tudi dovolj, je pripomnil. — Da, vsaj ljudje praviio tako. — Dobro. Ceste niso blatne in moji čevlji tudi nc. Nasloni tore i svojo če-strtljivo glavo na zid in drži me. Tako! — in če nisem vrgel denaria za telovadbo proč, pogledam čez tale zid. Visok je kvečjemu tri do štiri čevlje. In že je stal Dick na moiih ramah. — Izborno, Dick, sem deial. In kaj vidiš ? — Velik vrt, ves zanemarien in zaraščen, je odgovril. Kakih 150 čevljev dalje v ozadju ie poslonie. ki nudi žalostno sliko razdejania. Cim orej ga po-dero, tem bolje bo. Kar groza me je pogledati na to razvalino. V tei hiši ne more nihče stanovati. — Ker si že gori. sem prioomnrl, in ker stojiš trdno, si oglei vrt in dvorišče dobro. Ali ne vidiš nič sumliivega? — Ne,! Toda stoj! — ie vzkliknil naenkrat. — Iz enega dimnika se vali dim. To zadostuje. Drži dobro, da zlezem doli. Skočil ie doli. rekoč: — Jasno je, da v tej zapuščeni hiši nekdo stanuje. In o tem. dragi Perigord, bo treba zdaj razmišljati. — Več, nego razmišljati, sem pripomnil. — Da, je pritrdil Dick. toda danes se morava zadovoljiti s površnim ogledom. Nekdo se bliža. Najbolie bo, če jo oćkuriva. Kaj če bi poslušala vratarjev nasvet in se zatekla k Belemu levu? Tako sva tudi storila. XXII. Cez Pol ure sta bila zooet na kolodvoru in ko sva vstopila na Deron, ic baš pri vozil vlak. Med potniki sem zagledal moža. ki se mi je zdel na prvi pogled znan. Potegnil sem Dicka za rokav, rekoč: — Stoj, zdi se mi. da ooznam moža v sivi suknji, ki stoji pred nama. V tem se ic neznanec obrnil in ne da bi me opazil, ie stopil v vagon. — Nisem se zmotil, Dick. Stopiva za njim. In ko sc je vlak že premikal, sem dejal: Ne. nisem se motil. — V čem se nisi motil? — te vprašal Dick. — Glede tega moža. To ie vojvoda Frangipani. Ne razumem, kaj ga je zaneslo v Putney. če res nima oojina kje je stara vojvodinja. Svoji svakinji je za žive in mrtve trdil, da mu skrivališče, kamor so odpeljali vojvodinjo, ni znano. Ne verjamem, da bi se mudil v tem okraju po naključju. — Tudi meni se zdi sumljivo, ie dejal Dick. Ali si prepričan, da je to res vojvoda? — Prepričan sem tako. kakor da si ti doktor Richard Molvneux. In zdi se mi zelo sumljivo, da je bil baš danes v tem okraju. — Vse kaže. da ie govoril z vojvodinjo. — Tudi meni se zdi. S tem možem bi rad obračunal Salviati me ne zanima, pač bi pa rad govoril med štrimi očmi s to kreaturo, s tem voivodo, ki je ubil mojega očeta, da bi mu flegma- Inozemstvo o slovenski glasbeni kulturi Sijajen uspeh naših Matičarjev na Češkoslovaškem. — Laskave kritike češkoslovaških in dunajskih listov o naši glasbeni kulturi in naših skladateljih. Iz Prage so se odpeljali naši Matičarji V Olomuc, Brno in Bratislavo. Povsod so bili navdušeno sprejeti in povsod je bil njihov nastop pravi triuni slovenske pesmi, obenem pa impozantna manifestacija če* škoslovaško * jugoslovenske vzajemnosti. Kako navdušeno je sprejela češkoslovaška javnost naše pevke in pevce in kako viso* ko ceni slovensko pesem, pričajo številne laskave kritike, ki jih priobčujejo vsi če* škoslovaški listi. Naj navedemo samo kri* tiko. ki je izšla v «Ceškem Slovu» 25. t. m. Kot nekak dodatek k nedavnemu pcv* ekemu festivalu v Prai*i, piše «Ceske Slo* vo» med drugim, je prispel k nam veliki fn najboljši mešani zbor iz glavnega me* sta slovenske veje troedine Jugoslavije, renomirani in zaslužni pevski zbor Glasbe* ne Matice v Ljubljani. Ta ustanova jc pravzaprav širša, nego navaden pevski zbor, ker je bila pred dobrimi 50 leti usta* novljena za podporo in gojitev narodne glasbene kulture, zlasti za izdajanje skladb in zbiranje narodnih pesmi, pa tudi za glasbeno vzgojo na lastni glasbeni šoli. Od 1. 1891. ima Matica tudi mešani pev» ski zbor, ki je zdaj poleg lastnega zboro* vega orkestra pravi predstavitelj te usta* £Ovc. Njegova duša je od prvih početkov i kratkim presledkom sedanji ravnatelj dr* Ravnega konservatorija v Ljubljani Matej Hubad, ki vodi skupne nastope tudi na turneji po Češkoslovaški. S tem, da Matica že dolgo obstoja in da ima stalno vodstvo, je mnogo pridobila na svojih tradicijah, na notranji kakovosti in slovesu, ki ga v živa na zunaj. Svoj čas je vživala velik sloves tudi na Dunaju. Kljub maloštevilnosti slo« venskega plemena in njegovi raztresenosti se je razvila pri Slovencih glasbena kultu* ra zelo uspešno in stoji zdaj v ujedinjeni Jugoslaviji nedvomno v ospredju. Mnogo je tu pripomogla tudi zemljepisna lega, ki je omogočila redne stike z dunajsko slo* vansko kolonijo m tudi z nami. Ljubljana je že od nekdaj gostoljubno zatočišče na* šib. glasbenikov, ki doma niso našli ugod* nega terena. Pri Glasbeni Matici je sode* lovala cela vrsta čeških umetnikov, diri* gentov in skladtel.iev, začenši z A. Forster* jem, ki je stal ob zibelki tc ustanove in vse svoje življenje uspešno deloval za slo* vensko glasbo. V višjih glasbenih strokah so se Slovenci izšolali tudi z neposrednim izučevanjem češke glasbene literature, ki jim je bila vedno najbližja in jih je pri* bližala naprednim zapadnim narodom, ne da bi ovirala domačo narodno glasbo. Vse te ugodne okolnosti so prišle v polni meri do veljave na koncertih v Bu* djejovicah in Plznu, kakor tudi na velikem slavnostnem koncertu v Pragi. Zbor se je predstavil takoj z našimi himnami, s kate* rimi je odgovoril na pozdrav praškega Hlahola. V zboru smo čuli glasove, ki niti niso tako zvončni, kakor strokovno izur* jeni in kultivirani. Vsaka tehnična naloga jim je lahko dostopna. Njihova posebnost so pianissima in vse dinamične nianse. Povodom nedeljskega koncerta Glasbe* tae Matice na Dunaju je objavil «Neues \Viener Journal* pod naslovom cSanger* gaste aus Laibach» sledeče poročilo o Ma* tiči sami in jugoslovenski glasbi vobče: Po desetletja dolgem odmoru pojo da* nes zopet enkra ljubljanski pevci na Du* naju. Glasbena Matica je pela zadnjič le* ta 1896. v veliki Glasbeni dvorani. Njen prihod na Dunaj je bil znak hvaležnosti za pomoč, ki jo je Dunaj nudil Kranjski po potresni katastrofi, ki je deželo priza» deda leto dni poprej. Takrat je zbor dirigiral mlad glasbenik Matej Hubad in tudi sedaj prihaja dozoreli mojster s svojim zborom. Hubad je zdaj direktor ljubljanskega kon* servatorija in njegov zbor je na številu članstva in znanju znatno pridobil. Mešani zbor Glasbene Matice obstoji iz 115 dam m gospodov. 55 dam ho nastopilo v slo* venskih narodnih nošah. Zanimivo je, da se obisk jugoslovenskih pevcev križa s tur? nejo dunajskih dečkov v Jugoslavijo, ki 9o do sedaj povsod doživeli krasen uspeh. Glasbena Matica je bila ustanovljena leta 1872. v Ljubljani. Glavna nalogo dru* štva je bila izdajanje slovenskih kompo* zicij in zbiranje narodnih pesmi. Deset let pozneje je društvo otvorilo lastno glasbeno in pevsko šolo za mešan zbor, ki ga je takoj spočetka vodil Matej Hubad. Po pre* vratu se je glasbena šola razširila v kon* zervatorij, ki je prešel leta 1926. v držav* no upravo. Zanimiv je program, s katerim nastopijo Ljubljančani na Dunaju. Njihov zgodovinski reprezentativni komponist je Jakob Gallus Carniolius, ki se je v resnici pisal Jakob Petelin. Bil je sodobnik Pale* strine in je bil rojen leta 1550. v Ribnici. Glasbeno se je izobrazil v Melku in je bil v 70. letih 16. stoletja član dunajskega dvornega zbora, kasneje pa je bil kapel* nik pri olomuškem škofu Stanislavu Pav* lovskem. Umrl je v Pragi. Skomponiral je 517 vokalnih del v polifonskem slogu. — Ostali jugoslovenski komponisti so veči* noma iz mlajše dobe, vendar pa imajo Ju* gosloveni tudi bogato zbirko starih narod* nih pesmi. Med na;bolj produktivne slovenske kom* ponište spada nedvomno Emil Adamič. Njegove kompozicije in pesmi so domače. Adamič je sodeloval na vseh poljih glasbe in petja, najbolj priljubljeni so pa njegovi moški zbori in številna dela za mešani zbor. — Eden najmlajših jugoslovenskih komponistov je Anton Lajovic, ki se je na.' .rej šolal pri Glasbeni Matici, dokon* čal pa je svoje študije na dunajskem kon* servatoriju. Po poklicu je Lajovic jurist in je pri ljubljanskem deželnem sodišču. Kot glasbenik hodi moderna pota. Njegove kompozicije so zelo globoke, so nenavad* no skrbno naštudirane in imajo izrazito nacijonalni značaj. Lajovic je tudi uvaže* van glasbeni pisatelj. K najmlajšim talen* tom spada Lucijan Marija Skrjanc. Ta je v svoji harmonizaciji in v svojih oblikah zelo smel. Študiral je na Dunaju, v PTagi in Parizu. Sedaj je profesor v Ljubljani in dirigent tamošnjega orkestralnega društva. Clankar navaja še Steva Mokranjca, diri* genta zagrebške opere Jakoba Gotovca in zaključuje, da se glasbeno življenje v Ju* goslaviji zelo lepo razvija. Skoraj vsako mesto ima svoje operno gledališče in last* ni konservatorij. Zdi se, da se bo v tej deželi razvil nov muzikalični slog. Pr osve t a Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama. Začetek ob 20. 30. aprila, poiKleljek: Kriza. Delavska predsta/va. Izv. 2. maja, sreda.: .Mladost. Red C. 3. maja, četrtek: Cyrano de Bergerac. Red D. 4. maja, petek: Zaprto. 5. maja, sobota: Generalka. 6. maja, nedelja: Herman Celjski. Prem. abon- ma. Opera. Začetek ob pol 20. 30. aprila, pondeljek: Misel. Gostovanje znamenite nemške trupe Wegener. 2. maja .sreda: Dekle iz zlatega zapada. Premi- jerski abonma. 3. maja, četrtek: Koncert za bolgarske ponesre- čence. 4. maja: petek: Tonska. Izven. Gostuje Marij Ši- menc. 5. maja, sobota, Zaprto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER V LJUBLJANI. V četrtek, 3. maja: >PrinčekPred poroko«. Mladost. V sredo, dne 2. maga, se uprizori v drami tialbejeva »Mladost«, ki šteje med njegova najboljša dela. V glavnih vlogah nastopajo gdč. Vida. gg. Jan, Cesar, SkrbinŠek in Jerman. Režigo vodi g. M. SkrbinŠek. Predstava se vrši za red C. Priljubljena komedija »Cvrano de Berge- ra« sc ponovi za red D v četrtek, dne 3. maja. Ta predstava je dosegla z g. Levarjem in go-Nablocko največji uspeli. Ostale vstopnice so občinstvu na razpolago pri dnevni blagajni. Herman Celjski. Premijera izvirne slovenske drame »Herman Celjski«, katere avtor je dr. Novačan, se vrši v nedeljo, dne 6. maja ob 8. uri zvečer. Z oziroma na mnogobrojna vpraševanja in ogromni interes, ki vlada za to delo, opozarjamo občinstvo, da si rezervira vstopnice že v naprej pri dnevni blagajni. Puccinijeva opera »Dekle z zlatega zapada« doživi svojo prvo uprizoritev v Ljubljani, dne 2. maja. Opera sc odlikuje po melodijoznosti, ki je lastna Pucciniou, in zanimivem svojevrstnem libretu. Predstava se vrši za premijerski abonma pod taktirko ravnatela Poliča, ki vodi obenem režijo. Koncert pevskega zbora Ljubljanske (iia«bene Matice. Pevski zbor Glasbene Matice priredi v pondeljek, 7. t. m. po povratku iz koncertne turne.ije po Češkoslovaški — koncert v unionski dvorani s spo redom, katerega je izvajal na turneji. Vstopnice bodo od srede 2. maja dalje v i>redprodaji v Matični knjigarni. Šentjakobski gledališki oder ponavlja t četrtek, 3. maja krasno uspelo ljubezensko komedijo >Prinčekr. Komedija je zelo ugajala, tako, da so vsi posetniki odhajali v izbornem razpoloženju iz gledališča. V petek, 4. maja se ponavlja že sedmič burka >Pred poroko«, ki je pri vseh dosedanjih vprizoritvah žela velike uspehe. Šentjakobski gledališki oder se je odločil za ponovitev vslcd neprestanih vprašanj po vpri-zoritvi te velezabavne burke. — Ker prihajajo lepi dnevi in prežive posetniki gleda lišc nedelje in praznike v lepi pomladni prirodi, smo se odločili prirejati naše predstave med tednom, tako lahko tudi turisti in drugi ljubitelji narave in gledališča pose-tijo naše predstave. Rojaki! Slovenski javnosti je znauo, s kakšnimi težavami se je ljubljanska univerza vsa leta svojega obstoja borila zaradi pičlo odmerjenih dotacij v državnih proračunih- Znano je tudi, kako se je od leta 1922., vsakikrat ob razpravi o državnem proračunu, govorilo, da zahteva varčevanje v državnem gospodarstvu ukinitev ali vsaj okrnitev te ali one fakultete. Vsakikrat — uajslovesneje ob zadnjem takem poskusu proti koncu lanskega leta — se je slovenska javnost kakor en mož dvignila za popolno univerzo v Ljubljani in podprla svojo zahtevo s pozivom na posebne potrebe slovenskega naroda ter na splošne interese cele drža-ve-Nevarnost ukinitve ali okrnitve je za sedaj — se zdi — premagana; ostane pa druga, prav resna nevarnost, da bodo univerzitetni zavodi in seminarji več let nezadostno dotirani in da se vsled tega ne bodo mogli razvijati, izpopolnjevati in udejstvovati, kakor bi bilo želeti v interesu znanosti, v interesu našega ugleda v znanstvenem svetu in v interesu akademskega dijaštva. Da bi slov. univerza mogla v polni meri vršiti 6vojo lepo nalogo in da bi njeni znanstveni instituti ne bili prisiljeni klavrno životariti, kadar ne dobe povoljne dotacije iz državnih sredstev, je potrebna združena pomoč vsega naroda. Univerzi v Beogradu so premožni zasebniki naklonili bogata sredstva, so napravili zanjo milijonske ustanove. Slovenski narod K rezov nima, ima pa globoko umevanje za svojjo univerzo in nje pomen, ima železno voljo, izpopolniti svoj najvišji kulturni zavod. Zato se je» ustanovilo ^Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada*. Pri njem naj se stekajo prispevki, mali in večji, ki jih bodo razne korporacije in zasebniki žrtvovali za univerzo, stekajo naj se v mogočen Narodni zaklad, ki bo univerzi v pomoč pri njenem znanstvenem delu in ki bo glasna priča, da Slovenci hočejo svojo univerzo, da cenijo njeno delo, da v njej vidijo varuhinjo svoje narodne indiviualnosti, da jo imajo za potrebno kulhirno trdnjavo narodne države proti zapadu in severu. Dobro vemo, da je splošen gospodarski položaj težaven, dobro vemo, da se od vseh strani zahtevajo ali pričakujejo velike gmotne žrtve, dobro pa tudi vemo, da slovenska požrtvovalnost ne bo odpovedala, ko gre za pomoč slovenski univerzi. Prepričani smo, da nam bo čast, vpisati sleherno slovensko občino med člane našega društva, uajmanjše kot redne članice z Ietnino 100 Din, večje in premožnejše pa kot dobrotnice (500 Din), ustanovnice (1000 Din), nekatere kot pokroviteljice (5000 Din) Največji slovenski samoupravi, oblastna ki je zavladala po celem svetu in si v vsaki deželi priborila prvo mesto. ODOL in edino ODOL ima izrazito lastnost, da impregnira sluznice v ustih in jih prevleče s tanko antiseptiško plastjo, katera tako temeljito deluje, da varuje usta še več ur po izpiranju vseh slabih vplivov. To trajno učinkovanje nudi vsem, ki vsak dan uporabljajo ODOL, absolutno jamstvo, da so jim usta vedno zavarovana pred bacili, ki uničujejo zobe in stavljajo v nevarnost zdravje. Samo nekoliko kapljic v malo vode daje izredno prijeten okus, osvežuje in čisti zobe. Odoi & dobiva v vseh lekarnah, drogerija h, pat fumetijah in btivnicah. odbora v Ljubljani in Mariboru, sta pristopili k društvu kot prvi pokroviteljici. Prepričani smo, da bogo naši denarni zavodi, hranilnice, posojilnice, banke, naše gospodarske organzacije, naša industrijska in trgovska podjetja dala vpisati 6voja imena med pospeševatelje ljubljanske univerze. Prepričani smo, da se bodo zasebniki, upoštevajoči potrebe univerze, v velikem številu udeležili skupne akcije, vsak po svojih močeh. Do vseh se obračamo, vse vabimo, vse prosimo, naj se združijo v društvu, ki nam je edin namen, podpreti slovensko univerzo. Vsak prispevek naj se da v zavesti, da daje to narod sebi. Ožji odbor »Društva za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada«: Predsednik: Dr Danilo Majarou, odvetnik. I. podpredsednik: Andr. Šarabon, veletrgo-vec II. podpredsednik: Dr. F. K. Lukman, umiv. prof. Tajnika: Dr. Jos. Turk, univ. docent. Dr. Albin Ogris, univ. docent. Blagajnika: Dr. Fran Čeme, direktor Mestne hranilnice ljublj. Ivan Avsenek, predsednik Kranjske hranilnice. Proslava 20-letnice Saveza hrvatskih obrtnikov v Zagrebu Dne 5. in 6. maja t. L bo proslavil Savez hrvatskih obrtnikov v Zagrebu na svečan način 201etnico svojega obstoja. Želimo, da bi se tega jubileja bratskega Saveza v čim večjem številu udeležilo tudi slovensko obrt* ništvo, ki naj 8 svojo udeležbo pokaže soli* darnost s stanovskimi tovariši na Hrvat* skem. Propram proslave je naslednji: V soboto 5. maja bo ob 17. na pokopališču položilo obrtništvo venec na grob pokojnega dolgo* letnega predsednika Saveza g. Gjure Ma» tiča. Ob 8. zvečer se bo vršila v prostorih Saveza (Jelačićev trg 1) predkonferenca. — V nedeljo se bo vršila ob 8. zjutraj v dvorani Hrvatskega pjev. društva «Kolo», Trg Kralja Aleksandra, glavna skupščina saveza, ob pol 12. pa slavnostno zborova* nje v isti dvorani. Ob 14. bo skupno ko* silo v prostorih «Gradskega podruma». Prijave za skupno kosilo, ki stane 60 Din, sprejema do sobote zvečer Savez hrvatskih obrtnikov v Zagrebu, Jeiačićev trg 1. Ob 16. bo ogled vajenske razstave in zagreb* škega velesejma, ob 20. pa komerz v oKo« Iu». Ker se vrši ob istem času tudi zagrebšk velesejem, velja po železnici polovični vožnja. — Obrtniki! vabite se, da se i čim večjem številu udeležite proslave. — Čas odhoda bomo prihodnje dni javili ^ novinah. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. na prvovrstno prakso, imam na. da si bom z vašo kmalu opomogel. — Tudi jaz sem začel z malim, sem pripomnil. Če imate čas lahko naja-meva izvoščka in si ogledava okraj, da se sami prepričate, da biva tu večinoma siromašno ljudstvo. Perkins ie prikimal in tako sva se odpeljala na ogled po okraiu. Ko sva se vrnila, sem mu dejal: — Veseli me, da ste tako zadovoljni. Kdai nameravate prevzeti orakso? — Tako.i, je odgovoril. Jutri, če ste zadovoljni. Denar naložim na vaše ime v banki in vam izročim ček. — Prav, torej bi me lahko že nocoj zastopali, da sc seznanite s oocijenti. Moj pomočnik Jenkins vam postreže z vsemi potrebnimi informacijami. Službo nastopi točno ob sedmih. Pustim mu pismo s potrebnimi navodili. Nocoj bi bil namreč rad prost, ker imam v mestu zelo važne opravke. — Z veseljem, le odgovoril Perkins. ki je bil navdušen, da zre vse tako gladko od rok. Spočetka bom sicer nekoliko nervozen, toda sčasoma se že privadim in upam. da bodo tudi pacijenti z menoj zadovoljni. — Velja torej. Cim bo pogodba podpisana, vas uvedem kot svoiega zastopnika. Ste zadovoljni? — Docela Točno ob sedmih pridem sem. Poslovila sva se in takoi sem odšel na svoje privatno stanovanie. Komaj sem odprl vrata, mi je prihitela naproti sobarica, rekoč: — Oh gospod doktor, kako sem vesela, da ste se vrnili. Neka gospa je bila tu in je hotela z vami govoriti. Ker vas pa ni bilo doma. je odšla in se znova vrnila. Čakala je dolgo, končno le pa odšla, češ, da ne more več čakati. Pravila mi je nekaj, pa ie nisem dobro razumela. Mislim, da se lahko vsak hip vrne. — Dobro. Marija, sem deial. ko pride, io privedite takoj v moio sobo. Odšel sem v svoj kabinet in napisal na Dicka Molyneuxa našlovlieno brzojavko, glasečo se: — Beli lev ob 9, znana zadeva. Komaj sem napisal brzoiavko, je nekdo pozvonil. Vstal sem in že je privedla služkinja damo srednjih let. ki se Je na pragu ponižno priklaniala. — Odnesite to brzoiavko takoj na pošto, Marija, ker ie zelo važna, sem deial. In ko je začudena sobarica zaprla za seboj vrata, sem se obrnil k neznani damu rekoč: — Sedite, prosim, in poveite, kaj bi rad?. — Parla Italiano, sienore? me je vprašala. — Si, si, pario italiano. sem odgovoril smeje. Kaj bi radi? Potegnila je izpod bluze oismo in mi ga izročila. — Ali mi daste za to oismo 10 zlatih šterlmsov? — je vrjrašala in mi pogledala naravnost v oči. Skomignil sem z rameni ko sem odprl pismo. Kaj vraga je mislila ta žena, da je zahtevala-od mene lGSterrm- gcv? Morda je šlo za oderuštvo. Odprl sem pismo in se prepričal, da je od stare vojvodin je. , — Ste zadovoljni? — me ie vprašala žena. Prikimal sem v odgovor in ji primaknil naslonjač. Pismo je bilo pisano v italijanščini in ni omenjalo nobenega naslova. Težko ga je bilo prečitati. ker ie bilo pisano s topim svinčnikom na koščku ovojnega papirja. Glasilo se ie: Dragi doktor Perigord! Končno sem vendarle oadla v roke svojega sovražnika Vittoria. moža, ki je ubil vašega očeta. Ugrabili so me. Zdaj sem zelo slaba in bolna. Moj položaj je tem obupneiši. ker niti najpotrebnejše obleke nimam. Umreti bi pa še ne hotela. Vittoriju se nikoli ne uklonim. Hvalabogu. da so rodbinske listine v vaših rokah. Ce le morete, pridite in rešite me. Ne vem. kam so me odpeljali in kje me skrivajo. 2enska. ki mi stre-žejn ki je prevzela to nalocro. vam izroči to pismo, toda za uslugo zahteva 10 šterlingov. Plačajte fi. laz nimam denarja. Napnite vse sile. da me čim prej najdete. Ne bo vam žal. Elena di Frangipani. Pisava mi je bila znana in tako nisem niti za hip dvomil, da pošilja ženo s pismom res stara voivodinia. Prvi hip se mi je uboga, zapuščena starka v dno duše zasmilila, potem je pa izpodrinilo ta občutek ogorčenja nad nienhni podlimi sovražniki. Stisnil sem nest. udaril po mizi in zaklel. — Torej vi ste pripravljeni za lfr šterlingov povedati, kje ie zdai ta dama?, sem vprašal. — Da, gospod, je dejala in se znova poklonila. Odprl sem predalček pisalne mize in vzel iz njega 10 šterlingov. ki so še ostali od vojvodinjinega denarja, ter jih položil na mizo. Zahteval sem, naj napiše potrdilo in naslov hiše. kamor so odpeljali vojvodinio. Šele kn ie žena zagledala denar, ie začela Dišati. Z okorno roko je načečkala besedo Mont-pelier, pod njo pa ftollv Tree Lane, Nato je vstala in mi izročila listek. — To zadostuje, sem deial. Očivid-no je ta hiša v Putnevu. Začudeno me ie pogledala. — Da, v Putnevu — A kje je soba. v kateri ie zaprta stara dama? — V drugem nadstropju, desno če pogledate z ulice. — Hvala, sem dejal in ii izročil denar. Ali se vrnete sedai v Putnev? Zarezala se je in zamrmrala nekaj v italijanščini, kar je pomenilo: Bog varuj! Nato je pobrala denar in odšla svojo pot. Točno ob devetih sem našel Dicka Molyneuxa pri »Belem levu«'. V mestu sem kupil žepno svetiliko in vse drugo, kar je bilo potrebno za nočni poset v zapuščeni hiši. In ko ie bil Dick prepričan, da vse dobro razume, sem deial- — Zdaj pa pojdiva. čez do! ure morava biti v hiši, kjer je zaprta stara vojvodin ja. Če je ne osvobodiva nisva vredna, da nosiva hlače. Sestri Mici Hvatalovi Oživela je zelena pomlad na polja/ ni . . . Nehote se spominjam Silvestrovega. Nerazumljiv in izgubljen mi je segel v du* šo njegov odmev. Vem sedaj, zakaj! Oni večer sem govoril z njo in pripovedovala mi je o svojem življenju. Nisem je razumel tedaj, nisem občutil njene trp* ke bolesti, ki je odsevala iz razpaljenih besedi, ki so tu in tam zažarele v daljnih, daljnih upih na zeleno pomlad. Danes, sestra Mica, ko Ti je cvetoča pomlad obsula črno krsto z bujnim zele* njem, razumem Tvoje Silvestrovo . . . Da* nes razumem Tvoje besede. — O, razbite črepinjo bolestnega razočaranja . . . Sestra Mica, maščujejo naj se drugi . . . Upi, ideali, kako malenkostni ste ob večni resnici smrti in kako sladka si ti smrt ob gomili strtega življenja. Krepko, kak^r vsekana v granit, je bi* lo njeno življenje v društvu. Jeklena volja je vsepovsod odsevala iz njenega dela in neumorne, neusahljive so bile njene silo in moči, ki jih je darovala s svojo srčno krvjo na žrtvenik naše svete sokolske mi* sli. V vsaki naši prireditvi je ostalo kos njenega intezivnega življenja. Sokolića je bila sestra Mica Hvatalova z vso svojo globoko dušo in z vsemi svojimi neumor* nimi deli, kot odbornico našega sokolske* ga društva pa jo moremo postaviti edinole za edinstven vzor delavnosti in pridnosti vsem bratom in sestram. Najboljši dokaz njene jeklene valje in žilavosti pa je ta, da je bila tudi intenzivna sodelavka dru* gih naprednih društev in kot tajnica žen« skega odseka Šentjakobskega naprednega društva je tudi na vzgojnem in kulturnem polju v polnem obsegu izvršila svojo dolžnost. Z njo pa je izgubilo naše sokolsko dru* štvo ob svoji dvajsetletnici nenadomestljiv temelj ženskega delovanja in udejstvova* nja v upravnem oziru. Ob Tvojem svežem grobu pa Ti, se* stra Mica, mi Tvoji bratje in sestre prina* šamo žuljevih rok nevenljiv venec, sple* ten iz naše kristalno čiste, neusahljive so* kolske misli, zadnji naš sokolski pozdravi Naj živi njen spomin in njeno delo večno med nami! Odbor Sokolskega društva Ljubljana 11. Izpred sodišča Potepuh Janez. — Potepuh Janez sem, ali me ne poznate? Na Bledu sern rojen, a doma povsod in nikjer; smolo imam in poštenega dela ne morem dohiti, pa. tudi ne iščem ga. Kdo bi iskal delo, saj se tudi drugače izhaja za silo! Lzučen sem za elektro-monterja, pa mi ne diši napeljevanje žic, raje na lažji način kaj zaslužim. — Januarja letos sem res prišel v Ljubljano. Oblečen sem bil precej slabo in marsikdo me Je postraitni gledal. Dobil sern znanca Tomaža in sem pri njem prenočeval. Dovolj obleke ima, lepe čevlje m mnogo snažnega perila. Ko sem zjutraj od njega odhajalal, sem se preoblekel; praivrte, da je tista obleka in perilo vredna okoli 2000 Din? Lahko, da je toliko vredna, treba je pa odšteti vrednost moje obleke, ki sem mu jo pustil. — Ce sem bi že kaznovan? Seveda sem bil. saj me menda še poznate, tudi vas sem že par-fcrat obiskal in v vaših zaporih sem že kar domač. — Na svoji delavski knjižici sem priimek res popravil; saj ni treba, da bi vsakdo vedel, da sem Janez Neipotreba. Človek ne sme biti preveč odkritosrčen. — Izgnan sem bil pač iz Ljubljane, ampak zda] je tisti čas, ko se prebuja priroda in veseli ptički se zbirajo tam v Mestnem losu, kamor je tudi mene gnalo hrepenenje. — Kar 14 mesecev da bom v zaporih? Pritožil se ne bom, vse mine, pa bo tudi to, ampak s kaznijo nisem posebno zadovoljen. DolgLn Janez se je nerodno priklonil in od-krevsal skozi vrata. Carlo Aldini v senzacijo na! nem velefilmu €5cn proti vsem Ta najdrznejši filmski igralce - akrobat izvaja vrato-lominosti, da Vam zledeni kri v ž i teh. Senzacija nad senzacijo! Danes ob 4, pol 8 in 9. KINO IDEAL KINO IDEAL dnevne vesti. — Zaščita siromašnih stanovaniskih najemnikov in bogatih hišnih posestnikov. Po novem stanovanjskem zakonu, ki stopi v veljavo jutri, bodo izvzeta od omejitve vsa Stanovanja, ki imajo več kot tri sobe. Domneva se, da stanujejo v takih stanovanjih premožni najemniki, ki ne potrebujejo zaščite. Manjša stanovanja ostanejo še nadalje pod zaščito, ker se domneva, da stanujejo v njih siromašni najemniki. V načelu Je ta ideja dobra. Toda imela bo slabe posledice. V zakonu izraženi princip je pravičen, če se nanaša na stanovanjske najemnike, nepravičen pa, če se nanaša na hišne posestnike. S tem, da so izvzeta od omejitve stanovanja, ki imajo več kot tri sobe, je zakon osvobodil do dosedaniie omeHitve lastninsko pravico lastnikov teh stanovanj in je torej zaščitil njihove interese! Pri manjših stanovanjih je pa omejil lastninsko pravico teh stanovanj in je torej prizadel njihove interese. V stanovanjih, ki imajo več kot tri sobe, stanujejo navadno lastniki velikih hiš. ki so gospodarsko močnejši. Ti so po novem stanovanjskem zakonu zaščiteni. Lastniki malih stanovanj so večinoma siromašni ljudje in oni so po novem zakonu prizadeti. Po novem stanovanjskem zakonu bodo torej zaščiteni gospodarsko šibkejši stanovanjski najemmki In dobro situirani hišrri posestniki. Slabo situirani hišni posestniki bodo pa prizadeti. — Iz Poštne hranilnice. S 1. majem t. 1. uvede Poštna hranilnica virmanski in izplačilni promet z Avstrijo (Poštno hranilnico na Dunaju) ter s Švico (čekovnim zavodom v Curihu) in sicer za račun svojih lastnikov čekovnih računov. Za virmane se Tačuna provizija 1°/Ari, najmanj 2.50 Din, za izplačila v gotovini tudi provizija I°/nn, mani pa 5 Din. Za virmanska odobrenja iz Avstrije in Švice se računa manipulacijska pristojbina 0.50 Din od nakazila, ne glede fla višino zneska. Lastniki čekovnih raču-Itov naročajo virmanska nakazila in izplačila v inozemstvo z nalogi za izplačilo (obr. št. 110 Š), ki jih lahko izstavljajo v ta namen v dinarski vrednosti a!i v valuti države, v katero se nakazilo izvrši. Do sedaj je Poštna hranilnica uvedla mednarodni viVmanski (izplačilni) promet s Čehoslova-Ško, Madžarsko, Avstrijo in Švico. — Dunajski poslanik v Beogradu. Včeraj ie prispel v Beograd naš dunajski poslanik g. Dobrivoje Jefštič. Njegov prihod Je v zvezi z obnovo trgovinskih pogajanj z Avstrijo. Takoj po prihodu je posetil zunanjega ministra in ministra trgovrne, nato pa je bil sprejet v avdijenci pri kralju. — Kulturno sodelovanje s Češkoslovaško. Prosvetni minister je imenoval za svojega stalnega predstavnika za kulturno sodelovanje s Češkoslovaško inšpektorja Momčila MiloŠevića. Milošević bo vodil vse posle, ki se nanašajo na kulturno zbli-žanje obeh narodov. — Novi estonski poslanik v Beogradu. Včeraj je dospel v Beograd novoimenovani estonski poslanik g. Kari Duzman. DosedaJ je bfl prideljen estonskemu zunanjemu ministrstvu. Jutri bo sprejet v nstopni avdijenci. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolic« v LJubljani — ustanoviteliica slovenske akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije. Prva izmed denarnih zavodov Je naklonila »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« znesek 100.000 Din »Fondu za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo< ter Je storila ta svoj zgodovinski sklep na občnem zboru 26. aprila t. 1. »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« je najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani ter jo je ustanovil 1. 1881 erani slovenski mecen Anton Knez, ki je hindiral tudi »Knezovo knjižnico« pri Matici Slovenski. Anton Knez je skupaj s svojim očetom Janezom Knezom osnoval zadrugo, ki se je razvila pod dolgoletnim vodstvom brata Antona Kneza, rajnega predsednika »Zbornice za trgovino in industrijo« ter enega najodličnejših naših vele-trgovcev Ivana Kneza, v najmočnejšo slovensko posojilnico na zadružni podlagi. Načelstvo »Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico«, v katerem so odlični naši trgovci in podjetniki, je dokazalo, da pojmuje tako kot njen ustanovitelj, visoki pomen kulturnih zavodov za celotni narod, ki brez kulture tudi gospodarsko ne more napredovati. Firma »Kmetske posojilnice za m&ljansko okolico« bo vklesana med usta-novnlki slovenske »Akademije in Narodne raterije« z zlatimi črkami na marmorni plošči v vestibufu akademijske In galerli-ike palače. Naj bi »Kmetsko posojilnico za /ftfHjansko okolico« posnemali vsi slovenski denarni zavodi in industrijska podjetja. — Dvojen jubilej. Dne 6. trn. praznujeta g. Rafko Thaler, veletržec v Škofji Loki in njegova soproga ga. Rezika. roj. Ju-van, v krogu svojih otrok g. Radeta, In gdč. Jelice ter Melite 65-letnico obstoja njih manufakturne trgovine. Isti dan praznujeta tudi svojo srebrno poroko. ~ K tema jubilejema jima iskreno čestitamo s srčbo željo, da bi čira in zdrava vodila svojo krasno razvito trgovino nadalje ter ■čakala svojo z*a*o poroko. — Obletnica smrti Gavrila Principa. Včeraj 29. aprila je poteklo 10 let, odkar je umrl znani sarajevski atentator Gavrilo Princip. V Sarajevu so Se vršile na Prin-čipovem grobu velike svečanosti, ki jih je organizirala Narodna odbrana. — Zgradba modernega sanatorija za tuberkulozne. Ministrstvo za narodno zdravje zgradi tekom letošnjega leta v Jastrebcu pri Kruševcu v Srbiji moderen sanatorij za tuberkulozne. V ta namen le odobren kredit 6 milijonov. Z zgradbo so že pričeli in bo obsežno poslopje, obstoječe Iz 12 paviljonov, že do jeseni pod streho, tako da bo sanatorij do prihodnje pomladi otvorjen. — Savez meščansko - šolskih učiteljev. Preteklo nedeljo se je vršila v Slavonskem Brodu seja uprave Saveza meščansko-šol-skih učiteljev. Med drugim je bil sprejet sklep, da Savez intervenira pri vladi, naj čim prej predloži Narodni skupščini novi zakon o meščanskih šolah. — Obisk naših profesorjev v Franciji. Beograjsko profesorsko društvo organizira izlet v Francijo, kjer nameravajo udeleženci posetiti vsa važnejša mesta, da tako spoznajo francoske znamenitosti in navežejo stike s tamošnjimi profesorji. Izlet bo trajal poldrugi mesec. Iz Beograda odpotujejo preko Ljubljane 12. julija. — Kongres gospodarskih zbornic v Osijeku. Dne 20. in 21. maja se bo vršil v Osijeku kongres gospodarskih zbornic iz cele države. Udeležili se ga bodo zastopniki raznik gospodarskih organizacij, zlasti pa zastopniki trgovinskih, obrtnih in industrijskih zbornic. Kongres bo razpravljal o go-spodarsem položaju v državi in o ukrepih, ki bi bili potrebni za ormljenje gospodarske krize — Uradni dao Zbornice TOI v Celju. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse Interesente, da se vrsi prihodnji zbornični uradni dan za celjsko okrožje v torek dopoldne dne 1. maja 1928 v ravnateljski pisarni javnega skladišča v Celju. — Zveza gostilnlčarskih zadrug mariborske oblasti je Imela v sredo đne 25. t. m. v hotelu Mariborski dvor v Mariboru svojo širšo sejo, katere se je udUniona«. Vstop brezplačen. Opozarjamo na te prireditve, ki imajo namen pospešiti ustanovitev naših najvišjih prosvetnih zavodov. Zato naj ne bo Slovenca, ki bi jim odrekel svojo naklonjenost! — Društvo za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada. Dne 11. marca 1928 se jre v Ljubljani ustanovilo Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada. Potrebno je, da se javnost seznani z namenom, ki ga ima društvo samo, in z namenom Narodnega univerzitetnega zaklada, ki ga želi društvo zbrati. Po § 2. društvenih pravil ima društvo ta-le namen: a) širiti med širokimi plastmi naroda zanimanje za ljubljansko univerzo ter umevanje njenega pomena in dela, b) nabirati ustanovno glavnico za Narodni univerzitetni zaklad za izpopolnitev ljubljanske univerze, c) narediti ustanovo z zgornjim imenom in namenom, č) množiti glavnico uetnove, d) podpirati v Izjemnih primerih ljubljansko univerzo iz razpoložljivih sredstev, to je takih, ki le niso postala last ustanove. Narodni univerzitetni zaklad pa, ki ga društvo nabira, bo imel po § S drufitvenih pravil namen podpirati ljubljansko univerzo a) pri prirejanju prostorov zanjo, b) pri prire-njevanju univerzitetne knjjižnice, pri ustanavljanju in izpopolnjevanju univerzitetnih znanstvenih institutov in seminarjev, institutskih in seminarskih zbirk in knjižnic event. pri ustanavljanju novih stolic, c) po možnosti v vsakterih drugih težkocah, v katerih bi univerza apelirala na kako materijalno pomoč. Pristopajte torej k temu prepotrebnemu društvu! Članarina je urejena takole: Podporni člani palača jo letno Din 20; redni Člani, ki so fizične osebe, letno Din 50; juridične osebe pa vsaj Din 100 na leto; dobrotniki društva plačajo na leto Din 500 ali enkrat vsaj Din 5000; ustanovnlki plačajo na leto Din 1000 ali enkrat vsaj Din 10.000; pokrovitelji pa plačajo na leto Din 5000 ali enkrat vBaj Din 50.000. Naslov: Ljubljana, univerza. Poštni ček. račun štev. 12.368. — Poroka, V LaSkem se je danes poročil inž. Tonče H o man, rudniški obrato-vodja, z gdčno. Albinco Tatina, hčerko uglednega hotelirja in mesarja Tatine. Pri-či sta bila inž. Loskot, rudmiSki ravnatelj iz Zagorja, in veletrgovec g. Oosolin iz Laškega. 362n — Društvo slovenskih sodnikov Ima svoj redni občni zbor dne 13. maja 1928 ob 10.30 v Novem mestu. — Ponarejena paprika. V Novem Sadu so oblasti te dni odkrile velikopotezno po-narejevanje paprike. Kakor znano, tvori paprika v Vojvodini važen trgovinski predmet. Neka večja družba pa je pravi papriki primešala zmleto opeko tako, da je bilo pri 100 kg komaj 10 kg prave paprike. Oblasti so zaplenile vso zalogo, proti krivcem pa Je uvedeno kazensko postopanie. — Vreme. Včeraj je napravilo aprilsko vreme izjemo m nikjer v drŽavi ni deževalo. Povsod je bilo več ali mani oblačno. V Ljubljani smo imeli razmeroma lepo vreme in nenavadno visoko temperaturo. Sploh je bil včerajšnji dan v znamenju toplega, soparnega vremena. Najvišjo temperaturo so imeli v Sarajevu in sicer 26°. V Mariboru. Zagrebu m Beogradu ie bilo 24, v LJubljani 23, v Splitu 20. v r>*brovTriku 16, v Skopi Ju 12 stopinj. V Sloveniji smo imeli torej bolj toplo kakor v Dalmaciji ob morju. Danes zjutraj je barometer znatno padel. Kazal je 756 mm. Temperatura je znašala zjutraj 1C5#. Zammtva le razlika med maksimalno In minimalno temperaturo. Tako smo imeli včeraj v LjubUam* zjutraj 9.3 minimalne in 23 maksimalne temperature, v Mariboru so froeH zjutraj 10, čez dan pa 24 stopinj. Danes zjutraj Je bilo oblačno in proti poldnevu Je začelo deževati. April se pač mora posloviti z dežjem in Se zadnji dan porrrfgati z repom. Podpornemu društvu slepih LJubljana so darovali v mesecu marcu: po Din 25: Hran. in posojilnica Dragatufi,po Din 1000 podkrajnik Jožef, Čadež Gvido tu, Din 20: Ivan Finžgar, Breznica, Din 70: Jevec Anton in Jera Vidmar, Din 20: Kramberger Matija na nabiralno polo Din 276, Posojilnica In hranilnica Sv. Križ Din 15, u radništvo blag. poštne hranilnice Din 15, Zidar Lemberg Din 6, po Din 200 Mestna hranilnica Novomesto, R. Miklavc mesto venca pokoj. g. Grobelnik, Pečanka Ladislav mesto venca na krsto pok. g. Heinitz, Kmetska posojilnica Vrhnika, po Din 100, Županstvo občine Žužemberk, Ljudska posojilnica Logatec, Ljudska posojilnica Zagorje, po Din 250: Okrajna hran. in posojiL Skorja Loka, po Din 800: Nameščenci mesto venca na krsto pokoj. g. dr. Dolenca, po Din 270, uredništvo vanj. zev. ▼ počaRfenje spomina pok. g. Flore Pohani, po Din 50: Stok Andrej, Pekel, Meden Josip tu, Županstvo občine Kočevje. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala. _ Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Družba je vredna ifl potrebna, da jo po svojih močeh podpiramo. Iz Ljubljane —lj Predavanje o krasotah znamenitega Yellowstone National Parka in gorovja Ročk y JVleuntais v Severni Ameriki Slovenskemu planinskemu društvu je uspelo pridobiti svetovno znanega botanika in profesorja zagrebške univerze g. dr. Vale Vouka za predavanje v Ljubljani. G. profesor Vouk se je leta ■ 1926 udeležil 4. mednarodnega kongresa botanikov v ithaci (Severna Amerika). Imei je prilike seznaniti se z odličnimi prirodnkni lepotami Severne Amerike in je to priliko tudi skrbno izkoriščal. Vrnil se je poln najlepših vtisov in z zbirko krasnih fotografskih posnetkov. Predaval je o svojem potovanju v zagrebškem »Pučken sveuČillšrvu« s takim uspehom, da je moral svoje štiridelno predavanje večkrat ponoviti. Enak uspeh so žela njegova predavanja na »Narodnem univerzitetu v Beogradu in po vseh več>ih mestih Jugoslavije. KeT je ravno sedaj akcija za dosego narodnega prirodnega parka v Sloveniji (ob Sedmerih jezerih pod Triglavom) v največjem razmahu in se bliža uspešnemu koncu, bodo izvajanja in slike o Yellowstone - Parku, najlepšem nacijo-nalnem parku sveto, tudi za naše občinstvo posebno zanimiva Ne dvomimo, da bodo naši turisti in sploh vsi prijatelji prirode to priliko, ki jo nudi Slov. plan. društvo, z veseljem pozdravili. Predavanje se bo vršilo dne 2. maja ob 8. uri zvečeT v unionski dvorani. —lj Poročila o važnih občinskih zadevah. Obrtniško društvo v Ljubljani priredi v četrtek, dne 3. maja t. I. ob & uri zvečer v salonu restavracije >Pri Mraku«, Rimska cesta, za svoje Članstvo in obrtništvo sploh sestanek, na katerem bodo občinski odborniki poročali o važnih občinskih zadevah s posebnim ozirom na obrtništvo. Ker je komunalna politika jako važna, vabimo ljubljansko obrtništvo, da se sestanka polnostevilno udeleži. Dobro kavo pripravile s pri dal kom Kolin ske cikorije! —lj Natečaj ljubljanskega oblastnega odbora za idejne skice za stanovanjsko kolonijo je podaljšan do 15. maja 1928 ter je po izpremembi razpisa dvignjena zapora po klubu arhitektov. Podrobni podatki so na razpolago pri oblastnem odboru. —ij Razstava »Jugoskop aparata«. Zveza kulturnih društev v Ljubljani sporoča vsem, ki se zanimajo za nakup »Jugoskop« epidijaskopdč. aparata, da bo razkazovala delovanje tega izredno pripravnega aparata, s čigar pomočjo je mogoče projicirati na platno vsako sliko ali razglednico brez steklenih diapozitivov, v prostorih tajništva ZKD v Kazina, II. nadstr. Produkcija se bo vršila od ponedeljka do srede t. i. od 30. aprila do vključno 2. mala vsakokrat ob 20. uri. Vsi interesenti, predavatelji, šolski zavodi in društva se vljudno vabijo k ogledu. Tajništvo ZKD. —lj šentjakobska organizacija SDS poziva svoje Člane, da se korporativno udeleže pogreba gdč. Marije Chvatalove, tajnice ženskega odseka, ki je bila navdušena narodnjakinja in požrtvovalna odbornica in delavka našega in drugih naprednih, kulturnih društev. Pogreb se vrši v ponedeljek, 30. t. m., ob pol 6. uri popoldne iz mrtvaške veže državne bolnice. —lj Šentjakobski Ženski odsek poziva svoje članice, da se korporativno udeleže pogreba gdč. Marije Chvatalove. odsekove tajnice, ki je bila navdušena narodnjakinja in zvesta, neutrudljiva, vestna, skromna in do skrajnosti požrtvovalna društvena odbornica in delavka. Pogreb se vrsi v ponedeljek, 30. t. m., ob pol 6. uri popoldne iz mrtvaške veže državne bolnice. —lj Iz mestnega središča TM. član(ice) vseh ljubljanskih abstinentskih kol opozarjam na slavnostno akademijo, ki k> priredi Mestno središče TM v areni Narodnega dozna v soboto dne 5. maja t. 1. točno ob 30. uri. Istotako opozarjam na akademijo »Svete vojske«, oziroma abstinentskih krožkov L, n. in ITI. državne gimnazije, ki pa se vrši v petek dne 4. maja v veliki dvorani hotela Union. Obe akademiji sta namenjeni proslavi treznostnega tedna. —lj Ljubljansko mestno središče saveza tiezne mladine, ustanovljeno po neumornem zdravniku dr Mikiču. vabi vse prijatelje našega abstinentskega pokreta na slavnostno akademijo, ki se bo vršila v soboto dne 5 maja t. 1. v areni Narodnega doma, pod pokroviteljstvom častnega dam-skega komiteja Akademija se prične točno ob 20. uri, po akademiji se bo vršil ples. —Ij Pevci šentjakobskega pevskega zbora se pozivajo, da se danes ob 17 30 polno-ŠtevHr.o udeleže pogreba pokojne Mice Chvatalove. Železnirarsko glasbeno društvo >S!oga« ima svoj redni letni občni tbor v srede, dne 2. maja t. 1. ob 6 uri popoldan v društvenem lokalu (Ljubljanski dvor). —lj T. K. D. naznanja cenjenemu članstvu, da se otvori tennis - sezona 1. maja t 1. Novi člani se Še sprejemajo. Urnik je na ogled na društvenem igrišču v Tivoliju. —Ij Za spomin na birmo ie samo srebrna ura z verižico v etuiju F. Čuden. LJubljana, Prešernova ulica 1. 32T Specijalna trgovina dunajskih bluz, krasne kasha obleke. Kristoflč-BuČar. 46-T —1} Nogavice razne vTSte v veliki iz-oeri ki'pite najceneje pr! Dobelcu. Pred Škofijo 35-T —lj Kuharski večerni tečaj. Na dr. Krekovi gospodinjski šoli se začne kuharski večerni tečaj l. maja in traja do 28. junija t 1. Zglasiti se je pri vodstvu dr. Krekove meščansko - gospodinjske šole v Zgornji Šiški pri Ljubljani do 30. aprila t. 1. 339n Iz Celja —c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 30. t. m. ob 21. uri predava odv. kandidat g. Iv. Štempihar esejizme o temi: «VeČna ženskost in sodobni žena*. —c Nova promenadna pot na levem bregu Savinje se počasi urejuje. Ob njej so nasadili breze. Sedaj bi bilo treba pot posipati še z malo finejšim peskom ter postaviti klopi in urediti tudi okolico ceste. —c Še ena nova trgovina. Tvrdka Alojz Ussar iz Maribora je v Prešernovi ulici otvorila svojo podružnico. Prodajala se bodo kolesa, šivalni stroji, motoma kolesa itd. —c Nočno lekarniško službo bo opravljala v tednu od 29. aprila do 5. maja lekarna <*Pri Mariji Pomagaj* na Glavnem trgu. Slovenci! Narod, ki je vdan alkoholizmu, propada moralno, telesno in gospodarsko. Zato se z vedno večjo vnemo propagira ideja treznosti po vsem kulturnem sve^tu, osobito med mladino. Tudi naše ministrstvo prosvete je odredilo, naj se mladina v vseh šolah vzzaja v duhu popolne zdržnosti Posebno bodi ta teden — od 29. aprila do 6. ma-ja — posvečen smotreni propagandi treznosti. Ljubljanske srednje in sorodne šole proslave ta teden s predavanji v veliki dvorani »Uniona« dne 2. maja, z akademijami v »Unionu« dne 4. ma<]a Ln v aireni Narodnega doma dne 5 maja, z raz d roda j a njem posebnih značk 2a zgraditev »Doma treznosti« v Beogradu, ki bi sfoižiJ obenem kot zdravilišče za alkoholike. Druge šole izvedejo proslavo na primeren način s predavanji in prireditvami. Ob tej priliki se obračamo na vso javnost in prosimo vse merodajne čmitelle, kuJturoo-pro-srvetna društva, vse politične stranke, naj posvečajo alkoholizmu vso pozornost, kajti strez-neoje našega naroda je nujna in resna naloga vseh. Osredotočimo vse vzgojno in prosvetno d«k>, vse sile v tej smeri! Dosti je že bilo lepih besed in o4>l>j.u dne 30. aprila 1928. Stran 5. Nelly Grosavescu v drugi izdaj Pretresljiva zakonska tragedija v Pisku na Češkem pred poroto. — Mlada žena ustrelila moža, s katerim ni mogla živeti. — Oba zakonca sta skakala čez zakonski plot. Idilično južnoOeško mesto Pisek, kamor radi zahajajo zlasti stari vpokojen-ci, da prežive v krasnih gozdovih vroče poletje, je imel v petek in v soboto veliko senzacijo. Pred poroto se je odigralo zadnje dejanje rodbinske tragedije, ki je zahtevala življenje profesorja gimnazije v Pisku Vojtecha Le-peške, katerega je zahrbtno ustrelila njegova žena. Zločin v Pisku zelo spominja na znano dunajsko afero, na umor opernega pevca Grosavescu, o katerem je pisal ves svetovni tisk. Motiv zakonske tragedije je bil nesporazum med zakoncema, ki sc po svojem značaju nista ujemala. Resen, vesten in pedanten 4Sletni profesor se je poročil z 191etno licejko, ki je komaj spoznala življenje. Crna nit sporov med zakoncema se je vlekla od poroke do dneva grozne tragedije 6. septembra 1927. Krogla ie izravnala to nasprotje, katerega zakonca dolga leta nista mogla odstraniti. 6. septembra 1927 je prišla na orož-niško postajo v Pisku Marija LepeŠko-va. soproga profesorja češke gimnazije v Pisku Vojtecha Lepeške. in izjavila, da je svojega moža ustrelila. Prosila je, naj jo aretirajo. Sodna komisija je ugotovila, da se je res odigrala pretresljiva zakonska tragedija. V kuhinji so našli profesorjevo truplo. Profesor je imel prestreljeno glavo. Obdukcija je pokazala, da je prebila krogla možgane in da je nastopila smrt takoj. Nobena zdravniška pomoč bi profesorju ne mogla rešiti življenje. Strel je padel iz neposredne bližine. Mlada žena je pred orožniki in preiskovalnim sodnikom opisala svoj* zločin. Usodnega dne se je vrnil njen mož zvečer iz gostilne, kjer je bil na hrani. Komaj je stopil v kuhinjo, je nastal prepir zaradi odmere davkov. Mož je opozoril ženo. da mora sama plačevati davke, ker upravlja imetje. Ko je žena odgovorila, da ne bo plačevala davkov, jo je začel mož zmerjati. Ko je zahteval, naj gre k babici po otroka, da ga pretepe, je šinila ženi v glavo strašna misel, da bi moža ustrelila. Vstala je in odšla v spalnico, kjer ie vzela iz omare revolver in ga nabasala. Vrnila se je v kuhinjo, kjer je stal njen mož pri oknu s hrbtom proti nji. Ko je prišel do stola med mizo in posteljo, je sedel in začel čitati novine, /ena je pristopila k njemu in počakala, da se je mož poglobil v čitanje. Nato je pomerila možu v glavo in sprožila. Padel je strel in žena je planila iz kuhinje. Takoj se je zavedla, da so ^trel slišali stanovalci hiše, ki morajo vsak čas prihiteti v njeno stanovanje. Revolver je položila k vratom. Pri tem je opazila, da ima prste krvave, kar je bil dokaz, da cilja ni zgrešila. Hitro si je umila roke in odšla v prvo nadstropje k zdravniku Malkovskemu. Hotela ga je prositi, da bi nudil njenemu možu prvo pomoč, dasi se je bala najhujšega, ker je imela roke krvave. Pozvonila je, toda zdravnika očividno ni bilo doma. Tako je odšla iz hiše in naletela na hišnico. Prosila jo je, naj jo spremi na orožniško postajo, ker je bila tako prestrašena, da so se ji šibila kolena. Tako je izpovedala morilka sama, ki je odkrito priznala, da je imela namen umoriti svojega moža. Dejanje je izvršila pri popolni zavesti. Na moža ie pomerila iz neposredne bližine in sicer tako dobro, da je bil takoj mrtev. Vedela je, da bi se mučil, če bi ga ne zadela dobro. Zato je sprožila šele. ko je bila prepričana, da ga zadene v glavo. Obtoženka trdi, da ni bilo drugega izhoda. S svojim možem se je seznanila po oglasu v novinah. ko je bila stara 19, on pa 48 let. Med njima se je razvilo takoj ljubavno razmerje in koncem 1. 1909. je obtoženka zanosila in tako je moral opustiti študije. Poročila se je 8. februarja 1910. Že 3. maja je porodila hčerko. Zakon je bil srečen samo nekaj mesecev, kajti mož je začel dvomiti, da je otrok njegov. Začeli so se domači prepiri in končno je morala žena dati otroka babici, da hi ga vzgajala. Toda tudi to ni pomagalo. Mož je bil velik sebičnež in čudak, ženi je dajal zelo malo denarja za gospodinjstvo In tudi za otroka se ni brigal. Imel je tudi ljubavno razmerje z neko dijakinjo in žena je vložila tožbo za ločitev zakona, ker je prišla do prepričanja, da z možem ne more živeti. Prepiri so se nadaljevali. Ker mlada žena doma ni našla ljubezni, se je seznanila z Italijanom Marrocom, s katerim je imela ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Zanosila je, ker se je pa bala škandala, je abortirala. Nekoč sta se z možem hudo sprla in priznala mu je, da ima razmerje z drugim. Zato sc je bala, da ostane brez alimentov, če bi se sodno ločila. Toda priče so izpovedale, da je bila vsega kriva žena, ki je zelo temperamentna, sitna in nasilna. Vse kaže, da je imela obtoženka že dolgo namen izne-biti se svojega moža. Zanimivo je. da je kupila revolver že tri mesece pred umorom. Zadnje čase je tudi mož slutil, da ima žena z njim slabe namene, ker je prijateljem opetovano izjavil, da se boji, da bi ga žena ne zastrupila. Prof. Lepeška je strog in pedanten mož. toda njegovi sorodni trdijo, da je vsega kriva žena. Njeno vedenje pred in po zločinu priča, da je cinična in da je izvršila zločin namenoma. Zdravniki so jo preiskali in ugotovili, da je duševno popolnoma zdrava in da sc je dobro zavedala svojega dejanja. Učenjaki o potresni katastrofi v Bolgariji Potresni sunki v Bolgariji se ne bodo več ponavljali. — Na nekaterih krajih se je zemlja udrla. — Benandi se hoče z napovedovanjem novih potresov proslaviti. Geologi, ki so odpotovali v Bolgarijo, da si ogledajo ozemlje potresnega razdejanja so podali zanimive izjave o vzrokih te velike elementarne katastrofe. Prof. dr. Boncev je izjavil, da je potres v Bolgariji tektoniči-jga značaja. On izključuje vulkanični izvor potresa in pravi, da katastrofa tudi ni bila posledica premikanja zemeljskih plasti. Potresni sunki so nastali ob stri razpoki v zemlji, ki se razteza od vasi Češni-ger blizu Sadova preko Papaizle do Skobeleva. Ob tej razpoki je nastala v zemlji nova velika razpoka. Pri Skobci evu je zemlja na mnogih krajih počila in nastale so velike razpoke. Na nekaterih krajih je pritekla iz razpok voda, pomešan s peskom ali glino. Ozemlje ob reki Marici se je zelo iz-premenilo. Tako se je zemlja pri vasi Češnigerovo udrla za 130 cm. Na vprašanje, je-li pričakovati, da se bodo potresni sunki v Bolgariji ponavljali, je profesor odgovoril, da te nevarnosti ni. Cela trakijska ravnina in sofijska planota se je z vsemi dolinami že davno sesedla in izoblikovala tako, da ni pričakovati nobenega premikanja zemeljskih plasti. V teh krajih potresnih sunkov v doglednem času ni pričakovati. Sedanji potresni sunki so se omejili samo na plovdivsko in čirpan-sko oblast. Zaniiuivo je, da imajo plov-divski in čirpanski potresr.i sunki dve razni središči. Potresni sunki se utegnejo ponavljati še en mesec, vendar pa bodo vedno šibkejši in naposled povsem izostanejo. V teh krajih utegne nastati potres šele čez 1000 let. Sofiji ne preti nevarnost potresne katastrofe, ker stoji mesto na diluviainem terenu, čigar plasti so enakomerno razdeljene. Nevaren je samo teren, kjj- zemeljske piasti niso enakomerno razdeljene. Šef meteorološke postajj Kirov je izjavil, da se končajo epicentraine linije potresnih sunkov, ki so nastali v smeri od vzhoda proti zapadu, severno od Čirpana pri vaseh Dubki'e in Omu-rovo. Ti dve vasi sta bili tudi najbolj prizadeti. Od te črte so se širili potresni valovi, čijih sila je bi i a odvisna od oddaljenosti objektov in od terena. Pri drugem velikem potresu 1*. t. rs. ;c šla epicentralna linija v smeri od severo-zapada proti jugovzhodu in sicer od vasi Manoleto čez reko Marico preko vasi Doganža, Sadov in Papazli v dveh strujah. Tretja struja je š:d preko vasi Jahlij v smeri proti vasi Tatarevo. Ob epicentralnift linijah so bili potresni sunki vertikalni in tudi sme- se ni dala določiti, Borisovgrad sta dosegi! obe liniji. Zunanje izpremembe je opažati zlasti pri drugi lin ji. Najznačilnejši pojav so opazovali geologi zapadno od Papazle, kjer se je zem?ia oogreznila na nekaterih krajih za dva metra. Posledica je bila, da je na reki Sušici nastal vodopad. BENDANDI — ŠARLATAN. Zadnjič smo poročali, da is italijanski »strokovnjak« Rafali Bendandi napovedal začetkom in koncem maja nove katastrofalne potrese. Ta vest je seveda najbolj razburila nesrečno prebivalstvo onih krajev v Bolgariji, kjer je povzročil potres največje razdejanje. Ljudje so že itak zbegani, a zdaj jim obetajo še nove potrese. Zato ni čuda, da so se mnogi obračali na domače strokovnjake, da jim pojasnijo, kaj je z novimi potresi, ki jih napoveduje italijanski »strokovnjak«. Vodstvo bolgarske rr.eteorološke postaje je na mnoga vprašanja odgovorilo, da Rafael Bendandi nima strokovne izobrazbe. Čutil se je poklicanega stopiti pred svet z napoveJanjem potresov in 1. 1923. je ustanovi! v Faen.zi geodinamični observatorij. Kot ravnatelj tega zavoda je že od i. iv23. napovedoval potrese, ki jih pa ni oilo. Napovedal je nebroj potresov i a naključje je hotelo, da so se neka^rs njegove napovedi izpolnile. S tem pa še ni rečeno, da je vse res, kar trd'. Bendandi trdi, da je metoda njegovih napovedi tako jasna, da jo lahko razutr.e tudi la-jik, toda mož se ni še povzpel tako daleč, da bi svojo metodo znanstveno razložil. Znanstveni krosr Italije so prepričani, da Bendandi ni poklican govoriti o potresih. Ravnatelj enega največjih italijanskih geofizičnih observatorijev Agamenone smatra Đecdanđija za domišljavca in šarlatana in pravi, da njegove napovedi nimajo nobptie stvarne podlage. Mož bi se rad proslavil in zato pošilja v svet senzaciiona:ne vesti o novih potresnih ltatastrofau. Maski in pariški banditi Cikaški banditi in pariški apaši. Velike razlike ni med njimi, le da so čikaški banditi še bolje organizirani in še bolj predrzni. Tako poročajo ameriški listi, da so pričeli v Chica-gu banditi ustanavljati cele sindikate in truste. Eno tako gnezdo je nedavno policija odkrila in poskrbela, da so člani zamenjali svoje poslovne prostore s prostori državnega pravdni-štva. Policija je našla pri družbi prospekte, ki bi delali čast vsaki dekliški družbi. Tako je imela družba na programu, da odpelje večje število čika-škm milijonarjev in da morajo ugrabljeni milijonarji odkupnino phačevati kar z vrednostnimi papirji. Kako imenitno poslujejo ameriški banditi, dokazuje usoda nekega uglednega milijonarja. Banditi so ga odpeljali z zavezanimi očmi. Avtomobil se je ustavil pred bk'žnjo hdšo. Banditi so zahtevali 100.000 dolarjev, končno so pristali na desetino odkupnine, ki so jo tudi dobili. Zdaj je trust zaenkrat na varnem, zanimivo pa je, da so se že našli nasledniki riskantnega podjetja. Tudi pariška policija ima z apašjo zalego velik križ. Nedavno se je ustavil pred palačo neke pariške banjke eleganten avtomobil. Izstopil je znani pariški draguljar Marcel Bosoh. Bil pa je tako nepreviden, da je pustil v avtomobilu dva kovčega z dragulji v vrednosti 250.000 frankov. Takoj za njim je privozdl drugi avtomobil, iz katerega sta izstopila dva moška. Mirno sta stopila k prvemu avtomobilu, vzela oba kovčega in se v svojem avtomobilu naglo odpeljala. Vse to pa je opazil sprevodnik cestne železnice, ki si je zapomnil številko avtomobila. Policija je čez nekaj ur že aretirala lastnika avtomobila. Ta je priznal, da je tatvino izvršil v družbi z dvema tovarišema. Enega je policija kmalu prijela, drugi pa je bil zaposlen v neki restavraciji blizu banke. Policija se je naglo poslužila avtomobila prijetega tatu in se odpeljala pred restavracijo. Lopov pa je medtem že zaslutil nevarnost in je še pravočasno odnesel pete. Dočim je policija lopova preganjala po restavraciji, je avtomobil brez sledu izginil. Policija je sicer kasneje prijela tudi tretjega soudeleženca, toda o avtomobilu ni bilo duha ne sluha. samomor italijanskega generala Že v soboto smo med brzojavkami kratko poročali o zagonetni smrti poveljnika tehničnega oddelka italijan* ske vojne avijatike generala Alessan* dra Quidonija, ki je skočil v petek na letališču v Montecelio s padalom iz aeroplana in obležal mrtev. Nihče ni vedel, kakšne namene ima general. Quidoni je skočil v višini 1000 m iz aeroplana in padalo se ni odprlo. Pa* dalo je bilo sistema Salvador in se je doslej vedno dobro izkazalo. Vrvi so se pri skoku omotale okrog generalo* vega telesa. S padalom tega sistema je skočilo iz aeroplana že 2000 letalcev in še nihče se ni ponesrečil. General je skočil iz aeroplana brez vednosti višjih vojaških oblasti, ki bi mu bile drzen eksperiment gotovo prepovedale. V londonskih krogih, kjer je bil general Quidoni kot dolgoletni voja* ški letalski ataše dobro znan, je vzbu* dila vest o njegovi zagonetni smrti splošno presenečenje. Govori se, da je izvršil general samomor. Tako prilož* nost za samomor dajejo generalom sa* mo, če jim preti kazensko postopanje zaradi težkega zločina. Londonski tisk opozarja v zvezi s tem na znano Red* lovo afero. General Quidoni je bil ve* lik prijatelj Angležev, ki jih je smatral za najboljše zaveznike Italije. Baje je bil v pogovoru z Angleži preveč iskren in je govoril o pripravah italijanske vojne avijatike, zlasti o pripravah za tekmo za Schneiderjev pokal. S tem je baje zakrivil poraz Italijanov v Bes netkah, kjer se je vršila lani velika le* talska tekma. General Quidoni je bil strokovnjak svetovnega slovesa. V letalstvu je na* pravil sijajno karijero. Leta 1923. je vstopil kot polkovnik v letalski kor in ca je temeljito reorganiziral. Bil je kraljev adjutant in kot strokovnjaka so ga pošiljali na vse mednarodne raz* orožitvene konference. Velika plemiška parada v Turinu 2. junija se bo vršila v Turinu velika svečanost, katere se udeleži vse italijansko plemstvo na čelu s kraljevskim dvorom. V Turinu se že vežba na stadionu slavnostna povorka, ki bo ena največjih, kar jih je videla Italija. Povorka bo predstavljala tri epohe iz zgodovine rodbine Savova, dobo vojvode Emanuela Filiberta, ki je obnovil 1. 1560. italijansko državo, dobo ustanovitelja monarhije Victora Amadea II. (1706) in dobo Karla Alberta, ki je napovedal 1. 1849. vojno za neodvisnost Italije. Vse tri dobe bodo razvidne iz originalnih uniform, ki so jih nosili takratni junaki. Povorke se udeleže člani vseh italijanskih plemiških rodbin v starinskih uniformah. Mnogo plemičev se je že zbralo v Turinu, kjer se pripravljajo pod vodstvom grofa d'Ostianija za nastop v svečani povorki. Poedine skupine na konjih in peš bodo vodili princi rodibne Savova. Emanuela Filiberta, zmagovalca v bitki pri St. Quentinu, bo predstavljal princ Umberto iz Pie-monta, kneginjo Marketo Valois pa princesa Jolanda. Princ U Puglie bo predstavljal Victora Amadea II.. njegova soproga pa francosko kraljico. Vlogo kralja Alberta bo i?ral princ iz Pi-storie, kraljico Marijo Terezijo pa princesa Bona. Evgena Savovskega bo pedstavljal princ iz Bergama. Tako bo italijanska javnost videla defiliranje starega knežjega rodu *la-nov vseh italijanskih plemiških rodbin. Skupina Emanuela Filiberta nastopi v oklepih in z orožjem iz 1. 1566. Skupila Victora Amadea II. nastopi v okk'pih, toda brez čelad. Tretja skupina Karla Alberta bo nosila častniške uniforme iz 1. 1849. Povorke se udeleži 1.500 itali: janskih plemičev. Veliko senzacijo bo tvorila skupina 25 dam. ki nastopi;o s 4 skupinami italijanskih čatnikov. Viuk princ rodbine Savova bo vodil 300 p.e-mičev, 4 dame, 10 trubačev in 10 praporščakov. najboljše, najtrainejše zato naiceneiše? Moranski obsojen na osem let Našim čitateljem i:o gotovo še v si-ominu mednarodni lopov in svedrovec Julij Moranski. ki ie po vsej Evropi izvršil celo serijo drznih vlomov v razne draguljarne ia povsod odnesel milijonski plen. M )ž -c nu sumu, da je tudi v Mariboru izvrš':! dva velika vloma, kajti način vloma je pričal da je bil vlomilec zelo spreten Teh dveh vlomov mu pa niso mogu dokazati. Kakor znano, so prijeli jia Dunaju. Lopov je namreč z vsem plenom, ki <;i ga je nakopičil, na Dunaju odprl veliko trgovino z ziatn no in dragulji in 2e več mesecev delal prav dobre kupčije. Izdal ga ie pa nsVi nakit, ki ga je razstavil v izložbi Slučaj ie namreč nanese], da je nakit spoznala ena izmed okradenih žrt^v — baje je bil neki praSki draguljar — in prijavila zadevo policiji. Moranski je bil seveda takoj aretiran in izročen sodišču. Na Dunaju je bil obsojen na 3 *eta ječe, po prestani kazni so ga na avstrijske oblasti izročile švicarskim. Te dni se je v Curinu proti Moransk^mu vršila druga iazprava. Švicarji pa niso bili tako usmiljeni in so lopov* zašili za 8 let, po prestani kazni ga pa za vedno izženo iz Švice. Potem ga izroče švicarske oblasti češki policiji- Radi vloma pride Moranski na obtož-io klop tudi v liu-dimpešti. Lopov bo ime' torej priliko, da se spozna z za:>ori raznih veieinest v Evropi. Položaj lepe književnosti na Poljskem Zdzislan Debicki je izdal nedavno v založbi varšavske knjigarne Gebethner 10 \Volff svoje studije o poljskem slovstvu »Rozmowy o hteraturze« (Razgovori oslov* stvu). Iz te zanimive knjige podajamo po »Slov. Pfehledu< nekatere misli in sodbe: Leto 1914. je bilo ugodno za polisko slovstvo. Oslabilo oziroma do malega ubilo je pri inteligentnem meščanstvu zanimanje za literaturo, ne da b, ga bilo vzbudilo v širokih vrstah demokracije, ki je stoorav nastajala. Literaturo binatraio za ^malenkostno zabavo«, za potrato časa. Na knjižnem trgu se proda največ 5000 izvodov knjig, v splošnem se naklada giblje med 1000 do 3000 izvodov, kar je pri več kot 28 milijonskem narodu uprav tragično malo. Egiptovske sanjske bukve so edine izšle v nakladi 100.000 izvodov. Propaganda poljske literature v inozemstvu ni uspela. Nobeno poljsko delo ni imelo pri drugih narodih zaradi tega več uspeha. Če se omenja ime Sienkiewicz. ni treba pozabiti, da ga ni nihče propagiral, marveč U zgolj zaradi izredne kvalitete svojih spisov postal pisatelj svetovnega imena. Njegovi spisi so prevedeni skoraj v vse jezike. Zakaj? Ker njegova trilogija očituj© očarujočo prvinsko silo junaštva, ker so lepote romana »Quo vadis< govorile vsem ljudem latinske in krščanske kulture. Prav tako so zmagoslavno prodrli v svet Re.v-montovi »Kmetje<, za kar gre hvala znamenitemu nemškemu prevodu. Denar, ki ga je vrgla Poljska za literaturno propagando, je bil ali vržen v nemar, ali pa je prinesel kaj malenkostne koristi. Evropa in Amerika se za polisko slovstvo ne zanimata toliko, kolikor bi zaslužilo po svoji vrednosti in bogastvu. Velik del poljskih pisateljev se ie po prevratu preselil iz Lvova in Krakova in Varšavo. Vsi pisatelji žive v tesnih gmotnih razmerah in samo sanjarijo o dahnem svetu. Večina v Varšavi živečih — ne izvzem-ši najslavnejše — biva v žalostnih okoliščinah, često celo brez zadostne dnevne svetlobe, brez solnca, brez priliva čistega zraka, brez miru in tišine. Vzlic tem razmeram pa ustvarjajo krasne umotvore, v katerih ni mržnje do sveta in ljudi. Vse bi bilo treba proglasiti za svetnike. Avtor odgovarja na vprašanje, ali poljski pisatelj lahko dostojno živi s samim literarnim delom: Ne! Debicki obžaluje, da na Poljskem izumi-Ta pokolenje pisateljev, ki so bili vzgojeni ob klasičnih vzorih. Še Sienkiewicz je rad črtal Tacita v izvirniku, bil ie navdušen ob njegovem slogu in je z naslado prevajal Horaca. Kasprowicz je dobro poznal grščino in latmžčino. Wis»pianski je bil enako kot Rvdel zaljubljen v Homerja. Danes vlada na Poljskem geslo: Proč s klasicizmom! Pismeni jezik izgublja svežost in preprostost, išče baročno slikovitost besed, orna-mentiko, toda vsebina in iedrnatost sloga se vidita postranska zadeva. Vznika in širi se literarno narečje, ki je polno redko uporabljanih besed in barbarizmov; na videz j© lepo in uglajeno, v resnici pa ie zelenjaiko in ordinarsko. ker uvaja v literaturo naj-zoprnejše poulične izraze. Dokaz, kam vodi protihumanistična, od Rusov posneta smer v literaturi. Paul Wegener V LJUBLJANI! Kdor ni več dobil vstopnic za gledališče, naj si ea zotovo ogleda danes v ELITNEM KTNU MATICA. Ali ste se že naročili na »Ponedeljek" LIŠEIE Strojepisje VSEH VRST. ČRTNE IN AVTO* TIPIJE, IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH. PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA FINBJŠO IZVEDBO V ENI AU VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, liubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA SO. Z. SV. PETRA NAS. 99 dvo - trimesečni dnevni in večerni tečaj. Učna ura 4 Din. Vpisovanj« 30. aprila m 1. maja. Chrlsrof-ov učni zavod. Domobranska cesta 7. S3S Parcele v mestu, prodam. Suha lega. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 836 Starine: garniture, okrogle mize, tabernak-1 je, vitrine, stoJe, omare, fotelje, porceian. srebro, lestence kupujem po ljubiteljskih cena-h. Brze ponudbe na Julij pl. Silbernagl, Zagreb, Ilica 131 a. 825 Prostovoljna javna dražba raznih hišnih predmetov se vrši dne 3. mada t. 1. ob 9. dopoldne Bkiweisova c&sta It. 1, III. &53 Sveže, najfinejše norveško ribje olje is lekarne dr. O PiccoHj* v Ljubljmni — ae priporoča ble* efcm, slabotnim OMoam. 1L3/L tfrsta 9637-40795 rjava ali siva, cresnievo rdete s kombinac jo Oullboksa rjavi polievl;! z gumastimi podplati Naš uspeh Uporabili smo vse naše znanje da nabavimo novo, popolno in naj modernejšo izbiro moških pol-čevljev. Izdelali smo jih do najmanjših potankosti. Noge se Vam v njih odpočijejo in niti ne občutite neugodnosti novih čevljev, hoja in držanje telesa pa Vam bosta samozavestna in moška. Prožijo udobnost in zadovoljstvo Osigura jo čvrsto odločnost Izdelujemo jih v različnih širinah za močne in ožje noge Prvikrat prinašamo moške polčevlje modernih barv. Dobite jih v najmodernejših barvah od sivih do črešnjevordečih v vseh niansah rumene ali rjave barve ter v raznih kombinacijah. S temi polčevlji smo dosegli vrhunec našega uspeha dela te sezone, a naša želja je, da tudi Vam pomorejo do uspeha. Vrsta 9937-60991 Crni plitvi čevlji Vrsta 9937-40991 rumeni putni čevlji Din 290 Vrsta 9637-60791 I a lakasti poiteviji ^^^^^ i " •M, Iščemo za takojšnjo dobavo večje in manjše količine tesanega lesa, desek, latev in vagon okroglih drogov. Podrobne ponudbe na: Varga i Račmanj, SUBOTICA. D.M.C. največje skladišče Sarajevo, Presfolonasledjilca Petra 26 791 iS letna garancija I mi šivalni stroji»KOLESA znamke GRITZNER in Adler za dom, obn in ndustnjo — istoiam š vi car s k pletilni STROJ OUBIEO Samo pn JOSIP PETELINCU Tudi na obroke. LJUBLJANA olizu Prešernovega spomenika ob voch r'ouk w vezeniu brezplačen Cene nizke Mestni pogrebni zavod Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša hči, sestra, svakinja, gospodična Marija Chvatal uradnica danes 28. t. m. po kratki, mučni bolezni nenadoma preminila. K večnemu počitku spremimo blago pokojnico iz mrtvašnice splošne bolnice v ponedeljek 30. aprila 1928 ob V* 6. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. aprila 1928 Žalujoča rodbina Chvatafova različnega platna in Sifonov iz domačih tovarn, Kakor tudi svetovno znane znamke „ScfiroH" A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA MESTNI TRG Stev. 10 Ugodne cene! Na željo vzorci! Za birmo F. ČUDEN Ljubljana. PREŠERNOVA 1 Pazite na obleke ker si veliko, veliko lahko pri* hranite, če jo daste čistit it ba-vat v kemično pralnico kjer je cena rajnižja In najbolj solidna postrežba. Anton Boc, LJUBLJANA, Selenburgova ui št. 6/1 — tovarna Vič#Glince. --L- Citre koncertne, ugodno prodani. — Ponudbe na upravo lista pod »Citre 842«. KLJUČAVNIČAR ANTON KETTE — se je preselil — v Bohoričevo ulico št. 33. — 1 zdeluje stroje za rezance in klučavničarska dela 52/T L Mik (rt UDBLJJUU ■sramiš priuriUsTiJt kaTt*tjn» ftijfUft pilit tifttli »lito Kot sostanovalca Zimska suknja in na domačo hrano sprejmem so- črna, dobro ohranjena, na prodaj, spoda. Glince cesta XIII., št. 9. Ponudbe na upravo »Slov. Nar.€ 837 1 pod »Suknja 840«. Ocarinjenj e- vseh uvoznih. Izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tanfi KAJ KO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA. Masarvkov*, cesta 9 (nasproti Carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklanra* _nega blaga in vse informacije brezplačno. 51/T Zelo znižane cene! Dvokolesa novi modeli W£H, motorji, otroški vozički, najnovejši *ivaln« stroji in pnevmatika Michelin. Posebni o-Kl^lek za popolno popravo, emajliranje in f*o-niklanje dvokoles in otroških vozičkov šivalnih strojev itd. Prodala na obrok* Ilustrovani ceniki franko. «TRIBITNA> F. B. L. tovarna dvokoles to otroških vozičkov, LJUBLJANA. Karlor-feka cesta št. 4. Urejuje: Josip Zapanči& m Z* *N«uodno jJMiK Fran, Jezerfek« mm Za ppnra la ftiwita| del lista; Oton Christoi mm Vsi v Ljubljani, 9945 0192