PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXXI, Št. 179 (9181)	TRST, torek, 5. avgusta 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cdMostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OBISK AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA GERALDA FORDA V BEOGRADU
Dvostranski ameriško - jugoslovanski odnosi v ospredju pogovorov med Titom in Fordom
V'
Sef Bele hiše izrekel priznanje Jugoslaviji zaradi njene neuvrščene politike9 ki je aktiven prispevek k večjemu razumevan ju med narodi - V skupni amer iško-jugoslovanski izjavi je izraženo zadovoljstvo ob uspehu pravkar končane konference o varnosti in sodelovanju v Evropi
BEOGRAD, 4. — Na povabilo predsednika Socialistične federativ-ne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita se je v nedeljo in v Ponedeljek mudil v Beogradu ameriški predsednik Gerald Ford. Že kmalu po njegovem prihodu, so se v Beogradu začeli pogovori med predsednikom Titom in Fordom, ki sta se jima pridružila državni tajnik za zunanje zadeve Henry Kissinger ter zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic.	~ '
Na večerji sta gostitelj in gost iskanja rešitev za probleme ener-
hmenjala zdravici. Predsednik Tito Je v svoji med drugim rekel:
«Živimo v času, v katerem motamo ravnati drugače kot doslej, saj imamo nove in vse resnejše izkušnje, ki jih s seboj prinaša di-namični razvoj današnjega sveta, "saka misel na prihodnost mora izhajati iz prepričanja, da je naša Seneracija sposobna soočati se s temi izzivi in obvarovati mir. Zato je treba zaustaviti tekmo v obo-toževanju, odpraviti sedanja žari-sca vojn in si z vsemi silami in sredstvi prizadevati za pospešen fazvoj in ustvaritev pogojev za živ-‘jenje dostojno človeka na našem planetu.
.Prepričam smo, da je prihodnost človeštva odvisna od postavitve no-V1h pravičnejših mednarodnih ekonomskih odnosov, zlasti od pospe-
gije, surovin, hrane itd. Vse to pa
bo mogoče doseči s pogovori na
temeljih enakopravnosti in ob spo-
štovanju neodvisnosti in suverenosti vsake dežele. V tem pa je tudi bistvo politike neuvrščanja, ki se je prav na omenjenih načelih uveljavila in postala pomemben dejavnik
v mednarodnih odnosih. Jugoslavija bo tudi v prihodnje ostala dosledna talci politiki, je med drugim rekel Tito in zatem govoril še o krizi na Bližnjem vzhodu, ter o dvostranskih odnosih ZDA - SFRJ.
Predsednik Ford pa je v odgovoru na zdravico znova izrazil navdušenje, ker se mu je ponudila priložnost obiskati Jugoslavijo. Zatem je govoril predvsem o uspešnem razvoju jugoslovansko - ameriških gospodarskih odnosov, za katere je menil, da so obojestranske koristi.
vašim vodstvom
sevanja razvoja dežel v razvoju, I «Jugoslavija pod
ima v mednarodnih odnosih pomembno vlogo. Združene države A-merike priznavajo, da je politika neuvrščanja, ki jo izvaja vaša država, aktiven prispevek k večjemu razumevanju med narodi, je med drugim rekel predsednik Ford. Med našima državama, kot je to primer med vsemi prijatelji, je bilo tudi precej razlik, vendar smo sposobni o njih govoriti odprto, kot to delajo prijatelji in jih tudi reševati. Pomembno je, da nikoli nismo dvomili v pomembnost naših skupnih ciljev, niti v prizadevanje za nadaljevanje prijateljskih odnosov.
Drugi dan obiska sta državnika nadaljevala pogovore zgodaj dopol-ne. Zjutraj je predsednik Ford najprej priredil delovni zajtrk, ki so se ga udeležili predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič in zunanja ministra obeh dežel Miloš Minic in Henry Kissinger. Po teh pogovorih, beseda je tekla o dvostranskih odnosih in o sodelovanju med državama, je predsednik Ford v parku prijateljstva v Novem Beogradu zasadil drevo miru.
Ocenila sta, da so odnosi med deželama zelo dobri in da se so-
delovanje med državama nenehno ciljev. Predsednika sta poudarila, da
razvija. Ugodno sta ocenila tudi konferenco v Helsinkih in v tej zvezi menila, da je treba doseči še boljše rezultate pri krepitvi evropske varnosti in razširitvi sodelovanja med državami v Evropi.
Ob koncu obiska ameriškega predsednika Geralda Forda v Jugoslaviji so v Beogradu že objavili skupno izjavo, ki med drugim pravi, da sta se predsednika Tito in Ford v skladu z uveljavljeno prakso rednih stikov in posvetovanj med predsedniki držav prisrčno, odkrito in konstruktivno pogovarjala o vrsti vprašanj, ki zanimajo državi.
Predsednika sta znova opozorila na pomen, ki ga jugoslovanska in a-meriška vlada pripisujeta ohranjanju miru, mirnim reševanjem sporov, spoštovanjem načel neodvisnosti, vzajemnim spoštovanjem in popolni enakopravnosti suverenih držav, neglede na razlike in podobnosti v njihovih družbenih, političnih in ekonomskih sistemih ter povsem v skladu z duhom in načeli ustanovne listine Združenih narodov.
Obisk predsednika Forda je bil priložnost za vsestransko proučitev dvostranskih odnosov. Predsednika sta potrdila, da so načela iz skupne izjave oktobra 1971. v Washingtonu trajna podlaga odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA. Med sedanjimi pogovori sta dala novo spodbudo za napredek teh odnosov, ugotovila sta napredek v gospodarskih odnosih in tudi možnosti za obojestransko koristen razvoj trgovine, naložb in drugih sodobnih oblik gospodarskega sodelovanja.
Nadalje sta predsednika znova opozorila na pomemben prispevek izmenjave na področju družbenih in eksaktnih ved, kulture, prosvete in informacij za poglobitev vzajemnega razumevanja in spoštovanja. Sporazumela sta se o nadaljnjih akcijah za napredek teh stikov. Predsednik Ford je pozdravil pripravljenost Jugoslavije, da bo na proslavi 200-letnice Združenih držav Amerike sodelovala z raznimi kulturnimi in umetniškimi prireditvami. Predsednika sta opozorila na pomembne zgodovinske in kulturne stike med narodi njunih držav, posebno pa na vlogo, ki so jo imeli Američani jugoslovanskega rodu v krepitvi prijateljstva med novo in staro zgodovino.
Izjava pravi, da sta predsednika zadovoljna s pravkar končano konferenco v Helsinkih o varnosti in sodelovanju v Evropi. Mnenja sta, da bo uresničevanje določil iz sklepnega dokumenta konference veliko prispevalo k uresničevanju njenih temeljnih
je medsebojna odvisnost vseh narodov in držav eden bistvenih dejavnikov pri iskanju pravičnih- rešitev za u-činkovit ekonomski razvoj. Povečati bo treba akcije za pravične rešitve, ki bi temeljile na boljšem mednarodnem sodelovanju in spoštovanju koristi vseh držav in narodov.
Predsednika sta preučila še druga mednarodna vprašanja, tudi položaj na Bližnjem vzhodu, na Cipru in v Sredozemlju ter vprašanja razorožitve. Predsednik Tito je razložil poglede o pomenu politike neuvrščanja v sodobnem svetu, predsednik Ford pa je orisal stališča Združenih držav A-merike do raznih vprašanj, tudi do pomena jugoslovanske neuvrščene politike. Ob tem je znova potrdil trajni interes ZDA in njihovo podporo neodvisnosti, ozemeljski enotnosti in neuvrščenemu položaju Jugoslavije.
Načela v skupni izjavi so temelj odnosov med Jugoslavijo in ZDA, so trdna osnova, na katerih se bodo tudi v prihodnje razvijali prijateljski odnosi med državama.
PETER ŠTEFANIČ
V ZNAMENJU SODELOVANJA MED VASCflN), IZSELJENCI IN POUTjCNIMl SILAMI
Praznik emigrantov v Subidu potrdil pravičnost zahtev beneških Slovencev
V imenu Zveze slovenskih izseljencev je domačin Cragnaz poudaril, da mora emigracija postati stvar svobodne izbire, ne pa življenjska nujnost — Govori poslancev Santuza (KD), Lizzerà (KPI) in Fortune (PSI)
Z nedeljskega praznika emigrantov v Subidu
iiirfiiiiiiiiiuriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiinniiiiiiuiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ČEDALJE VZTRAJNEJŠI GLASOVI 0 GONCALVESOVOM ODSTOPU _ -
Se brez rešitve vladen
kriza na Portugalskem
Predsednik Costa Comes prevzel tudi funkcijo predsednika vlade
LIZBONA, 4. — Politični položaj v Portugalski je že dalj časa izredno zapleten, v zadnjih urah pa postaja, spričo glasov o odstopu ministrskega predsednika generala. Vasca Goncalvesa, skoraj kaotičen. Goncalvesov odstop so iz u-radnih krogov sicer že večkrat, in tudi danes, demantirali, kljub temu pa današnji časopisi zagotavljajo, da je predsednik Costa Gomes že prevzel tudi funkcijo predsednika vlade. Po teh vesteh naj bi Costa Gomes imenoval dva podpredsednika vlade: gre baje za majorja Me-la Antunesa, ki vodi zmerno strujo v okviru sveta revolucije in pa za admirala Vitorja Crespa. V vladi, ki jo Costa Gomes skuša sestaviti naj bi bili tudi predstavniki poli tičnih strank, vsaj socialistični taj-
Ameriški Predsednik Gerald Ford se je danes zjutraj sestal s predsednikom ZIS Džemaloni Bijedičem
KOMUNIST VITALI NOVI PREDSEDNIK POKRAJINSKEGA ODBORA
Levičarska uprava tudi v milanski pokrajini
Socialdemokratska svetovalca izrazila pripravljenost na sodelovanje z novim odborom ■ V deželi Apuliji izvolili nov levosredinski odbor, ki se zavzema za «nove odnose» s KPI - Jutri seja vodstva KB
L: Y ®e°gradu so ob zaključku o-d ka ameriškega predsednika Poram ^.l'*ug?s*av'ii objavili skupno v ifr, 0 ' iu9°slovansko sporočilo, a erem je med drugim rečeno, Qa sodi c______r-._	, . .	.
v °ljvir rednih stikov in po-
viji S.?d!.F?rciov obisk v Jugosla-
i
mir„Velil< P°men ohranjanju miru, [mrnemu reševani,, ------------
J ®t0';ani med predsedniki držav.
os ovanska in ameriška vlada, jetare'®"° * * * * v skupni izjavi, pripisu-
štov • ” re*evanju sporov, spo-Ve an,u. načel neodvisnosti, su-o| rinostl ‘n enakopravnosti, ne-litičrvi,na- raz*ike v družbenih, po-n 1 ln gospodarskih sistemih Srr držav. V izjavi iz-stvn u°ba Predsednika zadovolj-renri° Pravkar zaključeni konfe-
aodelov elsinkih 0 vamosti Vanti .",U. V EvroPi- Uresniče-menta t° °« 11 ln sk|epnega doku-DoD„fxk0^ference bo Prispevalo k
P pušca,,^ napetosti y sve|u po_ žil I„9a .1? Predsednik Tito razlo-
Pomen	gos,u'	ka,ar' je
Da io P? '*lke neuvrščenosti, Ford njB « ?risal ameriško stališče do
da 'je „oivuV 2Ve2i ie Ford deial' vod J P®1’1'1« neuvrščenosti, ki jo k Več; 903 aviia/ aktiven prispevek rodi oLmi“ razumevanju med na-da se „d°nC^ iS bil° ngolovljeno,
vama uood05' med obema drža-staTalo m "° raZviiaio in da °b-Predek Th TI 23 nadalinii naročju tro .odnosov *ako na pod-
«odobnm Ibrt' nal°Žb in drU9ih
«elovanja. b 'k SOSPodarskega so-
nima šTttoiea VtfVah 15‘ iuniia škem le dl 9. 2Upana na Trža-čina ker . msko‘nabrežinska ob-
Slevonskt?'sk' neiasnega sta-
3*	b-	m°9,a
tovi'a	izvolitev3 župana	£
ra ter	redo»	j ‘upana	m	odbo-
uprave	Tako	• e!°van)e	občinske
nia séta 1° blla ,udi včerajš-na, ki, te Wif9VV-efa neusPeš-volitev in potrdil d13 zavm!l iz' ln drugi, privoli pSI ln KPI.	dogovor med j denje stranke, ali pa bodo užaljeno
RIM, 4. — Čeprav je Italija že stopila v poletno počitniško vzdušje, se politična dejavnost intenzivno nadaljuje tako v Rimu kot na periferiji. V ospredju je seveda predvsem problem krajevnih uprava: levičarske uprave se množijo, krščanska demokracija pa je vsak dan bolj potisnjena v opozicijo. V največjih težavah so socialdemokrati, saj njihova stranka doživlja vsak dan nove razkole, ko se čedalje več predstavnikov PSDI opredeljuje Za sodelovanje na krajevni ravni z «rdečimi odbori», v nasprotju z direktivami strankinega o-srednjega vodstva. Toda tudi krščanski demokraciji preti nevarnost, da bi zaradi notranjih razprtij ostala ob robu dogajanja in s tem čedalje bolj izolirana.
Pojutrišnjem, v sredo, se bo sestalo demokrščansko vodstvo, prvič po dramatičnem zasedanju vsedržavnega sveta, ki se je zaključilo s padcem Fanfanija in z izvolitvijo Benigna Zaccagninija za novega strankinega tajnika. Razpravljali bodo predvsem o notranji ureditvi v stranki: Zaccagnini bi želel, da bi prišlo do enotnega vodenja stranke, se pravi ob sodelovanju vseh struj in ne samo tistih, ki so prispevale k njegovi izvolitvi za tajnika. Prav v ta namen je Zaccagnini danes sprejel Rumorja, ki mu je obljubil svojo solidarnost in podporo. Rumor je pred kratkim izstopil iz «dorotejske» struje, ki ima v stranki relativno večino, ki pa jo je glasovanje na vsedržavnem svetu potisnilo v opozicijo. Ni pa še znano, ali bodo drugi dorotejski voditelji, se pravi Piccoli, Bisaglia in drugi, privolili v skupno vo-
vztrajali pri opoziciji.
Demokrščansko vodstvo pa se bo moralo tudi nujno ukvarjati z vprašanjem krajevnih odborov, še posebno po znanih dogodkih v Milanu. V tej zvezi pa ni pričalcovati, da bi KD spremenila svojo dosedanjo linijo, namreč vztrajanje na odklanjanju sodelovanja s komunisti in torej «izobčenje» tistih krajevnih predstavnikov, ki bi vstopili v «rdeče» odbore, kot se je zgodilo v lombardskem glavnem mestu.
Da ostanemo- v Lombardiji, so danes tudi v milanski pokrajini izvolili levičarsko upravo. Po nekaj desetletjih demokrščanske nadvlade je novi predsednik milanske pokrajinske uprave 35-letni komunist Roberto Vitali, za katerega so glasovali predstavniki KPI, PSI in «proletarske demokracije». KD, PRI, PLI in misovci so glasovali proti, socialdemokratska predstavnika pa sta se vzdržala ter izrazila pripravljenost na sodelovanje z novoizvoljenim odborom, predvsem glede konkretnih programskih vprašanj. Pokrajinski tajnik KD v Milanu Fri-gerio je ob sestavi novega pokrajinskega odbora ugotovil, da se je KD znašla v izolaciji in da prav zaradi tega ne sme več vztrajati, na vsedržavni ravni, na obrambi levega centra, ki da je «umrl na vseh ravneh». KD mora izbirati: a-11 ustvariti alternativo KPI, ali pa privoliti v zgodovinski kompromis. Tretje poti ni, je dejal Fingerlo : vztrajanje na obrambi sedanjega političnega okvira samo šibi stranko, krha politične odnose ter u-stvarja še bolj dramatičen družbeno - politični položaj.
Tudi socialdemokrati se medtem začenjajo zavedati, da je levi center mrtev in da se morajo nekako sprijazniti s sodelovanjem v levičarskih upravah, če nočejo povzro-
čiti razkola v stranki, saj se — kot rečeno — vedno več socialdemokratov v krajevnih svetih opredeljuje za sodelovanje v «rdečih» odborih. Tako je član vodstva PSDI Orsello danes izjavil, da so volitve 15. junija postavile na glavo sheme in perspektive krajevnih zavezništev. Sodelovanje predstavnikov PSDI v levičarskih krajevnih upravah je bila po Orsellovem mnenju logična posledica sklepa strankinega vodstva, da pooblasti primerjanje stališč z vsemi ustavnimi strankami o programih. To primerjanje je namreč večkrat privedlo do podpisa skupnih dokumentov, kar pa je preprečilo socialdemokratskim predstavnikom, da bi odrekli sodelovanje v odborih. Orsello je u-gotovil, da je strankino vodstvo pravilno potrdilo levosredinsko izbiro, kjer je taka formula številčno in politično možna. Kljub temu pa bi po njegovem mnenju bilo primerno, da bi dopuščali krajevnim organom stranke, na občinski, pokrajinski in deželni ravni, da avtonomno odločajo o zavezništvih. V tem okviru je Orsello izrazil solidarnost s tistimi predstavniki PSDI, ki so v skladu z direktivami iz centra o-drekli sodelovanje v levičarskih odborih, istočasno pa je izrazil «razumevanje» za tiste, ki so «s sodelovanjem v takih odborih želeli izraziti svoj protest proti zadržanju KD na krajevni ravni».
Danes so medtem izvolili nov deželni odbor v Apuliji. Tokrat gre za u- levosredinski odbor s sodelovanjem KD, PSI, PRI in PSDI, ki mn predseduje demokristjan Nicola Rotolo. V svojem namestitvenem govoru se je novi predsednik zavzel za nove odnose z opozicijo in predvsem s KPI, vki jo je pozval k sodelovanju za formulacijo deželnih zakonov in u-1
krepov. Zgovorna pa je izjava načelnika skupine PSI, ki je dejal, da je levega centra konec in da novi odbor ni levosredinski vsaj v smislu, da ne pomeni emarginacije komunistov. Tudi socialdemokratski predstavnik je dejal, da je nemogoče o-živiti stari levi center ter da je potrebna nova porazdelitev odgovornosti.
Zgovoren primer tega, kar se dogaja po vsej državi, je primer dežele Veneto, kjer imajo sicer demokristjani v deželnem svetu absolutno večino sedežev (31 na 60), vendar jim še ni uspelo sestaviti deželnega odbora. Prav danes so se vse stranke ustavnega loka dogovorile, da bodo prvo sejo novoizvoljenega deželnega sveta sklicali šele v prvih dneh septembra.
La Malfa - sindikati o telefonskih tarifah
RIM, 4. — Podpredsednik vlade La Malfa se bd jutri sestal s predstavniki federacije CGIL, CISL in UIL, s katerimi bo razpravljal o telefonskih tarifah. Kot je znano, sindikati odločno nasprotujejo novemu zvišanju tarif, ki ga ocenjujejo kot neupravičenega in protiljud-skega. Ljudski odpor proti novim torifam se je ponekod izrazil tudi s «samovoljnim znižanjem» tarif s strani uporabnikov, ki so plačali telefonski družbi SIP samo del zahtevane vsote.
V tej zvezi pa je vodstvo SIP prav na predvečer srečanja med La Malfo in sindikati dalo vedeti, da bo vsem uporabnikom, ki niso plačali celotne vsote in ki bi tega ne storili v predvidnem roku, izklopila' telefone.
nik Soares in komunistični tajnik
Cunhal.
Predsednik republike ima, kot kaže, namen sestaviti novo koalicijsko vlado, pri čemer baje upošteva izide volitev 25. aprila ter bo zato poveril vidna mesta predstavnikom strank, ki so se na volitvah uveljavile, v prvi vrsti socialisti, komunisti in socialdemokrati.
Goncalves naj bi se odrekel mandatu, ker so se baje mnoge vojaške enote izrekle proti njemu, z druge strani pa baje general De Carvalho noče pristati na to, da bi prevzel zapostavljeno vlogo v vladi. Kot rečeno pa so iz vladnih krogov vse te glasove demantirali, čeprav je jasno, da se v vrstah oboroženih sil nekaj dogaja. Jutri se bo sestal ministrski svet, ki se ga bodo udeležili, pod predsedstvom generala Goncalvesa, vsi ministri tako tisti, ki so že odstopili, kot drugi.
Nekaj stotin pristašev socialistične stranke je dočakalo generalnega tajnika Soaresa ob povratku iz Stockholma, kjer se je udeležil sestanka evropskih socialističnih voditeljev, na katerem so obravnavali vprašanje Portugalske. Soares je dejal, da je bilo posvetovanje po njegovem mnenju izredno pozitivno in da je ”azložiI prisotnim, socialističnim in socialdemokratskim ministrskim predsednikom, kakšen je položaj v Portugalski ter stališče portugalske socialistične stranke. Kar zadevp. morebitni odstop' generala Goncalvesa ter možnosti, da nalogo za sestavo vlade prevzame politična osebnost, ki bi uživala večjo podporo na mednarodni ravni (konkretno je bil govor o bivšem zunanjem ministru majorju Melu Antunesu) je Soares poudaril, da je socialistična stranka še vedno naklonjena vladi nacionalne rešitve, ki bi jo vodila vojaška osebnost. Ta vlada pa bi vsekakor morala imeti podporo vseh struj v okviru gibanja oboroženih sil.
Generalni tajnik portugalske KP Alvaro Cunhal je v svojem govoru pred več tisoč delavci v pokrajini Almentejo dejai, da je sedanji politični trenutek za revolucijo zelo težak in da ga označujeta dva dejavnika: ofenziva reakcije in pa zastoj v sestavljanju vlade, ki bi imela podporo ljudstva in oboroženih sil in ki bi bila zmožna izvajati načela portugalske revolucije.
Medtem se je število smrtnih žrtev neredov v Portu, kjer so vojaki streljali na demonstrante, povzpelo na dva. Neredi so bili tudi danes, ko je množica demonstrantov zahtevala smrtno kazen za kapetana, ki je ukazal vojakom streljati. Kot kaže so se demonstrantom pridru-
žili tudi vojaki, ki obsojajo vče rajšnjo akcijo. Demonstranti so o-1	CZ vcu.“u nU5laJaJ° nere;
pustošili vrsto sedežev komunistične ' „	, 4011	^r.^"az. P°Yze*
i široko sodelovanje beneškosloven-skih izseljencev, vaščanov iz Subi-da in najmočnejših političnih sil je gotovo osnovna značilnost letošnjega četrtega praznika emigranta v Subidu.
Subiški sekciji Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije je namreč letos uspelo zgrniti okrog organizacije praznika veliko število mladih požrtvovalnih vaščanov, ki so s svojim delom res veliko prispevali k uspehu praznika. Važnost takih praznikov ter upravičenost zahtev, ki jih Zveza slovenskih izseljencev poudarja od svoje ustanovitve, pa so s svojo prisotnostjo podčrtali tudi številni izvoljeni predstavniki in predstavniki organizacij. Tako so poleg domačina Pia Cragnaza spregovorili prisotnim emigrantom še predstavnik ANPI Cesare Pacini ter poslanci Giorgio Santuz (KD), Mario Lizzerò (KPI) in Loris Fortuna (PSI). Posebej moramo podčrtati prisotnost predstavnika Krščanske demokracije, saj se je slednja zadnja leta dosledno izmikala stalnim in vztrajnim pozivom subij-skih izseljencev, naj se udeleži njihovih praznikov in debat, ki so jih ob praznikih organizirali. Deželno upravo je na letošnjem prazniku predstavljal tajnik odboništva za delo Rolando Gian.
Med številnimi domačini smo opazili novoizvoljenega pokrajinskega svetovalca prof. Paola Petriciga (KPI), več občinskih svetovalcev iz Ahtna ter predstavnike beneškoslo-venskih organizacij :	predsednika
Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije Marka Petrigha, tajnika Dina Del Medica ter številne odbornike, predsednika kulturnega društva «Ivan Trinko» dr. Viljema Cerna, predsednika beneškega Planinskega društva Jožku Kukovca ter številne odbornike in člane drugih beneških društev.
Osrednji del praznika je potekal v nedeljo ' popoldan. Ko je godba iz Doline na trgu zaigrala nekaj koračnic in so na plesišču rezijanski plesalci odplesali prve štiri plese, je na oder stopil domačin Pio Cragnaz, ki je v imenu subijske sekcije Zveze slovenskih izseljencev v slovenščini pozdravi! prisotne in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri organizaciji praznika. Nato je spregovoril o problemih emigrantov, ki so prva žrtev sedanje gospodarske krize. Kako gospodarji izkoriščajo in ustrahujejo izseljene delavce, je pokazal na primerih iz Švice, kjer v nekaterih podjetjih ne podaljšujejo delovnih pogodb, drugje zahtevajo od delavcev večjo storilnost, spet drugje jim nižajo plače. Cragnaz je nato omenil zasedanje mešane italijansko - švicarske komisije, ki je potekalo vsekakor v neprimernem trenutku, da bi lahko zagotovilo italijanskim delavcem v Švici ustrezne zaposlitvene in delovne pogoje. Glede tridesete obletnice osvoboditve je Cragnaz dejal, da jo emigranti proslavljajo tako doma kot v tujini (in da pri teh proslavah vseskozi mislijo tudi na današnji fašizem, na provokacije, zarote in pokole, in da so vedno pripravljeni dati svoj bistven delež v boju proti tem silam preteklosti. Glede problemov Slovencev v videmski pokrajini pa je obžaloval, da kljub neštetim zahtevam emigrantov in vsega beneškega prebivalstva še vedno ostajajo nere-
pustošili
partije, ki je izdala sporočilo, v katerem ostro obsoja pasivnost o-boroženih sil, ki njihovih sedežev niso zavarovali.
KARTUM, 4. — Predsednik organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat je prispel na kratek obisk v Kartum, kamor ga je povabil ' predsednik Sudana Nimejri.
osnovne zahteve beneških izseljencev: emigracija naj postane stvar svobodne izbire posameznika, ne pa življenjska nujnost; beneške vasi naj spet zaživijo polno življenje, kar se bo lahko zgodilo le z demografskim dvigom; beneške Slovence naj priznajo za manjšino in jim dodelijo vse pravice, ki iz tega priznanja sledijo.
Za Cragnazem je spregovoril
predstavnik ANPI Pacini, ki je predvsem orisal vlogo Subida v boju proti nacifašizmu, vlogo, ki jo je vas plačala z dvakratnim požigom. Ko pa je bila vas po vojni še v ruševinah, so morali njeni prebivalci po kruh v tujino. Nekdanji partizani so postali današnji emigranti. Odšli so iz gospodarskih razlogov, nekateri pa tudi zaradi političnih diskriminacij, ki so jih doletele. Predstavnik ANPI je nato poudaril pomen junijskih volitev, ki so pokazale, da gre zaupanje državljanov vse bolj tistim strankam, ki so se borile proti fašizmu in ki so tudi danes na najbolj odločnih antifašističnih stališčih. Ob koncu svojega pozdrava se je izrekel za utrjevanje dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo ter za priznanje slovenske manjšine v videmski pokrajini, kateri je treba dati možnost, da se svobodno izraža kot taka.
Od prisotnih parlamentarcev je prvi spregovoril poslanec Santuz, ki se je najprej dotaknil splošnih problemov gospodarstva in zaposlitve. Dejal je, da bodo v jeseni potrebni veliki napori za ohranjanje delovnih mest in da bo te napore delavsko gibanje zmoglo samo, če bo enotno. Prav tako bo enotnost delavcev pomagala pri rešitvi problemov emigracije, za katero vsi želijo, da bi bila končno odpravljena. Glede slovenske manjšine je Santuz dejal, da je to velik problem, s katerim pa se bo treba spoprijeti in najti ustrezno rešitev. Omenil je mednarodno konferenco o manjšinah, ki je dala nekatere konkretne predloge, o katerih bo potrebno razpravljati v parlamentu in v deželnem svetu ter tako zagotoviti nemoten razvoj vse1' kulturnih in etničnih elementov, ki nikakor ne smejo izginiti.
Poslanec Lizzerò je ob začetku svojega pozdrava poudaril, da ,je subijski praznik postal že tradicija za Slovence iz Benečije, ki delajo in se borijo za svoje pravice po vsej Evropi, obenem pa izrazil željo, da bi taki prazniki skupaj s prisilnim izseljevanjem čimprej izginili. Oblasti namreč že trideset let ponavljajo iste besede, ne storijo pa ničesar konkretnega. Lizzerò se je nato spomnil tisočev Slovencev in Italijanov, ki so padli v skupnem boju proti fašizmu, nato pa se kratko dotaknil problemov gorskih področij na sploh. Glede manjšine je dejal, da bo treba čimprej rešiti problem jezika, kulture in šole beneških Slovencev, ter ponovil obvezo KPI, da se bo povsod dosledno borila za svoboden razvoj slovenske manjšine in v tem boju iskala zavezništva med vsemi ustavnimi silami.
Zadnji je stopil pred mikrofon poslanec Fortuna, ki je najprej omenil zakonske osnutke za globalno zaščito Slovencev, ki kljub jasnim določilom ustave zadevajo ob ostro nasprotovanje konservativnih sil. Tudi on je potrdil obvezo svoje stranke, da se bo borila za rešitev manjšinskih problemov. Glede emigracije je dejal, da je ta posledica zgrešene politike, tvor na državnem telesu, ki ga bo treba odločno odrezati. Danes gledamo v bodočnost z negotovostjo, posledice gospodarske krize zvračajo evropska industrijska podjetja predvsem na izseljence. Treba bo ustvariti nov razvojni model, zagotoviti nova delovna mesta, d' se bodo emigranti resnično lahko vrnili. 15. junij je pokazal možnosti novega načina upravljanja, vnesel zmedo med konservativne sile, utrdil pa enotnost med levico in vsemi resnično ljudskimi silami.
Po govorih je na prireditvenem prostoru najprej zaigrala dolinska ŽIVA GRUDEN
(Nadaljevanje na 6. strani).
TRŽAŠKI DNEVNIK
PONOVNA SEJA DEVINSKO-NABREŽINSKEGA SVETA V PETEK?
Socialist Srečko Colja zavrnil mesto župana nabrežinske občine
Na izvolitev ni pristal, ker Slovenska skupnost ni jamčila, da bo volila tudi odbor ■ Uradna sporočila PSI, KPI in Slovenske skupnosti
5. avgusta 1975
Sinočnja seja devinsko - nabre-žinskega občinskega sveta je bila ponovno neuspešna. Socialist Srečko Colja je namreč zavrnil izvolitev, občinski svet pa je soglasno predlagal staremu županu in odboru, da skliče novo sejo za petek z dnevnim redom: ugotovitev ostavke župana, izvolitev novega župana in odbora. Položaj se torej ni bistveno spremenil in lahko z obžalovanjem ugotovimo, da se je celo poslabšal.
Sejo je odprl Srečko Colja, ki je povedal, da je sprejel župansko mesto samo začasno s pridržkom, da ugotovi odnose sil in če je možno razširiti osnovo leve uprave. Takoj se je sestal s komunisti, ki so se strinjali, da mora biti uprava odprta za vse demokratične sile, vendar na osnovi jasnega programa, ki sta ga okvirno že izdelali PSI in KPI.
Z demokristjani je razgovor pokazal, da jim gre v bistvu za ob novitev stare uprave in starega zavezništva, na kar seveda ni mogel pristati. Vendar pa so razgovor razširili na vprašanja antifašizma in na sodelovanje KD v antifašističnem odboru, ki že obstaja v občini. KD tudi v prihodnje ne bo sodelovala v tem odboru, izrazila pa je svojo pripravljenost, da se bo udeležila posameznih akcij od primera do primera. Na tej osnovi je ugotovil Colja, obstaja tudi žarek tipanja za bodoče sodelovanje.
S Slovensko skupnostjo je bil v nedeljo dosežen načelen sporazum, včeraj pa so nastopile nove neznane stvari, ki so položaj spremenile. Slovenska skupnost je namreč pripravljena podpreti župana, ni pa pripravljena glasovati za odbornike, tudi pri socialdemokratih je v začetku obstajala dobra volja, ki vsekakor velja za krajevne činitelje, drugače pa je z vodstvom v Trstu, ki je sporazum preprečilo.
«V takem položaju», je nadaljeval Srečko Colja, «ne morem pristati na izvolitev s strani sil bivše centristične uprave in zaradi tega tudi odstopam. Bom pa vse naredil, da se izvede program leve u-prave. Zato tudi ne bom sodeloval v odboru, temveč se bom še nadalje trudil, da se doseže širša podpora demokratičnih sil, zato da bo odbor stabilen in da ne bo podvržen pritiskom in negotovosti.»
Takoj zatem je predsedstvo sveta ponovno prevzel posl. Albin Škerk, ki je prečital formalno ostavko Srečka Colje. Po kratkem odmoru je občinski svet na predlog načelnikov skupin sklenil predlagati dosedanjemu županu Legiši, da skliče novo sejo občinskega sveta v petek ob 18. uri.
Pred zaključkom seje je še načelnik komunistične svetovalske skupine Depangher podčrtal nujnost, da se reši nabrežinska upravna kriza in zahtevo prebivalstva po županu in upravi. Podčrtal je tudi, da se je ustvarila koalicija, ki je bila sposobna reči «ne». Če je sposobna ustvariti alternativno upravo, naj to naredi, «drugače pa imamo o-pravka samo z neresnim zavlačevanjem.
V tej zvezi je načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti Terčon dejal, da so vzeli zelo resno prvi poziv Depangherja o odprti upravi in da so zato konstruktivno in pošteno predlagali razširitev osnov nove uprave ter zato tudi predlagali za župana Coljo. Dejal je tudi, da so pripravljeni nadaljevati sejo in se sestati čimprej, če je to po zakonu možno.
Prav o teh zakonskih določilih pa obstajajo razna mnenja. Tako smo čuli, da je za ponovno sklicanje seje potreben precej dolg postopek.
Tajništvo tržaške federacije PSI je včeraj izdalo tiskovno sporočilo, v katerem sa zahvaljuje občinskemu svetovalcu tov. Srečku Colji, ki je bil izvoljen z nedogovorjenimi glasovi za župana, za njegov poskus, napravljen v skladu z vsedržavno linijo stranke, da se okrog levega programa ustvari večina. Strankam u-stavnega loka so socialisti in komunisti podčrtali pripravljenost, da sprejmejo prispevke glede programa in posredno in neposredno sodelovanje pri odgovornostih v odboru.
Ta poskus ni uspel zaradi nejasnosti Slovenske skupnosti, ki se je o-mejila na paktiranja okrog gole izvolitve župana in je tako hotela zožiti politični problem sestavljanja demokratičnega in antifašističnega odbora. z naprednim upravnim programom, ki bi temeljil na sodelovanju Italijanov in Slovencev.
Tajništvo in sekcija PSI devinsko -nabrežinske občine sta zavrnila ta poskus in potrjujeta stalno pripravljenost, da se sprejme vsaka politična podpora, ki bo utrdila odbor. U-gotavljata pa tudi, da sta v sedanjem položaju program in levi odbor edina možna, koristna in hitra upravna rešitev v korist prebivalstva občine.
Slovenska skupnost nam je posredovala naslednje uradno sporočilo: «Slovenska skupnost po poglobljeni proučitvi političnega položaja, ki je nastal po seji občinskega sveta dne 4. 8. 75, ponovno izraža prepričanje, da je bila izvolitev socialističnega predstavnika Srečka Colje za župana izraz volje večine prebivalstva devinsko - nabrežinske občine. Slovenska skupnost je bila prepričana, da se bodo s tem dejanjem ustvarili pogoji za sestavo najširše demokratične in protifašistične koalicije v občinskem svetu, kar pa se na žalost ni zgodilo. ,
Slovenska skupnost obžaluje, da komunistična partija in PSI nista zna-
skupnost je bila pripravljena nuditi vso podporo županu in njegovemu odboru, če bi bil izvoljen že na včerajšnji seji. Končno Slovenska skupnost obžaluje, da se neupravičeno zavlačuje z izvolitvijo nove občinske uprave, kar gotovo ni v skladu s splošnimi koristi in pričakovanjem domačega prebivalstva. Zato bo Slovenska skupnost naredila vse, kar je v njeni moči, da se čimprej 'odpravi sedanja kriza».
Iz obeh uradnih sporočil je tudi zelo jasno razvidno različno stališče glede izvolitve župana in odbora: socialisti zahtevajo odkrito podporo odboru (in torej volitev župana z levimi glasovi in izvolitev odbornikov). Slovenska skupnost pa je glede izvolitve odbornikov meglena in postavlja na prvo mesto izvolitev Colje z determinantnimi glasovi KD in PSDI. Bistvo problema pa je v tem, da antifašist Colja ne more biti župan leve koalicije, če ni izvoljen z glasovi lastne stranke in KPI.
Po seji občinskega sveta se je sestala nabrežinska sekcija KPI ob prisotnosti pokrajinskega tajnika Rossettija in načelnika komisije za krajevne uprave prof. Monfalcona. Izdali so sporočilo, v katerem se zahvaljujejo Srečku Colji (PSI) za opravljena posvetovanja, iz katerih izhaja, da žal obstajajo še nerazumljive zapreke za oblikovanje sporazuma «ob belem dnevu» glede župana, odbora in programa, kar sta od vsega začetka skušali doseči skupini KPI in PSI.
Nabrežinski komunisti izražajo razumevanje za stališče socialista Colje, ki meni, da je nevzdržen položaj na županskem mestu, kamor ga je izvolila heterogena večina brez predhodnih političnih sporazumov. 50 dni po volitvah postaja jasno, da koaliciji med KPI in PSI ni v tej občini druge alternative, saj niso druge stranke oblikovale skupnih programov ali skupnih kandidatur. Komunisti zato menijo, da je treba omogočiti edino možni večini med PSI in KPI, da začne upravljati občino v duhu volilnih premikov 15. junija.
Nabrežinski komunisti ponavljajo, da so vsekakor pripravljeni kadarkoli preveriti možnost razčiščenja z drugimi silami ter sklepati, skupaj s PSI, širše sporazume. Dokler pa to ni mogoče, pozivajo druge sile, naj ne postavljajo novih instrumentalnih zaprek oblikovanju odbora, ker bi to ne koristilo krajevnemu prebivalstvu.
do trgovinske zbornice poskrbele tudi za porazdelitev letošnje deželne finančne podpore za sodelovanje na sejmih, ki znaša skupno 60 milijonov
ZA DOM VISOKOŠOLCEV
Posojilo 750 milijonov z jamstvom deželne uprave
Deželni odbor je na zadnji seji sprejel predlog finančnega odbornika Colonija o podelitvi jamstva deželne uprave na posojilo 750 milijonov lir, ki ga bo «Opera universitaria» najela pri Tržaški hranilnici, da bi zgradila poslopje «B» drugega doma za visokošolske študente v sklopu tržaške univerze. Deželna u-prava je že pred časom priznala za to posojilo posebno finančno ugodnost, da bo namreč krila iz svojega 6% ustreznih obresti za dobo 20 let.
MEDTEM KO SE VRSTE VOZIL DALJŠAJO
Vpreteklem juliju na Tržaškem stopilo čez mejo 4,700.000ljudi
Močan porast v primeri z lanskim letom - Mejno službo bi bilo treba primerno okrepiti
Kdor se te dni odpravlja čez me-1 vozil. Rešitev iz te zagate bi bila
jo, se mora poleg drugega oborožiti tudi s precejšnjo dozo potrpljenja. Zlasti ob sobotah, nedeljah in prazničnih dneh se namreč ob mejnih prehodih ustvarjajo vrste vozil, ki postajajo iz ure v uro daljše. Te dni se je na primer kolona vozil na glavni cesti iz mesta čez Bazovico proti Pesku, v katero se vključuje tudi dotok vozil z glavne obvozne (kamionske) ceste, «zdaljša-la» s samega mejnega prehoda do Ključa nad Lonjerjem. Podobno je tudi na drugih mejnih prehodih prve kategorije (pri Fernetičih in pri Škofijah), kjer se zbira mednarodni turistični promet, maloobmejni promet in blagovni promet s tovornjaki. Čez dan se maloobmejni promet deloma preusmerja na mejne prehode druge kategorije, ponoči so ti prehodi zaprti, na glavnih prehodih pa se mejna služba opravlja s skrčenim osebjem, tako da se tudi v teh urah včasih ustvarjajo kolone
lahko v tem, da bi vsaj za čas najhujšega navala turistov usposobili za mednarodni osebni promet nekatere mejne prehode druge kategorije, ali pa da bi primerno okrepili mejno službo na glavnih prehodih, tako da bi se promet hitreje prelival čez mejno črto.
Postopno naraščanje prometa na meji se odseva v statističnih podatkih, ki jih zbira tržaška mejna po^ licija. Po teh podatkih je v preteklem juliju prestopilo mejo na Tržaškem kar 4,725.296 ljudi, medtem ko je znašal promet v juliju lanskega leta 3,101.586 prehodov. V mednarodnem prometu je namreč stopilo čez mejo 2,744.839 ljudi (v istem mesecu lani 1,870.248), od tega 924 tisoč 360 italijanskih in 1,820.479 tujih državljanov (lani 524.730 italijanskih in 1.345.518 tujih državljanov). V maloobmejnem prometu pa je v juliju stopilo na sosednja področja 1,980.457 ljudi (v istem mese-
cu lani 1,231.338),, od tega 1,259.207 (lani 798.954) italijanskih in 1 milijon 980.457 (lani 1.231.338) jugoslovanskih državljanov.
V REPNIČU
Nove pristojnosti za trgovinske zbornice
Deželni odbor je na zadnji seji izdelal zakonski . predlog, po katerem naj bi deželna uprava v prihodnje prepustila trgovinskim zbornicam nekatere pristojnosti kar zadeva podporo in pospeševanje gosp-darskih dejavnosti. Trgovinske zbornice (v naši deželi delujejo štiri zbornice, in sicer v Trstu, Gorici,
Vidmu in Pordenonu) naj bi prevzele nase skrb za nekatere storitve upravno-gospodarskega značaja, tako na primer za preučevanje prošenj. izdajo nekaterih dovoljenj, izplačevanje denarnih podpor za sodelovanje podjetij na raznih sejmih, in podobno. Kolikor bo zakonski predlog sprejet v deželnem svetu bo-
liiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiuiiiiiiiiiltiiiiiiliiiiilillilllllllllllliilliuilliuiii
NA OBALNI CESTI PRI BR0JNICI
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiii!imii!iiiiiimMiiiiniiiiiiiiiiiii>**'Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
GREZNIČNE NAPELJAVE ŽE SPET ODPOVEDALE
Poplavljeno mestno središče zaradi hudega večernega neurja
Umazana in smrdljiva voda je privrela iz greznic in vdrla v trgovine in kleti
Sinočnje neurje, ki je razsajalo nad mestom in okolico od 20. do 21. ure, je povzročilo ogromno težav in škode: preplavilo je ulice v Terezijanski četrti, kjer je voda vdrla v skoro vse trgovine in javne lokale, številni avtomobili so zabredli v visoko vodo, kjer so obtičali zaradi okvar pri električnih napeljavah, umazana in smrdeča voda je preplavila veliko podzemeljskih skladišč in kleti, kjer je uničila ogromno blaga. Deževnica, pomešana z izplakami iz odtočnih cevi, je preplavila tudi nižje prostore pristaniškega poveljstva in vse podzemlje bolnišnice, kar je povzročilo veliko okvar in težav zaradi kratkih stikov. Ogromno dela so imeli gasilci, pa tudi mestni redarji, občinski uslužbenci, ki so morali nameščati pokrove kanalizacije, katere ja vodni pritisk odnesel, pa še policija in karabinjerji ter Rdeči križ, ki so morali nuditi pomoč avtomobilistom.
Že nekaj časa pred 20. uro so se pričeli zgrinjati nad mesto črni oblaki, iz katérih so bliski in gromi naznanjali hud naliv. Ko se je neurje pričelo, so se najprej usule redke kaplje, kmalu zatem pa se je gost dež, ki ga je nosil precejšen veter, spremenil v pravo vodno maso, skozi katero je bilo težko videti le nekaj metrov daleč.
Greznice, ki jih je občina pričela popravljati in preusmerjati, ni pa jih še dokončala, niso vzdržale tolikšne količine padavin. Odpovedalo je vse omrežje nižjega dela mesta, tako da je rumenkasta voda, pomešana z nagnusnimi odpadki, privrela iz kanalizacije. Sila in pritisk vode sta bila tolikšna, da je odneslo pokrove iz litega železa in tako je vodna masa privrela kot pravi geizirji. Nižji del Ul. Baiamonti in področje pri re-
EDEN MRTEV IN ŠTIRJE RANJEN! PR! TRČENJU V USTA VLJEN A VTO
Umrl je 21-letni mehanik - Voznik ni opazil trikotnika pred vozilom s preluknjano gumo
Voda je vdrla v trgovino
li pravilno vrednotiti tega dejstva in njegovega plodnega političnega pomena ter da sta zahtevali odstop novoizvoljenega župana. Slovenska
Angelo Pelizon
En potnik mrtev in štirje ranjeni je obračun prometne nesreče, ki se je pripetila na obalni cesti pri Broj-nici v prvih nedeljskih jutranjih u-rah. Zaradi okvare se je fiat 124 ustavil ob robu ceste, ko je naglo privozil fiat 127, katerega voznik ni opazil pred seboj ustavljenega vozila. Trčenje je bilo izredno hudo, tako da je eden od potnikov, 21-let-ni mehanik Angelo Pelizon iz Ul. S. Cilino 19, kmalu zatem umrl. Pri trčenju so se laže ranili še voznik fiata 127 ter ostala dva potnika in voznik ustavljenega fiata 124.
26-letni financar Camillo Sbarra se je v poznih nočnih urah vračal iz Sesljana proti Trstu, ko je malo po Brojnici preluknjal gumo, tako da se je moral s svojim fiatom 124 ustaviti ob robu ceste. Postavil je rdeči trikotnik nekaj desetin metrov za svojim vozilom in se je nato lotil zamenjave kolesa. Ravno tedaj je iz iste smeri privozil fiat 127, za vola-
nom katerega je sedel 27-letni Natale Calabrese iz Ul. dei Fabbri 8. Voznik očitno ni opazil trikotnika na asfaltu in niti ustavljenega avtomobila. Nabrežinski karabinjerji niso namreč odkrili na asfaltu nobenega znaka zaviranja. Ravno zaradi tega je bilo trčenje manjšega avtomobila v večji ustavljeni avto tako silovito.
Financarju je na srečo uspelo, da se je zadnji trenutek izmaknil, saj bi ga drugače zdrobilo med obema voziloma. Takoj je priskočil in s pomočjo mimoidočih avtomobilistov je potegnil iz razbitin štiri ranjence. Nesrečnega Angela Pelizona so položili na asfalt in je izdihnil, še preden je prihitel rešilni avto Rdečega križa. Voznika in ostala dva potnika so odpeljali v bolnišnico: Calabreseja so sprejeli na zdravljenje v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v dveh mesecih, ker mu je pri trčenju zlomilo desno nogo v stegnu in se je ranil v glavo in roke, ko ga je sunek vrgel v vetrobran. 19-letnega Maria Galiana iz Ul. Gelsomini 1 so sprejeli na zdravljenje v kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih, ker se je porezal in si poškodoval nekaj reber, medtem ko bo 20-letni Walter Slavec iz Ul. Forti 26 moral ostati 10 dni na zdravljenju v kirurškem oddelku zaradi ran po glavi in šoka. Financarju so v bolnišnici samo obvezali nekaj ran in odrgnin, od katerih bo okreval v tednu dni.
mizi Acegata v Brolettu sta postala neprehodna, pod železniškim nadvozom na Miramarskem drevoredu pa se je nabralo običajno jezero, v katero sa zabredli številni avtomobilisti, zlasti tujci, ki ne poznajo naših cest. V Terezijanski četrti je ponekod voda dosegla višino 60 cm. Večji del te vode se je odtekel proti Ul. Trento, kjer je nastala deroča reka, ki se je izlivala v kanal s skorajda impozantnim slapom. Zraven kanala, v baru «Tommaseo» se je skupinica priletnih gostov zbrala na podstavku, kjer so mize za «boljše» obiskovalce in prav mimo brala časopise sredi jezera umazane vode...
Gasilci so morali priskočiti na pomoč s svojimi črpalkami v neštevil-nih primerih, od bolnišnice do podzemeljskega prehoda za pešce pri železniški postaji, od garaže v Ul. Val-dirivo, kjer je poplava prejšnji mesec uničila ducat avtov, do garaž deželnega odborništva v Ul. Machiavelli. Trgovci, ki jim je voda preplavila trgovine, pa so si kar sami pomagali, tako da so z metlami odstranjevali vodo in nato zgradili majhne nasipe pred vrati trgovin. Vendar je v več primerih voda spet privrela v notranjost trgovin in skladišč kar skozi stranišča in druge odtočne cevi.
Veliko dela so imeli tudi nameščenci Acegata, ki so morali popravljati transformatorje in električne napeljave, ki jih je voda zalila. Kratkih stikov je bilo zelo veliko, zato so v nižjih področjih mesta odklopili tok, tako da so ulice izgledale še bolj dramatično. Proti 23. uri se je položaj pričel normalizirati.
se take odprave organizirale vsako leto. Razgovor s planinci se je zavlekel pozno v noč.
B. R.
Zaključen praznik komunističnega tiska
Praznik komunističnega tiska, ki ga je v soboto in nedeljo priredila v Repniču sekcija KPI «Just Pegan» iz zgoniške občine, je ob bo-trovanju odličnih vremenskih pogojev in krasnega prireditvenega prostora v zelenju kraškega okolja žel velik uspeh. Zadovoljnih obiskovalcev se je kar trlo in so lahko vsi prišli na svoj račun: ali v prijateljskem kramljanju s pečenimi piščancem v roki in ob kozarčku pristnega domačega vina oziroma specialitete «breskve v vinu», ali pa na «brjarju», kjer je za ples zabaval ansambel Lojzeta Furlana. Srečelov s 1.000 nagradami je bil še posebej center pozornosti in vsi lis tki oziroma nagrade so bile razprodane že v popoldanskih urah.
Nedeljski dopoldan je bil posvečen najmlajšim, ki so se pomerili na slikarskem ex tempore. Malčki (23 nastopajočih) so se lotili risanja in so iskali navdiha v kraški naravi, glavna pozornost pa je bila posvečena vasi Repnič. V skupini otrok do 10. leta starosti je prejel prvo nagrado Bogdan Castellani, 2. Maja Škrk in 3. Valter Au-ber. V kategoriji nad 10. letom starosti pa se je najbolj izkazal Ivan Vogrič, 2. Robert Grgič in 3. Darma Purič.
V popoldanskem kulturnem sporedu je najprej nastopil južnoameriški trio «Los Santos» (sestavljata ga dva Argentinca in Panamčan), ki je izvedel vrsto motivov iz južnoameriške folklore. Zatem je domači pevski zbor «Rdeča zvezda» pod vodstvom Janka Obada predstavil izbor svojih pesmi in požel priznanje številnega občinstva. Sledila sta politična govora, ki sta podčrtala velik pomen junijskih upravnih volitev, ki so bile kronane z napredovanjem levičarskih sil.
(- bs -)
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124:	Bazovica:
tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001. Prosek: tel. 225-141: Božje polje -Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesijan: tel. 209-197; Zavije: tel, 213-137; Milje; teh 271-124.
Kraški planinci so se srečno vrnili domov
Včeraj zvečer se je na Proseku ob napovedani uri zbralo lepo število ljudi, ki so nestrpno čakali prihod kraških planincev, ki so ob burnem aplavzu ob 19.55 prikorakali v vas. Kot smo že obširno poročali, so se kraški planinci odpravili peš iz Proseka na Triglav v soboto, 26. julija, osvojili Triglav preko Čavna, Tolmina, Trente 30. julija in po Doliču, Idriji, Vipavi se vrnili včeraj po 10 dneh hoje srečno na Prosek.
Čeprav je bil pohod precej naporen, saj so hodili približno 10 ur dnevno, so planinci fizično še kar v redu. Iz tega edinstvenega pohoda, kjer so prepešačili približno 350 km čez hribe in doline, so naši planinci odnesli nepozabne spomine. Temu . smo bili priča včeraj zvečer, ko so se zadržali v prijetnem razgovoru v gostilni Luksa na Proseku z domačini in jim pripovedovali o prestalih trenutkih. Na splošno je prevladovalo mnenje, naj bi ta pohod ne bil edinstven, temveč, da bi
ZAKLJUČENO VPISOVANJE ZA IZLET V DALMACIJO
Kmečka zveza sporoča, da se je zaključilo vpisovanje za izlet v Dalmacijo, ker ni več razpoložljivih mest.
Srečanje slikarjev in pesnikov «pod latnikom»
Danes, 5. t.tn. ob 20. uri bo na vrtu gostilne «Da Barba» v Ulici Ronchetto 16 (neposredno po izstopu iz predora), družaben večer z otvoritvijo razstave del skupine tržaških slikarjev, med katerimi so tudi Demetrij Cej, Avgust Černigoj, Franko Vechiet, Deziderij Švara in na katerem bodo nastopili tudi nekateri tržaški pesniki, kot na primer Marija Mijot in Aleksij Pregare. Razstava bo trajala do zadnjega dne avgusta.
Ob 50-letnem jubileju OSKARJA KJUDRA mu iskreno čestita kolektiv Glasbene matice.
Čestitkam se pridružuje kolektiv Primorskega dnevnika in ZTT.
luiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiifiiiiiiiiiiurmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
mtmjA r srmiu mestu
POBLAZNELI MOŽ ZADAL Z NOŽEM SVOJI ŽENI SKORAJ 100 RAN
Pred 44 leti je umoril svojo prvo ženo
Umska omračenost je v nedeljo dopoldne privedla do krvavega in tragičnega dogodka: 76-letni mož je z nožem pobil svojo ženo na tla in' ji zadal skoro sto večjih in manjših ran po trupu in obrazu. Na srečo ni žen-ska izkrvavela, vendar so jo v bolnišnici morali operirati in bo morda oslepela na desnem očesu, številne brazgotine pa ji bodo za vedno o-stale na obrazu. Poskus umora je še bolj srhljiv, če pomislimo, da je 76-letni Giuseppe Blasina policistom priznal, da je pred 44 leti umoril svojo prvo ženo. Očitno gre torej za umskega neuravnovešenca, kar potrjujejo tudi njegova številna «gostovanja» v psihiatrični bolnišnici zaradi raznih nasilnih dejanj in številnih poskusov samomora. Zadnjič je bil v umobolnici pri Sv. Ivanu oktobra lani, ko je poskusil samomor s plinom, in ga je po treh dneh prof. Basaglia odslovil s pripisom: «Izboljšal se je» .. .
Bilo je v nedeljo ob 11. uri, ko je zabrnel telefon v centrali kvesture. Oglasil se je moški, ki je presenečenemu telefonistu prav mirno povedal, da je ravnokar ubil svojo ženo. V Ul. Cereria 10 je takoj odhitel avto policije s komisarjem Valentijem in načelnikom letečega oddelka Petrosi-nom. V poslopju je bilo vse mirno in tiho, ko pa so pozvonili na vrata stanovanja Blasine, se jim je prikazal okrvavljeni mož.
V kuhinji je bilo vse razmetano, na tleh pa je ležalo žensko telo, na videz brez življenja. Ženska, 65-letna Stefania Lupetin, je namreč hlinila, da je umrla, saj jo je pobesneli mož kar naprej zabadal z nožem, dokler se je brezupno branila. Ko je videla policiste, je z zadnjo sapo poklicala na pomoč, na kar se je onesvestila. Prihitel je rešilni avto Rdečega križa in so jo odpeljali v bolnišnico,
kjer so jo takoj odpeljali v operacijsko dvorano kirurške klinike. Rane ji je zašil dr. Pretti, po mnenju katerega bo ženska okrevala v enem mesecu, seveda če ne bodo nastopile komplikacije.
Zvečer so žensko zaslišali in je izjavila, da se je zjutraj mož oblekel in povsem mirno, ne da bi spregovoril besede, stopil v kuhinjo, kjer je zagrabil velik kuhinjski nož in jo nepričakovano napadel. Vsak poskus obrambe je bil zaman in je zato hlinila, da je umrla.
Tudi Blasina je takoj priznal, da je napadel svojo ženo, ne da bi se skregala. Zabodel pa jo je in poskusil umoriti, ker naj bi mu vsak dan zastrupljala hrano, tako da ga je stalno bolel želodec. Med zasliševanjem na kvesturi je tudi dejal, da je leta 1931 v Labinu ubil svojo prvo ženo tako, da jo je udaril po glavi z likalnikom. Uspelo pa mu je presedeti eno samo leto v zaporu, ker so ga potem oprostili. V osrednjem državnem arhivu ni nobenega sledu o tem zločinu, verjetno ker se je puljski kriminalistični arhiv med vojno izgubil. Vendar je Blasinov sin Ezio izjavil, da mu je oče že povedal pred leti, kako je umoril svojo prvo ženo iz ljubosumja. Njegov mlajši brat Nevio pa se je pred časom obesil.
Blasino so seveda aretirali pod obtožbo poskusa umora in hudih telesnih poškodb. Zaprli so ga v koro-nejske zapore, kjer je na razpolago namestniku državnega pravdnika dr. Brenciju.
Sinoči so pri zadnjem pregledu zdravniki ugotovili, da se je stanje Stefanie Lupetin rahlo izboljšalo. Skoro rekordno število 400 šivov se je prav dobro obneslo in tudi za oko je nekaj možnosti, da bo lahko spet videla.
Trstu manjka velika kongresna dvorana
Pomanjkanje velike kongresne dvorane v našem mestu je bila o-srednja točka včerajšnjega sestanka konzulte za turizem, ki je bil na sedežu trgovinske zbornice. Ta problem obravnavajo pristojne o-blasti že dalj časa, vendar do sedaj ni prišlo v tem okviru do nobene konkretne rešitve.
Na včerajšnji razpravi se je predsednik avtonomne letoviščarske in turistične ustanove Tombesi zavzel za enotno in skupno rešitev perečega problema ter predlagal, naj bi uredili kongresno dvorano v prostorih pomorske postaje. Tombesi je zagovarjal svoj predlog z dejstvom, da so v pomorski postaji priredili že številne kongrese in konference, med katerimi je bila tudi mednarodna konferenca o manjšinah, in da je postaja na zelo pristopnem mestu, saj je le malo oddaljena od središča mesta. Predsednik letoviščarske in turistične ustanove je tudi poudaril, da je njegova ustanova pripravila študijo, ki naj bi omogočila usklajevanje pristaniških, cariniških in kongresnih del v postaji. V tem okviru je ustanova prejela že pritrdilo podtajnika ministrstva za trgovinsko mornarico Lucchesija. Študijo so poslali že 22. maja pristaniški upravi, ko bo ta izrazila svoje mne nje pa bodo pripravili dokončni na črt.
Ob koncu so udeleženci sestanka razpravljali še o problemih vzdrže vanja in organizacije, ki se bodo nujno pojavili, ko bo kongresna dvo rana začela delovati.
Gledališča
GRAD SV. JUSTA; v torek, 5., in v sredo, 6. avgusta, bo z začetkom ob 21.15, «Nastop klasičnega baleta» z Liliano Cosi, z Marine! Stefa-nescom in njihovim ansamblom. V programu bo «Divertissement» in drugo dejanje «Labodjega jezera». Prodaja vstopnic v osrednji prodajalni galerije Protti (tel. 36372).
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» in priključne vzgojiteljske šole sporoča, da se popravni izpiti začnejo 2. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine, in sicer po razporedu, ki je objavljen na o-glasni deski.
Ravnateljstvo Glasbene matice obvešča, da bo pisarna glasbene šole zaprta od 6. do 16. avgusta.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 5. avgusta MARINKA Sonce vzide ob 4.52 in zatone ob 19.29 — Dolžina dneva 14.37 — Luna vzide ob 2.24 in zatone ob 17.45 Jutri, SREDA, 6. avgusta VLASTA
Vreme včeraj: najvišja tempteratura 27,3 stopinje, najnižja 22, ob 19. uri 26 stopinj, zračni tlak 1017,2 mb. pada, dežja je padlo 0,1 mm, nebo 9/10 pooblačeno, vlaga 68-odstotna, brezvetrje, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI DNE 3. in 4, avgusta' se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 21
oseb.
UMRLI SO: 61-letna Marcella Lizzi por. Pieralli, 70-letni Simone German, 84-letna Apollonio vd. de Comelli, 74-letni Andrea Giannini, 74-letna Anna Bortolin vd. Meniš, 63-letni Giovanni Babuder, 79-letni Andrea Matassi, 78-letna Ada Battestin por. de Stradi, 64-letni Stefano Destradi, 71-Ietni Giovanni Di Monaco, 41-letna Lidia Pizzioli, 70-letna Antonietta Di Genca vd. D’Amato, 81-letna Antonia Paris vd. Radoicovich, 77-letni Francesco Abruzzese, 86-letna Maria De Rosa por. Allegretto, 72-letni Mi-rone Economo, 80-letna Luigia Campana vd. Pinazzoni, 72-letna Maria Coren por. Indiano, 68-letna Maria Cociancich por. Nesich, 71-letni Giuseppe Wanderkad in 62-letni Vittorio Stepancich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
A, Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AU’Igea, Ul. Ginnastica 6; Chiari-Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) All’Alabarda, Ul. deU’Istria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
BANCA Di CREDITO DI TRI ÉST.E f R Ž A Š K A K R E DI T NÀ BÀ N KÀ ‘
URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar	670,50
Funt šterliug	1450.—
Švicarski frank	247.—
Francoski frank	152,30
Nemška marka	258,30
Avstrijski šiling	36,75
Dinar: debeli	37,—
drobni	37,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno —
življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. • AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Salici 1. tel. 211-489.
MIRAMA^SKl PARK - LUČI IN ZVOKI - Danes počitek.
Ariston 21.30 «Mussolini ultimo atto», barvni film, igrajo: Rod Steiger, Franco Nero in Henry Fonda.
Grattacielo 16.30 «R fantasma del palcoscenico». Barvni film, nagrajen na Festivalu znanstveno-fantas-tičnih filmov v Avoriazu 1975. Prepovedan mladini pod 18. letom. •
Excelsior 16.00 «Lo schiaffo». Barvni film, v katerem igrata Lino Ventura in Annie Girardot.
Nazionale 16.00 «Impiccatelo più in alto». Barvni film za vse.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Eden 16.00 «Riusciranno i nostri eroi a ritrovare l’amico misteriosamente scomparso in Africa?». Bareni film. Igrata A. Sordi in N. Manfredi.
Ritz 16.00 «8.12.1941: Tokio ordina: Distruggete Pearl Harbour». Barvni film.
Aurora 16.30 Začenja se revija filmov ... kot Hitchcock ...: «Le me-le marcie». Barvni film, v katerem igra Peter Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Fatevi vivi, la polizia non interverrà». Barvni film za vse.
Cristallo 16.30 «A piedi nudi nel parco». Barvni film. Igrata Robert Redford in Jane Fonda.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Filodrammatico 16.30 «Donna sposata cerca giovane superdotato». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Ideale 16.30 «Cinque matti alla corrida». Barvni zabavni film z znano skupino «I Charlots».
Vittorio Veneto Revija grozljivk: 17.00 «Ciak si muore», barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Abbazia Zaprto zaradi počitnic.
Astra 16.00 «La quinta offensiva», igra Richard Burton.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Mignon Zaprto zaradi počitnic.
Izleti
S P D T priredi v nedeljo, 10. avgusta, avtobusni izlet na Kriško goro (1587 m) in Tolski vrh (1715 m); iz Tržiča 3 ure hoda. Za turiste ogled visokogorskega zdravilišča na Golniku. Vpisovanje do 6. avgusta v uradu ZSŠDI — Ul. Geppa 9. tel. 31-119.
SPDT priredi od 15. do 17. avgusta izlet na Škrlatico (2738 m — Žig «Poti prijateljstva») z osebnimi avtomobili.
Zainteresirani naj sporočijo ime in telefonsko številko na urad ZSŠDI — Ul. Geppa 9 — tel. 31119.
SPD Tabor — Opčine priredi v nedeljo, 10. avgusta, izlet v bolnico Franjo. Potujemo preko Idrije, kjer bo ogled mesta. V Cerknem ogled šole - spomenika padlim za svobodo. Med padlimi so trije naši vaščani. Kosilo v Mostu na Soči in popoldan ogled tolminskih korit. Vpisovanje vsak dan od danes dalje v krožku ŠD Polet na Konkonelski cesti 2 od 20. do 21. ure. Odhod točno ob 7. uri pred Prosvetnim domom na Opčinah.
DKUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
iin TililHB
V	spomin Frančke Sardoč daruje družina Emila Ferfolje 3.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Marije Švab daruje družina Urdih 3.000 lir za svetoivanski Marijin dom in 3.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Za Posvetno društvo «Lipa» iz Bazovice so darovali: Andrej Metlika (32) 5.000 lir, Miro Ražem (37) 2.000 lir, Ivan Kiržmančič (43)	5.000
lir, Andrej Ražem (37)	2.000
lir, Rafael Kocjan (193) 5.000 lir, Mila Križmančič (38) 1.000 lir, Pep-ka Križmančič (209) 1.000 lir, France Križmančič (209) 3.000 lir, Andrej Vodopivec (141) 2.000 lir, Ada Grgič (191) 2.000 lir, Ivan Grgič (176) 5.000 hr, Silvester Grgič (176)
5.000	lir, Ivan Grgič (176) 5.000 lir, Silvester Ražem (82) 2.000 lir, Polde Tomažin (85) 1.000 lir, Andrej Križmančič (86) 5.000 lir, Anton Kalc (158) 5.000 lir, Sveta Marc (80)
1.000	lir, Nevo Kovačič (77) 5.000
lir, Marija Debenjak (139) 2.000 hr. Silvester Križmančič (75) 10.000 lir. Rudi Stopar (44) 4.000 lir, Anton Stopar (44) 1.500 lir, Stojan Ražem (66)	5.000 lir, Karlo Križmančič
(125) 1.000 lir, Mirko Čufar (63) 1.000 lir, Anton Marc (63) 1.000 lir, Mirjam Žagar (116) 1.500 lir, Benedikt Križmančič (194) 1.000 lir, Lojze Križmančič (70) 1.500 lir. Franca Križmančič (64) 500 lir.
V	počastitev spomina Iva Marinčiča daruje Silvana Malalan 3.000 lir za gradnjo partizanskih spomenikov v Dolu in Podgori.
V	počastitev spomina Iva Marinčiča daruje Špela 2.000 lir za gradnjo partizanskega spomenika v Dolu
Podgori.
Dne 4. avgusta nas je zapustila naša draga sestra in svakinja
ANA GOMBAČ vd. FAGANEL
Pogreb bo jutri, 6. t.m.. ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
žalujoči: sestre Emilija z možem Mihaelom, Olga z možem Viktorjem in Lidija, nečaki, ter družine Buzzi» Lakovič in Faganel
Trst, 5. avgusta 1975
PRIMORSKI DNEVNIK
GORISKr DNEVNIK
" ,..r
5. avgusta 1975
MALOŠTEVILNA, A ZELO AKTIVNA MLADINA
Uspela vaška sagra v Prebenegu s preslavo 30. obletnice osvoboditve j
Nastop godbe iz Ricnianj in pevskega zbora iz Doline
Druga za drugo pristopajo posa- ! niezne vasi v Bregu k proslavljanju letošnje jubilejne obletnice zmage nad nacifašizmom. Nekatere so takemu proslavljanju namenile posebne proslave, druge, zlasti manjše pa so te proslave zedinile s tradicionalnimi vaškimi prireditvami. Tako se je zgodilo tudi v Prebenegu, kjer je domača mladina priredila tradicionalno sagro, v sklopu katere je bila tudi proslava 30. obletnice osvoboditve. Čeprav maloštevilni, so mladinci iz Prebenega nadvse aktivni, že lani pripravljeni prostor na njivi Oskarja Kraljiča so letos lepo okrasili in funkcionalno opremili, tako .da so prišli na svoj račun vsi: tisti, ki so sledili kulturnemu programu z nekoliko položnega zemljišča, mladi na laporna-tem plesišču in starejši pri dobro založenih kioskih in v zelenju skritih mizah.
Sagra se je pričela že v soboto s plesom. V nedeljo popoldne pa so se številni vaščani in gostje zbrali pri spomeniku padlim, kjer je bila krajša svečanost. Občinski odbornik Marjan žerjul je v svojem priložnostnem pogovoru najprej opomnil na dejstvo, da kljub temu, da je bil fašizem pred tridesetimi leti premagan, še vedno živi in nas ogroža. Med drugim je navedel tudi dejstvo, da Slovenci v Italiji še vedno nimamo vseh pravic, ki nam po za-koViu pripadajo. Dotaknil se je nato splošne problematike v državi in Pomena zmage levičarskih sil na zadnjih volitvah ter poudaril odločilni doprinos mladine k tej zmagi. Tiste mladine, ki je bila in je še vedno nositelj naprednih idej, saj je večina imen, vklesanih na spomeniku v Prebenegu, mladih ljudi. Zato je bilo tudi logično, da je prebeneška mladina del svoje šagre poklonila praznovanju zmage nad nacifašizmom. Domača mladinca sta nato k spomeniku padlim položila venec, prisotni so padle počastili z enominutnim molkom, dolinski pevski zbor pa je zapel tri pesmi.
Na prireditvenem prostoru pod vasjo se je nato odvijal kulturni program. Svoj koncertni spored je izvajala godba na pihala iz Ricmanj, ki je pod vodstvom dirigenta Kri-zanowskega s svojim raznolikim in zahtevnim sporedom osvojila občinstvo, ki se je nato ob nastopu pevskega zbora «Valentin Vodnik» pod vodstvom Ignacija Ote še bolj segrelo zlasti ob zaključnih partizanskih pesmih. Dolinski zbor je izvedel, sicer nekoliko okrnjen zaradi Počitnic, polovico svojega koncertnega sporeda umetnih in partizan-skih pesmi. Posamezne točke je napovedovala Nevija Olenik.
Sledil je nato ples ob zvokih domačega ansambla Supergroup.
V. K.
POMEMBEN SESTANEK NA GORIŠKEM ŽUPANSTVU
Visoki liski liMciarii poocviii pripravlposl
O odprtju prehoda Standrei ■ Vrtojba bo razprav-fiala mešana italijansko - jugoslovanska komisija
Mednarodni tečaj na tržaški univerzi
Tržaška univerza bo priredila od 20- avgusta do 5. septembra med-narodni tečaj o organizaciji prevozništva v sklopu evropske ekonomije, j ošnjega tečaja, ki bo že petnajsti m vrste, se bo udeležilo nad 50 Poslušalcev, izmed 18 predavateljev P^, b°do trije Italijani. Tečaja se odo udeležili predstavnik:	vseh
jnpPskih držav in tudi nekaterih
afriških.
Uui||"ll"ll,lll||||.lll|||||||||||||||||||||||||||||||1|||||(||f|||||||||||||||||||||||||||||||1||||||||||||||||||iu||nll||||||
PISMO UREDNIŠTVU
Vprašanje pristojnemu °bčinskemu odborniku
čarn° Ve^^e*-n*b pritožbah se obrabo Ju Va® bst z upanjem, da mi občin- ®ovorn' odbornik pri tržaški razvidp?,d^ovori.1 iU’ Problem, ki je Za tn -lz. Prbožene fotografije. IRC n Ppkim vrtcem ustanove ONA va CTrr,a. roseku se je ustvarila pra-kov i.a'Ina’ oziroma smetišče odpad-z vj,, J	sedaj popolnoma prekrito
Jasnn , ° ■ pobido in plevelom. Slika vrtca P”®9, da so okna otroškega Pravo 'T prekrita, vendar se za od-ka»	<<umetno naravnega par-
da sp •eden ne 2meni. Zvedel sem, zanimJ6 P9 P3 Problem pred časom zahodni avUdi raionska konzulta za Pokra iin ?ras in tudi ravnateljstvo nared n 6* sPkc,> ONAIRC je že Onnt1 .potrebne korake.
bormkantfLbi h0-®1 pristoinega °d-
» da površina tega popolno-
m
Mladinca polagata venec ob spomenik padlim v Prebenegu
S PROSEKA
MARICA JE V ČETRTEK RAZNESLA ZADNJO POŠTO
Hvaležnost vaščanov za požrtvovalno delo
seka. Ob vsaki odsotnosti slednje je tako Marica raznašala pošto po Proseku in Kontovelu. Čeprav je hotela to delo odpovedati, ker je morala skrbeti za družino in dom, ji je po drugi svetovni vojni postalo neobhodno potrebno. Mož je namreč precej bolehal zaradi 18-meseč nega trdega ujetništva, ki ga je prebil v Livornu, kjer so ga leta 1943 priprli kot vojnega ujetnika. Takrat so mu deloma zmrznile noge in zaradi posledic tega je tudi pred štirimi leti umrl. Josip je bil tudi večletni raznašalec Primorske-I ga dnevnika.
; Leta 1955 je Marica po dolgoletni } suplenci dobila po upokojitvi Milke I Ostrouške stalež pismonoše na Proseku. Od takrat do danes je minilo dvajset let in Marica je v tej dobi prav gotovo najbolj opazila in pozorno sledila razvoju Proseka in Kontovela. Iz pogovora, ki smo ga imeli s prijazno proseško pismonošo smo zvedeli marsikaj zanimivega. Marica nam je povedala, da je leta 1955, ko začela raznašati pošto, to nosila kar v eni roki, danes pa ji večkrat posebno v sobotah ni zadostovala niti obilna torba, ki je bila natrpana do zadnjega kotička. V začetku je sicer bila Marica edina pismonoša za Prosek in Kontovel, poleg tega pa je raznašala pošto tudi v nekdanji begunski sanatorij, ki je bil na Božjem polju, v begunsko taborišče, ki je bilo prav tako na Božjem polju. Nato, ko so zgradili naselje Sv. Nazarija na Proseku in gradili svetišče na Vej-ni, je postalo delo vedno bolj težavno, skoraj bi rekli neznosno. Marica je vedela, kdaj začne delati, ni pa bila sigurna kdaj bo končala. Toliko je bilo takrat pošte, upoštevajoč tudi, da je poštni urad deloval tudi v popoldanskih urah. Na srečo je leta 1965 pristopila v službo še domačinka Mara Bogateč, s katero sta si razdelili delo.
Marica je tako prevzela vas Prosek, del Kontovela, Dolanje vasi in begunsko taborišče na Božjem polju. Koliko kilometrov je prehodila in koliko pošte je Marica raznosila v teh letih, je težko povedati. Posebno mučno je bilo ob praznikih in pred vsakimi volitvami. Telegramov v zadnjih časih ni bilo več toliko kot v začetku, ker se ljudje sedaj raje poslužijo telefona.
Po toliko letih je Marica dosegla zasluženi počitek. Kako bo sedaj preživela svoj prosti čas? Zaupala nam je, da ji je žal, ker je šele po dnevniku zvedela o kraški odpravi planincev na vrh, Triglava, ker bi prav gotovo šla z njimi. Morda to ni šala, saj je prav gotovo imela dobro kondicijo in trening. Marica je bila v svojem delu res vestna, poštena in pridna. Vedno se je držala gesla, da tudi navadna razglednica za tistega, ki jo odpošlje in tistega, ki jo prejme, velja mnogo. Zato so ji domačini nadvse hvaležni za njen trud, prijaznost in točnost in ji vsi kličejo: Marica, še na mnoga leta.
B. R.
Dolgoletna pismonoša Marica Trobec s Proseka je v četrtek, 31. julija, po 20 letih zaključila svoje delo in šla v zasluženi pokoj. Kdo je na Proseku in Kontovelu ne pozna, saj je vrsto let s prijaznim nasmehom od hiše do hiše raznašala pošto. Marica se je rodila na Proseku 17. avgusta 1910. Njena mati je bila po rodu iz Velikega Dola, oče pa iz Tomaja. Bil je zelo poznan, saj je pred prvo svetovno vojno prevažal z volovsko vprego pošto iz Nabrežine na Prosek in nazaj. Marica se je v mladih letih spoznala z Josipom Trobcem in se z njim leta 1933 poročila. Leto kasneje se ji je' nudila prilika, da dobi mesto suplentke pismonoše na pro-seški pošti. Takrat je bila uradna pismonoša Milka Ostrouška s Pro-
ma zanemarjenega prostora obsega približno 100 kv. m. Zato mislim, da ne bi bilo potrebno posebnih odlokov občinskega odbora in prav gotovo se tudi ne bi mnogo poznalo na letnem proračunu. Zdi se mi, da bi potrebna le dobra volja, vsekakor pa je treba nekaj narediti, da se ne bi kaj zgodilo otrokom, ki zahajajo v vrtec. Okna, ki so prekrita z robido, so okna shrambe kjer imajo malčki razne igračke in pripomočke. Kaj bi se na primer zgodilo ko namesto igračke bi otrok našel v shrambi podgano, ali gada?
Zdi se mi, da je ta problem precej pereč in da ga je treba rešiti pred začetkom novega šolskega leta.
Hvaležen za objavo in za morebitni odgovor pristojnega odbornika.
—1»
Prejšnji teden so se na županstvu v Gorici sestali predstavniki različnih ministrstev, dežele in goriških oblasti. Sestanek je sklicalo ministrstvo za zunanje zadeve, da bi skupno preučili vprašanje mednarodnega mejnega prehoda Štandrež -Vrtojba. Na sestanku so razpravljali o tem, kdaj naj bi ta prehod odprli, kako naj se lotijo gradnjj mejnih objektov in kako gradnjo teh objektov uskladiti na italijanski in na jugoslovanski strani. Visoki funkcionarji in strokovnjaki so hoteli zbrati ustrezne podatke v zvezi s tem vprašanjem predvsem zato, da bi jih posredovali mešani italijansko - jugoslovanski komisiji in tako omogočili izvršitev nadaljnjega koraka k odprtju novega prehoda.
Na sestanku so bili prisotni prefekt iz Gorice dr. Molinari, predstavnik notranjega ministrstva dr. Trusolo, major Rosa za obrambno ministrstvo, dr. Macioce za ministrstvo za javna dela, inž. Bortolotti in dr. Azzogardo za ministrstvo za promet, inž. Scotto za generalno ravnateljstvo uprave državnih cest AN AS, deželni odbornik za finance Coloni, deželni odbornik za prevoze Cocianni, inž. Sarpi za deželno od-borništvo za javna dela, župan De Simone, predstavnik pokrajinske u-prave geom. Lodi, predsednik trgo vinske zbornice Lupieri, dr. Lombardi od finančne intendance, kve-stor dr. Zappone, vodja obmejne policije dr. Volono, poveljnik grupe finančnih straž polkovnik De Panfi-lis, skrbnik za javna dela v Trstu dr. Martuscelli, načelnik tržaške carine dr. Bolitti, direktor goriške o-krožne carine dr. De Prosperis in pokrajinski veterinar iz Gorice dr. Matani.
Župan De Simone je prisotne seznanil z dolgotrajnim postopkom za odprtje mednarodnega prehoda, ter o težnjah, da se bolje ovrednoti Gorica ter bolje opredeli njena vloga mostu med Italijo ter srednjo in vzhodno Evropo ter omogoči večji turistični promet in zlasti trgovinska menjava med temi področji. Poročevalec je tudi dejal, da so bile šele prav v zadnjem odstranjene poglavitne ovire za njegovo odprtje, ki so preprečevale pričetek gradnje mejnih zgradb kot so obmejna postaja, avtoport, ceste in podobno.
Za njim so strokovnjaki vsak s svojega področja opisali zadržanje svojih ustanov do finančnih, tehničnih in organizacijskih pogledov reševanja tega problema ter so pojasnili tudi postopke in roke za izvedbo določenih obveznosti.
Ob tem velja zlasti poudariti po-
novno obveznost deželnega odbornika za finance Colonija, da bo dežela — kot so že sklenili — prispevala večji del sredstev za izgradnjo mejnega prehoda.
Sestanek so sklenili z željo, da bi čimprej pričeli z gradnjo obmejne postaje ter avtoporta in da bi tudi čimprej odprli mednarodni mejni prehod štandrež - Vrtojba, ki je tako velikega pomen . za nadaljnji razvoj krajevnega gospodarstva.
MEDNARODNA REVIJA «SEGHIZZI»
/9 pevskih zborov septembra v Gorici
V	polnem teku so priprave na številne manifestacije, ki spadajo v spored tradicionalnega «goriškega septembra». Med temi spadata tudi simpozij o zborovskem petju ter 14. mednarodni natečaj pevskih zborov. Obe prireditvi organizira goriški zbor «C. A. Seghizzi».
V	zvezi z mednarodno revijo pevskih zborov so nam sporočili, da so že znana imena devetnajstih pevskih zborov, ki bodo nastopili septembra v Gorici, med katerimi bo tudi pevski zbor «Kočo Racin» iz Skopja. Italijanski zbori, ki bodo
nastopili na tej reviji so:	pevski
zbor «Illersberg», «Dopolavoro ferroviario», pevski zbor «Melodiae» ter «Montasio» (vsi štirje iz Trsta), «Stele di Rivignano» iz Vidma, pevski zbor iz Maniaga, «Voces latinae» iz Ro-vereta, polifonični pevski zbor iz Urbanie, «F. Coradini» iz Arezza, «I cantori di Perugia» ter «I minatori di Santa Barbara» iz Masse Marittima. Tuji zbori pa so: «Vokalen-semble» iz Avstrije, pevski zbor iz Budimpešte, «Aleco» iz Sofie, «Aichs-chiess» iz Nemčije, pevski zbor iz Bratislave, «Kočo Racin» iz Skopja, akademski pevski zbor iz Poznanja (Poljska) ter «Corul Taranasec din Ardusat» iz Romunije. Naj dodamo, da bo član ocenjevalne komisije tudi prof. Egon Kunej iz Celja.
Prejšnji večer se je sestal novoizvoljeni odbor pevskega zbora «A. Seghizzi». da bi si med njegovimi člani porazdelili odborniška mesta. Za predsednika je bil potrjen Giovanni Vezil, medtem ko sta bila Giovanni Culot in Paolo Fornasetti imenovana za podpredsednika, oziroma tajnika, blagajnik pa je Luigi Sartori. Poleg tega so na zadnji seji goriškega pevskega zbora sestavili dve komisiji, od katerih bo ena skrbela za nastope zbora, druga pa bo pripravljala mednarodna srečanja.
KULTURNI SPORED IN ZABAVA
VEČ TISOČ UPOKOJENCEV NA SREČANJU NA LOKVAH
Zbrali so se iz cele Primorske ■ Govornik Viljem Pahor poudaril samoupravnost in neuvrščenost Jugoslavije
Na velikem travniku sredi Lokev se je v nedeljo popoldne zbralo več tisoč upokojencev iz cele Primorske ter iz zamejstva na že tradicionalnem srečanju, ki ga vsako leto v tem kraju prireja Društvo upokojencev iz Nove Gorice. Letošnje srečanje pa je bilo še bolj slovesno, saj so upokojenci obenem praznovali tudi 30-obletnico osvoboditve ter tako dali poseben pečat celotni manifestaciji.
K množični udeležbi na tem prazniku sta vsekakor pripomogla lepo vreme in prijetna svežina trnovskega gozda.
Popoldanska proslava se je pričela z nastopom moškega pevskega zbora «Soča» iz Nove Gorice, ki ga je vodil profesor Ivan Mignozzi. Slavnostni govor je imel predsednik občinskega sindikalnega sveta iz Nove Gorice Viljem Pahor. Govornik je v uvodu povedal, da Lokve spominjajo na čase izpred tridesetih let, ko .je zmagovita partizanska vojska osvobodila te kraje ter izbojevala veliko zmago nad okupatorjem in njihovimi domačimi pomočniki. Po vojni se je po načelih narodnoosvobodilnega boja začela graditi nova Jugoslavija, ki je zrasla v samoupravno in neuvrščeno državo. Samoupravni odnosi v sami Sloveniji, je dejal Pahor, pa so bili podlaga za vsestranski razvoj posameznih občin. Govornik .je nato omenil sedanjo trenutno gospodar-
sko krizo ter izrazil prepričanje, da jo bodo premostili s prizadevanjem vsega delovnega ljudstva.
Pahor .je nato ocenil sedanji zunanjepolitični položaj Jugoslavije ter rekel, da prav podpis listine o varnosti in sodelovanju v Evropi dokazuje pravilno pot neuvrščenosti in nevmešavanja v tuje zadeve, ki jo je izbrala socialistična Jugoslavija. Ta načela, ki so zrastla prav v času narodnoosvobodilne borbe, pa sp trn v peti določenim reakcionarnim in protijugoslovanskim krogom, ki bi hoteli zrušiti sedanji socialistični sistem v Jugoslaviji. Tudi slovenski narodnostni skupnosti v Italiji in na Koroškem čutita pritisk te protijugoslovanske mržnje. Jugoslavija pa tem silam odgovarja s politiko nevmešavanja in dobrega sosedstva, kar sta pravilni in edini lahko zagotovita mir in sožitje med narodi.
Kulturni spored so sklenili pevci zbora upokojencev iz Postojne. S tem pa praznovanja ni bilo konec, nasprotno, prava zabava se je pričela komaj v poznih popoldanskih u-rah, ko so prireditelji poskrbeli za ples in veselje upokojencev.
iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinniiiiuiiiiiiiiing
OB RIMSKEM SHODU KATOLIŠKIH ZADRUŽNIKOV
Z zadružništvom v samoupravni model družbe ki naj odpravi sedanjo krizo ustanov
Predstavnik goriškega zadružništva Piani zagovarja v zadružništvu podoben združevalni proces, kot je v toku v sindikalnem gibanju - Politični nauk 15. junija
Zadružne oblike proizvodnje zavzemajo tudi v naših krajih vedno večji obseg. V furlanskih občinah deluje nekaj gradbenih zadrug, deluje tudi zelo močna mreža živilskih prodajaln, ki imajo svoj sedež v Gorici. Oblast sicer sprejema to samoupravno obliko proizvodnje ter je, denimo, dežela sprejela tudi več zakonov, da bi pomagala k nadaljnjemu razvijanju zadružništva, vendar pomoč zadrugam še vedno ni zadovoljiva in tudi besed zadružnikov še ne poslušajo dovolj.. Potrebne bo še nekaj časa, preden bodo tisti, ki imajo še vedno v rokah škarje in platno, prenehali zagovarjati
kapitalistično pojmovanje proizvod-1 litični pomen glasovanja v tem, da nje ter se usmerili k neposrednim j se je v družbi pokazala volja po so-upravljavcem.	delovanju ljudstva na vseh ravneh.
S tem v zvezi se nam zdi zanimiv shod, ki so ga pred dnevi imeli v Rimu katoliški zadružniki in na katerem je spregovoril tudi predstavnik goriškega zadružnega gibanja, demokristjanski svetovalec cav. uff. Bruno Piani. Njegov poseg je poučen zlasti zato, ker izhaja Piani iz rezultatov zadnjih upravnih volitev 15. junija ter poudarja, da so ti rezultati pokazali, kako se pod pritiskom novih družbenih in gospodarskih vprašanj Italija spreminja. Po mnenju Marina Pianija je po-
RIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIUIIIIIIII||||||llllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||IUI|||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||imlllU,llluaill||l,llll|||lll|,l|||||||||llllllll,nmillll„,ll||„|m||||
SAGRE NA GORIŠKEM
Ob Doberdobskem jezeru in v Štandrežu sta se zaključili poletni prireditvi
V Doberdobu je bila v soboto proslava 30. obletnice osvoboditve - Nad 10.000 obiskovalcev se je udeležilo devetdnevnega praznovanja v Standrežu
Z nadvse razveseljivo udeležbo dločil za levičarski stranki, kar do-1 na interese maloštevilnih mogotcev.
n cp \r DnhprHnhn nh iP7Prn in kflriiip vnlin Hn knrpnifp nrpnhrar. * Praynm/anìp
Pohod Križanov na Triglav
Robida in kupi smeti
za otroškim vrtcem na Proseku
Prosvetno društvo Vesna iz Križa je skupno z združenjem staršev priredilo pohod na Triglav, katerega se je udeležilo zadovoljivo število Križanov, predvsem mladih. Izlet je popolnoma uspel, čeprav so si izbrali najnapornejšo pot, ki gre od Bohinja preko prekrasnega Triglavskega narodnega parka. Na poti so Križani srečali tudi pogumne Pro-sečane, ki so se takrat vračali s Triglava. Upamo, da se bodo v prihodnje taki pohodi večkrat ponovili, kajti poleg rekreacijskega i-| majo taki izleti tudi družbeni po-imen: vaška mladina na tak način ‘navezuje tesne medsebojne stike.
sta se v Doberdobu, ob jezeru, in Štandrežu zaključili poletni prireditvi, ki sta ju organizirali prijatelji slovenskega komunističnega tiska «Delo», oziroma športno društvo «Juventina».
Doberdobski festival, kot smo že zapisali, se je pričel v petek zvečer s tekmovanjem v briškoli. V soboto pa je bila na sporedu proslava ob 30-letnici osvoboditve, katere se je udeležilo veliko domačinov. Goste in domačine je pozdravil doberdobski občinski svetovalec Jože Jarc, ki je poudaril pomen proslave, ki za naše ljudi pomeni potrditev načel narodnoosvobodilnega gibanja. Pod vodstvom kapelnika Marjana Janežiča je nato zaigrala godba na pihala iz Prvačine Kulturni spored se je nadaljeval z nastopom moškega pevskega zbora iz Prvačine, ki je pod vodstvom Dominika Suliča zapel Beraničevo «Delavski pozdrav», Simonitijevo «Na oknu glej», Vrabčevo «Zdravica ter «Morje Adrijansko». Vedno pod vodstvom pevovodje Suliča so nastopile članice ženskega pevskega zbora iz Prvačine, ki so ubrano zapele štiri pesmi («Slovenska zemlja», «Žabe», «Pogled v nedolžno oko» ter «Moči so nove»). Kulturni spored sta sklenila oba zbora skupaj, ki sta zapela Venturinijevo «Domovini», Vrabčevo «Slovenska straža», Volaričevo «Slovan na dan» ter Simonitijevo «Pesem o Titu».
O pomenu 30-letnice zmage nad nacifašizmom je v slovenščini spregovoril prof. Venceslav Devetak.
Devetak je v svojem govoru pripomnil, da po tridesetih letih, ko je narodnoosvobodilna vojna premagala okupatorje in njihove domače lakaje, je še danes v naših ljudeh prisoten duh, ki je vodil naše partizane do zmage. Po tridesetih letih so v naših ljudeh še vedno zakoreninjena načela narodnoosvobodilnega gibanja. To dejstvo, je nadaljeval, nam daje moči za naš sedanji boj, ko nam niso še zagotovili vseh pravic, kot bi to moralo izhajati iz ustave. Devetak je vzroke sedanjega položaja slovenske narodnostne skupnosti iskal v nazadnjaških in večkrat šovinističnih stališčih dosedanje politične vodilne sile. KD.
Upravne volitve 15. junija pa so spremenile sedanje odnose v drža-1 vi, saj se je velik del volivcev o-1
kazuje voljo do korenite preobrazbe italijanske družbe. Nov veter, ki je zavel nad Italijo, vsekakor pomeni nekaj novega tudi za našo narodnostno skupnost. Treba nam bo zagotoviti globalno zaščito' ter nam dati resnične možnosti, da se vsestransko razvijemo. Pogoj za to, je dejal Devetak, pa je priznanje sedanjih meja ter še večje sodelovanje med italijo in Jugoslavijo.
Sledil Je govor pokrajinskega svetovalca na listi KPI Rinalda Rizzi-ja, ki je uvodoma poudaril pomen volitev 15. junija, ko je levica zadala hud poraz Krščanski demokraciji ter silam, ki so bile z njo povezane. Nove, levičarske uprave, je dejal govornik, se bodo predvsem zavzemale za gospodarski razvoj v državi, kar je zagotovilo za vsestranski napredek.
Rizzi je nato omenil sedanjo gospodarsko krizo na Tržiškem, ki se je poostrila prav v zadnjih tednih, ko so zaprli dve tovarni, v katerih je bilo zaposlenih 50 delavk. To, je dejal, je izraz dosedanje slabe gospodarske politike, ki se je naslanjala predvsem na klientelizem ter
Praznovanje ob Doberdobskem jezeru se je nadaljevalo v nedeljo popoldne s tekmovanjem v vleki vrvi. Zvečer pa je bil ples z ansamblom «Pomlad» iz Trsta. Veselega razpoloženja na doberdobskem prazniku ni manjkalo, še posebno ne ob stojnicah, kjer so prodajali pristno domače vino ter meso na žaru. Privlačnost šagre pa je bil partizanski golaž. Sinoči so festival «Dela» sklenili s tekmovanjem v briškoli ter s plesom ob zvokih tržaškega ansambla.
Tudi v Štandrežu se je sinoči zaključilo devetdnevno praznovanje športnega društva «Juventina». Ob bežni oceni moramo ugotoviti, da so tudi letos imeli štandrežci srečo, saj so vse dni praznovanja imeli lepo vreme. Druga in prav tako važna ugotovitev je množičen obisk praznovanja. Mirne duše lahko rečemo, da se je maratonske šagre u-deležilo nad 10.000 ljudi.
• Festival dela ob Doberdobskem jezeru se zaradi včerajšnjega slabega vremena nadaljuje danes s
tekmovanjem v briškoli. Ves večer __________ ________________
bo igral ansambel Pomlad iz Ricmanj. | pokrajine na Korzu Italia 55.
Takšna volja ljudstva, izražena na volitvah, teži v večjemu samoupravljanju preko zadružnih oblik, ki naj napravijo konec špekulacijam in naj ovrednotijo človeško delo in zasebno podjetnost. Ker zadružno gibanje ne hodi po izravnani poti, bi bilo po njegovi sodbi potrebno upoštevati izkušnje sindikalnih organizacij ter bi bilo treba začeti združevalni postopek tudi v zadružništvu, podobno kot je v teku v sindikatih Tudi zadružne organizacije morajo — takò kot so to storili 'sindikati — premostiti svoja tradicionalna stališča po obrambi delovnega mesta in morajo doseči svojo vključitev v vse tiste družbene sredine, kjer se načrtujejo in sprejemajo ključne razvojne odločitve.
Ob koncu svojega govora je Marino Piani dejal, da bo zadružništvo omogočilo ustanovitev novega, samoupravnega modela družbe, premostilo krizo ustanov in tolmačilo pristne želje državljanov, česar sedanje ustanove niso več sposobne.
Uvodno poročilo na vsedržavnem svetu zadružne konfederacije v Rimu je imel predsednik dr. Radioli, ki je rekel, da hočejo zadružništvo ovrednotiti tudi na idejni ravni ter ga uveljaviti kot atlernativo kapitalizmu in kolektivizmu, da bi povzdignili človeško solidarnost ter odkrili njegov «družbeni» značaj. Zadružništvo predstavlja za Radiolija neke vrste «ekologijo človeka», ki pa jo človek ne uresničuje sam, ampak ustvarja napredek v skupnosti s sebi enakimi.
Običajni neznanci so v noči od nedelje na ponedeljek vdrli v skladišče gradbenega podjetja «Sodena» v Ulici Bagni v Tržiču ter iz njega odnesli zidarsko in drugo orodje za 1,500.000 lir skupne vrednosti. Neznanci so svoj podvig opravili brez strahu, da bi jih kdo slišal, sai je skladišče na samotnem kraju.
Kino
Razna obvestila
Urada Slovenske kultamo-gospodar-ske zveze in Slovenskega planinskega društva. Gorica. Ul. Malta 2, bosta do konca avgusta poslovala samo v jutranjih urah, in sicer od 9. do 12. ure.
Občinska knjižnica v Doberdobu bo zaradi poletnih počitnic zaprta do 21. avgusta.
Pokrajinski odbor Rdečega križa obvešča, da bo ambulanta v Ulici Co-idelli 9, zaprta od 1. do 24. avgusta.
Pokrajinska uprava v Gorici je razpisala javni natečaj za mesto psihologa v pokrajinski psihiatrični bol-
šnici. Prošnje je treba vložiti do septembra letos. Podrobnejše informacije na personalnem oddelku
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Ginger, il simbolo del sesso con licenza ... d’amare». C. Cassara in T. Brown. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.15—22.00 «Ci sono dentro fino al collo». P. Richard in J. Birkin. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30—22.00 «La più bella serata della mia vita». A. Sordi in M. Simon. Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «Hong Kong, lasciapassare per un massacro».
C. Lee. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Due contro la città». Barrai film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «L’ultimo treno della notte». Barrai film.
Nova Gorica
SOČA «Borsalino», francoski barrai film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Billy Kid», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Vlak za dva potepuha», ameriški barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
ROJSTVA: Lorenzo Rizzato, Gianluca Brumat, Massimo Vida, Francesca Marega. Massimo Giglio, Francesca Bolzan, Lara Kovic, Jessica Battistel-la, Maurizio Fedel, Daniele Bais, E-lisa Cecchin, Roberto Coco, Benedetta lanello, Leonardo Guerrato, Mario Krajnik.
SMRTI: 67-letni novinar Ivan Marinčič. 60-letni upokojenec Giovanni Soranzio. 35-letna učiteljica Anita Re-vignas por. Bregantini. 62-letna Ivanka Gorjup, 67-letni upokojenec Giovanni Pettemich, 67-letni upokojenec Luigi Ziani.
OKLICI: računovodja Anna Pennelli in delavec Pantaleo Bianco, univerzitetna študentka Slava Starc in u-niverzitetni študent Dušan Križman, profesorica Jožica Lasič in inženir Marjan čefarin. delavka Nadja Zavadlav in kuhar Flavio Franco, gospodinja Maria Assunta Conte in karabinjer Emesto Ziglioli, uradnica Floriana Giovannini in varilec Antonio Di Miele, gospodinja Fulvia Gabrijelčič in prodajalec Adriano Chiopris.
POROKE: frizerka Margherita Bran-dolin in delavec Fabio Rosolen, frizerka Bruna Culot in uradnik Aurelio Simonetti, delavka Danira Ziani in delavec Armando Seni, delavka Ornella Palla in delavec Roberto Sanità.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi Raštel 52. tel 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341
Prosvetno in športno društvo «So-vodnje» izražata družini ob smrti očeta in moža Iva Marinčiča iskreno sožalje.
Načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Colli je poslal našemu uredništvu ob smrti tov. Marinčiča naslednjo sožalno brzojavko : «Presunjen ob izgubi vašega kolege Iva Marinčiča se pridružujem vašemu žalovanju s prošnjo, da posredujete moje iskreno sožalje prizadeti družini».
Pogled na občinstvo na sobotni proslavi 30, obletnice osvoboditve ob Doberdobskem jezeru
Prispevki
Za folklorno skupino «Sovodnje» je N. N. prispeval 5.000 lir.
Janko Gergolet in Rudi Pavšič sta v počastitev spomina Iva Marinčiča darovala po 5.000 lir za partizanska spomenika v Dolu in Podgori.
V počastitev spomina Iva Marinčiča je družina M. darovala 10.900 lir za tabornike RMV.
SPRIČO DRŽAVNEGA UDARA V NIGERIJI
OD SAMEGA PETROLEJA SE LE NE DA ŽIVETI...
Generalu Gowonu je odklenkalo - Pokopala sta ga slabo gospodarjenje in korupcija - Velikih naravnih bogastev niso znali izkoristiti
V torek, 29. julija ob 7.30 po srednjeevropskem času je radio Lagos lakonično sporočil, da je bil predsednik nigerijske vlade Gowon odstavljen. Letališča in mejni prehodi so bili za promet zaprti. Državni udar je izvršila skupina visokih oficirjev, ki se je bila naveličala slabega gospodarjenja in korupcije.
Za udar so si izbrali ravno pravšnji čas: general Yakubu «Jack» Govon, vrhovni poveljnik vojaških sil in predsednik filoameriške vojaške vlade, je namreč tedaj bil v Kampali, kjer se v slikoviti režiji ugandskega predsednika Idi Amina zaključujejo priprave na konferenco Organizacije za afriško e-notnost OUÀ, nekakšne afriške OZN.
Vest o državnem udaru je odjeknila po vsem svetu, zlasti pa še v zahodnih državah, ki podpirajo Gowona — v prvi vrsti v Združenih državah Amerike. Poleg Američanov zelo pozorno sledijo političnemu razvoju v Nigeriji tudi Kitajci, ki so v tej afriški državi dejansko izpodrinili Ruse. Opazovalci so mnenja, da državni udar ne sloni na politični podlagi, temveč naj bi šlo zgolj za nekakšno obračunavanje med posameznimi sloji vojske.
Seznanimo se pobliže z nekaterimi zgovornimi podatki o nigerijskem gospodarstvu. Nigerija je sedma največja izvoznica surovega petroleja na svetu. Njena plačilna bilanca je leta 1974 izkazovala 4 tisoč milijard lir prebitka. Takore-koč vse nigerijsko ozemlje je zelo bogato z rudami, pa tudi kmetijstvo je bilo do nedavnega v polnem razmahu. Po krvavi secesijski vojni v Biafri se je leta 1970 zdelo, da bo Nigerija prevzela vodilno mesto med afriškimi državami. A-merič».oi, ki uvažajo večji del nigerijskega petroleja, so Nigerijo pritegnili v svoje vplivnostno področje, z druge strani pa je Kitajski uspelo izpodriniti Sovjete — v Nigerijo je poslala nič koliko tehnikov, agronomov in zdravnikov.
Gre torej za deželo, ki razpolaga z velikim naravnim bogastvom, katerega pa ni znala izkoristiti. Primer: v bližini Port Harcourta so velika petrolejska ležišča, kjer pa naravni plin nenehno izgoreva, ker ni vlada poskrbela za gradnjo u-streznih naprav za njegovo pridobivanje: s tem je državna blagajna izgubila vsak dan kakšnih 1.500 milijonov lir. To še ni vse: Nigerija (s svojimi 80 milijoni prebivalcev najgosteje naseljena afriška država) ima obilo delovne sile, primanjkuje pa ji izobražencev, tehnikov, strokovnjakov in sploh kvalificiranega osebja. Vodilni razred sestavlja ožja skupina oseb, ki so se izšolale na evropskih u-
niverzah, in množica malih uradnikov in trgovcev, ki so se kar čez noč ter nepripravljeni znašli na odgovornih mestih. Državni upravni aparat je povsem neučinkovit, na vseh ravneh pa hudo razpasena korupcija. Če priletiš na letališče v Lagosu, moraš vselej pod-plačati tega ali onega carinika (z zneskom vsaj 10.000 lir), da te ne bi prestrogo «prerešetali». Indu-strijci in trgovci morajo ravno tako podplačevati vladne funkcionarje, da si lahko zagotovijo obrtna dovoljenja. Ako hočeš vozniško dovoljenje ali telefonski aparat, moraš odšteti nekaj kot 100.000 lir in tako naprej.
Odstavljeni Gowon je pristen vojak: raje je bival v vojašnici ka-
kor pa v razkošni predsedniški palači: s politiko se ni rad ubadal, varneje se je kretal v objemu vojaške hierarhije. Skušal je sicer popraviti položaj, ki-se je bil poslabšal tudi zaradi plemenskih sporov ter se je v ta namen obrnil na vojsko. Ta šteje danes 250 tisoč mož (v prvih letih neodvisnosti komaj 9 tisoč), 50 odst. državnega proračuna je namenjenih jačenju obrambnega aparata, plače so dobre, odlikovanja in napredovanja po činih takorekoč na dnevnem redu, a vse to ni Gowonu pomagalo, kakor mu tudi ni pomagala obljuba, da bo v kratkem zopet povišal plače vojakom ter nabavil vojski novo sodobno orožje. Vojska mu je obrnila hrbet.
OB DUNAJSKIH SLAVNOSTNIH TEDNIH
V” X
SVOJEVRSTNO GLEDALIŠČE V LOPI DUNAJSKE KLAVNICE
Iz prašičje klavnice nastala pravcata gledališka dvorana - Zanimiva predstava o Krištofu Kolumbu z dialogi, ki so uglašeni na današnje avstrijske razmere
Nenavaden prostor v nenavadnem okolju si je izbralo gledališče Arena 75, ki deluje v času Dunajskih slavnostnih tednov. V dunajski četrti St. Marx daleč proč od velemestnega trušča si je u-metniško vodstvo z intendantom prof. Ulrichom Baumgartnerjem na čelu preuredilo v opuščenih prostorih klavnice nekdanjo prašičjo lopo v provizorično gledališko dvorano, namenjeno za namembo izzivalno nastopanje raznih avantgardnih gledaliških skupin na prireditvah z nazivom anti-festival.
Na povabilo vodstva festivala sva se z ženo udeležila dopoldanske predzadnje generalke, ker sva bila za premierski večer že zasedena za obisk v drugem gledališču. Tako sva prišla v najtesnej-
ši stik z dozorevanjem predstave v delovnem procesu, ki je potekal kot v nekakšni gledališki delavnici.
Velika lopa, v kateri so do nedavnega še klali prašiče, je po dolgem strmo dvignjena do ozadja s sedeži. Tudi na obeh straneh sta tribuni za občinstvo. Oder je torej s treh strani obdan s sedeži, da je čim bolj v središču dogajanja. Več orodij iz železnih cevi so stolpi za reflektorje, s katerimi vsem na oči opravljajo raz-svetljači. Tudi prizorišče je golo, le velik lok, razpet čez ves oder kot bi ponazarjal mavrico, je trden dekorativni element. Vse drugo, na videz neurejeno, vendar točno preudarjeno pripravljeno, je ves čas vidno na praktikabelskih
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIHIIIMlIlIllIlHIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllIlllIlllIUIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllll
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Stari običaji izumirajo, gostoljubnosti pa ni kraja
Izlet, ki ga je vredno narediti: v Oskoruš na Momjanskem - Domačini prisrčno sprejmejo vsakogar - Od nekdanje «sagre» je nekaj vendar še ostalo
Tudi na vaseh Bujskega «šagre» niso več tisto, kar so bile nekoč: čeprav se še odvijajo, so gotovo izgubile svoje nekdanje značilnosti. Samo tu pa tam, v vaseh Momjanskega, lahko še naletimo na «šagro», ki nas vsaj malo spominja na pretekle dni.
V vasici Oskoruš na Momjanskem imajo ljudje že stoletja svojo «šagro» v nedeljo po 16. juliju, torej okrog dneva Matere božje Karmelske, čeprav je patron majhne, toda simpatične cerkvice v Oskorušu Sv. Juraj.
Cerkvica je ob robu griča, ki se ostro spušča proti dolini Dragonje, tako da se zdi, kot bi bila cerkvica zgrajena na samem robu prepada. Okrog nje je nekoč bilo pokopališče, ki so ga potem premestili na drugi konec vasi, ostale so pa ciprese okoli cerkvice, ki krasijo ta del vasice. Zanimiv je lakoničen napis nad vhodom v cerkev «D C Goff», ob katerem sta vklesana meč, in še nekakšno čudno orožje — kombinacija okroglega turškega meča in sekire. To nam daje povod za ugibanja o tem, kdo in kdaj je cerkvico zgradil. Morda je to bil
aiiiiittniiiiuimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiHimciiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiuiiiii
I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
Michele Gianfrancesco je razstavljal v Opatiji
Tu dni je slikar Michele Gianfrancesco zaključil v opatijskem hotelu «Ambasadon svojo razstavo, ki smo mu jo najavili sredi julija. Razstava je vsestransko uspela, o čemer priča dejstvo, da jo je zabeležil in dobro ocenil reški tisk in sicer tako «La Voce del Popolo», kot tudi «Novi List», nadalje sta o njegovi razstavi spregovorila Radio Reka in Radio Koper. Njegovo razstavo so registrirala tudi tržaška občila, vštevši Radio. Skratka, slikar je lahko in tudi je zadovoljen, da je njegov «obisk» onstran meje doživel tolikšno pozornost. To pa tembolj, ker Michele Gianfrancesco ni domačin in je pri nas razmeroma malo časa. Slikar je namreč finančni podčastnik na mejnem bloku na Pesku, kamor je prišel z italijanskega Juga. Toda v našem mestu se je mladi slikar kmalu znašel in se v okolje vživel, saj smo ga že srečali na kaki slikarski manifestaciji med drugimi tržaškimi likovniki.
Kakor nam pove gornja slika, je Michele Gianfrancesco ostal zvest figurativni umetnosti in ga ■modne novosti doslej še niso speljale «s poti». Sicer pa je glede svojega stila rekel med drugim, da «resničnost, jaz proučujem in
izprašam v trenutku, ko jo vidim, ko jo gledam in ona mi odgovori, zato moje slike niso nič drugega kot rezultat tega razgovora, da ga tako imenujemo, ali morda celo razprave, kajti to, kar se iz tega rodi, ni več objektivna resničnost, pač pa moja razlaga te resničnosti».
■ Nekdo je njegova dela označil, da gre za naivno umetnost, vendar ne v smislu klasične naive, pač pa za skrajno neposredno u-podabljanje. In to bo tudi držalo, vendar pa le do neke meje, kajti slikar poudarja, da je danes toliko stilov in tokov, da ne veš več, kateri je bolj aktualen, bolj sodoben. O svoji umetnosti pa je že dovolj jasno povedal, kako jo razume in kaj mu ona pomeni.
Sicer pa se umetnik loteva tudi neke nove tehnike, za katero meni, da mu bo dala veliko zadoščenj, kajti vsi, ki so si ogledali slikarjeva dela v tej tehniki, so nad njo navdušeni. Samo ob sebi umevno, da je nad tem še najbolj navdušen on sam. Slikar ima pred seboj dolgo pot in verjetno veliko uspehov, med temi najprej v Španiji nato pa v Avstriji, kamor bo s svojimi deli šel «na obisk» v kratkem.
nimi obiski možakarji pogovarjali o tem, kako bodo obrodile oljke in trte, oziroma se dogovarjali glede prihodnjih kupčij, razen tega so si izmenjavali izkušnje in nasvete.
«šagra» je torej bila priložnost za pravcata «poslovna potovanja», kakor bi temu rekli danes. Hkrati je dajala ljudem možnost «rekreacije», se pravi izletov z obiskom sorodnikov, nenazadnje 'pa je pomenila prizadetim priliko, da so zvedeli za novice iz drugih krajev in vasi.
Časi so se medtem temeljito spremenili. Avtomobili drvijo tudi skozi vasico Oskoruš in od , nekdanje tradicionalne, pristne «šagre» je ostalo zgolj ime. V vaseh Momjanskega se namreč «šagre» še vedno nadaljujejo, vendar so drugačne, pa tudi takšnega pomena nimajo več kot nekdaj. Nekaj takšnega vzdušja, ki je bilo značilno za «šagre iz tistih časov», je začutiti le še v Merišču, Briču in seveda Oskorušu, kjer nimajo gostiln; še danes domačini radi povabijo gosta na dom ter mu postrežejo z jedačo in pijačo.
X. F.
«Dominus Comes Goffredo», torej grof Gottfried, ki je moral biti pač velik bojevnik, ko pa je imel takšno nevarno orožje za svoj simbol. Omenjeni napis ostane torej prava uganka, ki jo bo težko rešiti po tolikem času. Cerkvica je zelo skromna: opremljena je s peščico barvanih lesenih figur, med katerimi je posebno zanimiv relief Boga očeta nad spovednico, delo neznanega domačega mojstra, ki je Bogu dal obličje ter izraz simpatičnega, dobrodušnega kmetovalca z velikimi, od težkega dela močnimi in grobimi rokami, od sonca porjavelimi.
Za «šagro» je cerkvica lepo u-rejena in seveda odprta obiskovalcem; na tem so odprta tudi vrata vseh vaških hiš — sleherni domačin povabi prišleka na ko-rec «domačega» in če bi človek posrebal sladko kapljico iz vseh kozarcev, ki mu jih gostitelji ponudijo, tedaj bi se vračal domov po vseh štirih...
Tega dne v vsaki hiši tudi kuhajo in pečejo, tako da lahko postrežejo gostom s pristnimi mesnimi specialitetami in pa tradicionalnimi «kroštoli», ki jih Oskoru-šanke prav mojstrsko znajo pripraviti. Običaj, po katerem je bil na dan «šagre» vsakdo gost posameznih vaških družin, sega v tiste čase, ko je bila krščanska dolžnost slehernega domačina pogostiti popotnika, ki je prišel od daleč.-
Meščanu, ki se sprehodi po tihi in starinski vasici na rebri, se kar čudno zdi, ko ga ljudje povabijo domov na kozarec vina; tedaj se spomni na pretekle čase, ko ni bilo sodobnih cest, niti avtomobilov ter so ljudje neradi potovali. Takrat je marsikdo, posebno ženska, prebil vse življenje na poljih in v vinogradih domače vasi, kjer je trdo garal ; ženske niso takorekoč od zibelke do groba videle drugega kraja kot Oskoruš.
«Šagra» je zato v tistih časih pomenila za vasico velik dogodek: saj so se zgrnile v Oskoruš trume ljudi iz drugih vasi in krajev z vsega Momjanskega pa tudi z bujskega področja in iz ša-vrinije. Po ozki in strmi poti čez griče — takrat še ni bilo današnje ceste čez dolino Potoka — so se proti Oskorušu vzpenjali osli in vozovi natovorjeni z različnim blagom, kajti ob priliki «šagre» se je v vasi odvijal tudi semenj.
V Oskoruš sp prihajali tudi fantje iz drugih vasi: to je bila za domača dekleta lepa priložnost, da so se seznanila z njimi ter se — če je šlo vse v redu — tudi omožila.
Če si takrat povabil na kozarec vina človeka iz druge vasi, je to bila obenem priložnost za ta ali oni posel. Sploh pa so se med takš-
iiiiiiiiiiiiiTfmiTiiHiiiiiHiiiiiiimiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuuniiiniiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinin
Napet film mu je bil usoden
NEW YORK, 4. — V newyorški kinodvorani je zaradi srčne kapi umrl 43-letni Henning Thomsen. Prisostvoval je izredno napetemu filmu z naslovom «Jaws» (Žrela), ki prikazuje lov na najbolj krvoločno vrsto morskih psov, tistih namreč, ki človeka vselej napadejo. Med najbolj pretresljivo sceno proti koncu filma je nesrečnež kar obležal na stolu. Kljub takojšnjemu ženinemu pozivu na pomoč je podlegel preveliki razburjenosti.
Poljaki čedalje bolj trgujejo z Zahodom
Poljska zunanja trgovina je v polnem razmahu. Zanimivo je, da ta država čedalje bolj trguje z Zahodom. Leta 1974 je vrednost poljskega izvoza dosegla 27,6 milijarde zlotov; to pomeni 4 odst. več kakor v letu 1973 in dvakrat več kot v letu 1970. Poročilo a-gencije TASS navaja, da je vrednost uvoza na Poljsko znašala 34,8 milijarde, se pravi 33,4 odst. več kakor v letu 1973. V razdobju 1971-1974 je poprečni letni porast poljskega izvoza znašal 18,2 odst.,' u-voza pa 24 odst.
Horosko-
.li
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Z veliko težavo se boste prilagodili novim okoliščinam, vendar ne boste vrgli puške v koruzo. Prijetno srečanje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Prejeli boste zelo mikavno ponudbo za sodelovanje pri nekem važnem poslu. Ne odrecite. Ljubosumni boste.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Svojih načrtov ne izdajajte vsakomur, ker vam bi znalo škoditi. Več vljudnosti do ljubljene o-
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Na delu boste imeli nekoliko smole, vendar se bo vse dobro izteklo. Novo srečanje vam bo odprlo nove poti.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nekoliko preveč boste živčni in to vam bo škodovalo posebno pri reševanju zadanih vam nal&g. O-bisk ali darilo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Preveč na lahko jemljete neke finančne zadeve, kar se vam bo maščevalo. Večer posvetite izključno družini.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.	) Več previdnosti v poslovnih zadevah oziroma na delu ne bo škodovalo. V čustvenih zadevah zadoščenje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.
11.	) Kar se poslovnih zadev tiče, vam grozi nevarnost, da boste izgubili nh svojem prestižu. Srečali boste starega znanca.
STRELEC (od 23. 11. do 20.
12.	) Napočil je trenutek, da spremenite poklic ali delo. Prijatelji va.n oo-io p-ipiuviii veuii.0 piese-nečenje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) S pravilno potezo boste ugnali svoje poslovne tekmece. Zelo prijeten dan v družini, še posebej z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Čak i vas zelo važen posel, ki ga boste dobro izpeljali. V čustvenih zadevah se bo nekaj zataknilo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne obupajte, če boste naleteli na kako težavo, saj je začetek vedno težaven. Hujši spor v družini.
Druga mladost se začenja pri šestdesetih...
Tako imenovana druga mladost naj bi se začenjala pri 60. in zaključila nekje okrog 90. leta. Tako vsaj zatrjuje profesor pedagoške tehnike Hans Gert Eichler, ki poučuje na višji pedagoški šoli v Muenstru (Zvezna republika Nemčija). Tam se dvakrat na teden zbere skupina starčkov in stark ter se navdušeno poigrava z električnimi vlakci, «atomskimi» ladjami v miniaturi, in punčkami, ki govorijo, dojijo in... opravljajo malo potrebo.
Prof. Eichler je ugotovil, da znajo stari ljudje najbolje oceniti značilnosti in kakovost novih i-grač, ki jih njihovi izdelovalci lahko postavijo na tržišče šele po dolgotrajnem in mučnem poizvedovanju. Eichler pripominja: «Kar ugaja njim, bo gotovo ugajalo tudi otrokom.» Pristavlja pa še, da spremljajo vsakogar skozi vse življenje neizpoljene sanje, ki mu utegnejo zagreniti stara leta. To naj bi bilo mogoče preprečiti le z igračami, vendar samo, če so te dobro zamišljene.
vozovih v ozadju odra. Nikakršnih zaslonov, nič zaves, vsepovsod gole konstrukcije. Kot, da je vse na odru še v gradnji. Izpod stropa vise nešteti mikrofoni. Kot jeklene ptice se zde. Glasba in petje i-gralcev bo namreč posredovano s posnetim petjem, kot je to v navadi v filmih in v novejšem času tudi v muzikalih.
Vse to obdajajo surovi, hladni betonski zidovi do visoke koničaste steklene strehe, ki so jo prebarvali s temnosivo barvo. Kljub temu se sivkasta dnevna svetloba meša z žarečimi snopi svetlobnih teles, ki poskušajo z ostrimi belimi prameni razparati umazano poldnevno sivino.
Naličeni igralci in igralke v civilnih oblekah hodijo sem in tja po odru in v dvorani, se pogovarjajo, iščejo in sprašujejo asistentke, inspiciente in druge sodelavci o zadnjih podrobnostih.
Režiser predstave prof. Ulrich Baumgartner si skuša s pogostim prižiganjem cigaret zatreti ali vsaj prikriti neizbežen predpre-mierski nemir. Živahno pregleduje oder in prostore v ozadju. Njegova zadnja navodila igralcem in tehničnemu osebju dopolnjujejo u-stvarjalno ozračje.
Fantastično, kje povsod najde živo gledališče stik s svetom! V odmaknjenem kraju, v eni izmed velikih zapuščenih, hlad in puščobo preprezajočih se prostorov, v katerih je nekdaj brizgala živalska kri, darovana za kulinarični dobrobit človeštva. Nič več ni sledu o klanju in krvi. Zdaj razte-lesujejo v temačnem prostoru človeške usode: resne in smešne, dramatične in krvave, čeprav brez krvi, toda tudi brez usmiljenja. Padajo krinke z obrazov, včasih jih igralci snemajo s silo z nas . . .
Prostor zunaj zgradb je slikovit. Kot v otroškem naselju. V mavričnih barvah so poslikana poslopja. Vse stene spodaj so poslikali in porisali šolski in predšolski otroci z živahnimi barvami. Spremenili so prejšnje puste, kasarnam podobne stene v nadnaravno veliko naslikano zelenje in cvetje, otroško naivno in prelepo, kot v domišljijskem pravljičnem vrtu. Prisrčnost obdaja človeka. Spremlja ga na vsakem koraku, nà dolgem poslikanem dvo-•rišču prav do vhoda v gledališko lopo . ..
Vse je že nared za veselo zgodbo o Krištofu Kolumbu in njegovem odkritju novega sveta. Po Walterju Hasencleverju in Kurtu Tucholskyju, je eden izmed pozabljenih velikih piscev avstrijske literature med obema vojnama. Jura Soyfer, temeljito predelal njuno igro o Krištofu Kolumbu. V stiski tridesetih let je Soyfer stal na strani delavskega gibanja. Pisal je glose, pesmi, šansone in gledališče igre. Nekatere so bile uprizorjene, mnoge pa so se izgubile, ko je bil leta 1938 odgnan v taborišče Dachau, kjer je kmalu zatem umrl
Sedanjo igro je popolnoma odtujil delu prvotnih avtorjev. Idejo Krištofa Kolumba je duhovito približal miselnosti Dunajčanov in ustvaril neke vrste avstrijsko beraško opero. Vsebino je aktualiziral, kar je večkrat sprožilo negodovanje pri oblasteh in v zadnjih letih preprečilo uprizoritev.
Ugasnile so luči, le sivkasta svetloba preplavlja prostor. Vedra glasba iz zvočnikov privabi igralce v civilu na oder, ki jih obsijejo snopi žarometov. Med uvodno pesmijo, da so le komedianti, ki bodo prikazali kočljivo zgodbo o Krištofu Kolumbu, vlečejo iz o-gromne pletene košare pred odrom kostume in rekvizite in se preoblačijo.
EMIL FRELIH (Nadaljevanje sledi)
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. tenis, 5. ZGONIK, 10. ata, 11. KRAS, 13. oda,
14. Bing, 15. ol, 16. grič, 17. Oka,
18.	KK,	20.	Ali,	21. Ra,	22.	ar,
23.	kip,	25.	at,	26. drobitev,	29.
SONJA MILIČ, 31. Do, 32. OAS,
33. je, 34. E.K., 36. Odo, 38. SA,
39. ABA, 40. pora, 41. le, 42. smer, 43. ime, 44. dota, 46. olè,
47. saloni. 48. koral.
NAVPIČNO: 1. tabori, 2. etika,
3. Nana, 4. S. K., 5. zal, 6. G. S.,
7. Nora, 8. idila, 9. kačiti, 12. rok, 18. krojač, 19. Litija, 22. Arno,	23. Kim,	24.	Pelè, 26.	do,	27.
bas, 28.	vi,	29.	Sodoma,	30.	če-
bela, 31. dopis, 35. Karel, 37.
Orel, 38. set, 39. Amor, 41. Loi,
44. dm, 45. A. R.
lllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIxnilllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllIIIIIIIMIIlUIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII'HIUllllllllllllllllllTlIllllllilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilIlB
18.15
19.15
20.00
20.40
21.55
23.00
20.30
21.00
22.00
19.00
19.10
19.40
19.50
20.30
21.00
22.05
23.05
23.25
20.55
21.15
21.30
22.40
TOREK, 5. AVGUSTA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
PROGRAM ZA NAJMLAJŠE
Katja in krokodil — češkoslovaški film
ŠPORTNI DNEVNIK
Italijanske kronike
Vremenska slika
DNEVNIK
Amerika dvajsetih let: HAROLD LLOYD VSE IN NOBENA
Film je bil napravljen leta 1924, v glavnih vlogah igrajo: Harold Lloyd, Jobyna Raltson, Richard Daniels, Carlton Griffin in drugi. Za režijo je poskrbel Fred Newmeyern.
Film pripoveduje o poprečnem ameriškem možakarju, nerodnem in sramežljivem, ki mu gre v vsakdanjem življenju na videz vse narobe, vendar se spričo obilne mere sreče vselej vse dobro izteče. Film je izrazito komičen, za kar gre zasluga nosilcu glavne vloge Haroldu Lloydu. Ta pooseblja mladeniča, ki je zelo sramežljiv do žensk, a kljub temu piše knjigo o temu, kako je treba ženskam dvoriti. Medtem sreča mlado in bogato dedinjo, ki mu prične . . . dvoriti.
IZ ENE CELINE NA DRUGO: Zgodbe o naseljih CIGANI MORIJ
V današnji oddaji bo govor o «morskih ciganih», ki so naseljeni na otoku Solu, v bližini otokov Bornea in Mindanaa DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
DNEVNIK
ŽUŽELKE: skrivnostni in nepoznani svet METULJI — Drugo nadaljevanje Sprehod po obali
Glasbena oddaja, ki jo vodi Aba Cercato
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
O bzovnih
L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČALNIK - III.
IKEBANA: Inačica poševnega sloga BISERI MORJA — serijski film
Je dokumentarna barvna serija francoske proizvodnje. S posebnimi podvodnimi kamerami so nam snemalci in potapljači odkrili svet, kakršnega še nismo videli. Snemanje je bilo včasih tudi nevarno — saj nekatere na pogled povs'.m nedolžne ribice, izločajo strup, ki je celo ljudem škodljiv. Poleg ribjega sveta nam bo serija prikazala tudi svet koral, morskih zvezd, školjk in rakov. Po načinu snemanja in s snemanjem nekaterih detajlov pa serija tudi opozarja na žareče probleme ekologije morja in na nevarnosti, ki zaradi onesnaženja pretijo morski flori in favni DNEVNIK
Zadnji meseci druge svetovne vojne — 4. del J. Pašteka: ADAM ŠENGALA — slovaška nadaljevanka Nastala je po istoimenskem romanu L Nadaši - Jege. Okvir je zgodovinski, zgodba — čas dogajanja: sedemnajsto stoletje — pa pripoveduje o dogodivščinah in usodi podeželskega fanta. Adam se po očetovi smrti odloči oditi v svet, kjer naj bi uspel. Kmalu pa naleti na prve težave, saj pride do spora med njim in med grofom Markačem, ki trpinči mlado kmetico. Adam šen-gala tega ne prenese, zato pride med njim in med velikašem do obračuna; šengala je prisiljen zbežati. Naključje pa nanese, da sreča prelepo Betko Pohankovo iz Trnove. Grof Markač ga preganja. Da bi se izvlekel iz težkega položaja, vstopi v vojsko grofa Palfyja . ..
DNEVNIK
Mladinsko evropsko prvenstvo v namiznem tenisu
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček — risanke DNEVNIK
17 TRENUTKOV POMLADI - nadaljevanka - 10. del
Moje ime je Jemal
Film iz serije «IZVRŽENCI»
del
TRST A
7.15, ,8/15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Medigra za kitaro; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.55 Jazzovski ansambel; 19.10 Slovenski biografski roman — F. Detela: Veliki grof — roman o zadnjem celjskem grofu; 19.25 Za najmlajše: Potovanje v lepi živalski svet; 20.00 Šport; 20.35 Koncert; 21.50 Nežno in tiho.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.00,
17.30,	18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Folk glasba; 10.00 Z nami je...; 11.00 Glasba in nasveti; 11.30 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Plošče; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.40 Plošče Ri-fi; 15.15 Orkester Nelsona Riddla;
16.00	La vera Romagna; 17.45 Posnetki iz našega studia: mezzosopranistka E. Jankovič: 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.50 Zabavna glasba; 19.30 Iz priljubljenih o-per; 20.00 Prenos RL; 21.00 Naši pevci; 22.30 Orkestri; 23.00 Jugoslovanska glasba.
nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
11.00	Nemogoči intervjuji; 12.10 Četrti program; 13.20 Program z L. Buzzanca; 10.05 Folk glasba;
14.40	Nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica;
17.05	Komorna in simfonična glasba; 19.20 Operne skladbe; 21.20 Radijsko gledališče; 22.20 Ponovno na sporedu z D. Modugnom.
SLOVENIJA
7.30,	9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 20.00, 23.00 Poročila;
9.10	Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 Vokalni ansambli; 10.50 Znane melodije; 11.15 Promenadni koncert; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 14.15 Zabavna glasba;
15.10	Za mladi svet; 15.40 Na poti s kitaro; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš gost' 18.20 Zvočni portret hornista Jožeta Falouta; 19.05 V torek nasvidenje!; 20.30 Zabavna glasba; 20.40 Ansambel Jožeta Kam piča, 21.00'Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.30 Radijska igra; 23.20 Simfonične burleske; 00.05 Literarni nokturno.
„BRATA‘
piše Ciril Calè
i OBILNIM PLENOM SO TURKI iAPUSTILl VAS. MNOC^O DEČKOV OE TISTEG,A DNE 1ADN3IKRAT VIDELO RODNI KRAU,
ZA N3IMI 3E OSTALA
nemočna Žalost ti«
STIH, KI SO 3IH L7JUBILI
IN OPUSTOSENI "REVNI DOMOVI, OD KATERIH SO MNOGJ I1G,UBILI TUDI G^OSPODARUE
SPORT SPORT SPORT
AVTOMOBILIZEM
NA VN ZAHODNE NEMČIJE
Carlos Reutemann osvojil nepričakovano prvo mesto
Lauda povečal prednost na lestvici svetovnega prvenstva
RAZGIBAN KONEC TEDNA
Dobra Šobrova in Penca ^ Italija prva v Avezzanu
Mednarodna tekmovanja v Hannovru, Stockholmu in Londonu
NÙRBURGRING, 4. — Argentinec Carlos Reutemann je na brab-hamu nepričakovano zmagal na avtomobilski dirki formule 1 veljavni za VN Zahodne Nemčije. Drugi je bil skoraj nepoznani francoski vozač Jacques Laffite na williamsu, na tretje mesto pa se je uvrstil Niki Lauda na ferrariju. Avstrijec je z osvojenimi štirimi točkami še povečal svojo prednost na lestvici svetovnega prvenstva, saj ima drugouvrščeni na lestvici, Reutemann, kar 17 točk manj kot on.
Nedeljska dirka je bila zelo razburljiva. Znano je, da je dirkališče v Niirburgringu eno izmed najbolj težavnih, če že ne najbolj težavno dirkališče na svetu. Tudi letos se ni izneverilo temu slovesu in je pripravilo mnogo presenečenj. Izmed 24 avtomobilov, kolikor jih je startalo, jih je privozilo do cilja le devet. Večina pilotov, ki niso dokončali dirke, je odstopila zaradi okvare na amortizerjih ali na gumah. Med tistimi, ki so odstopili naj omenimo svetovnega prvaka Emersona Fittipaldija, Scheckterja, Hunta, Regazzonija in Massa. Z nedeljskim neuspehom si je Fittipaldi praktično zapravil vse možnosti za ponovno osvojitev naslova svetovnega prvaka. Na začasni lestvici ga je prehitel celo nedeljski zmagovalec Reutemann.
Dirka v Niirburgringu se je dobro začela za Nikija Laudo in njegov ferrari. Avstrijski vozač je takoj po startu prevzel vodstvo in ga obvaroval pred nenehnimi napadi Francoza Depaillerja. Že v začetku se je moral Fittipaldi ustaviti v boxu, da so mu zamenjali razcefrano gumo. Brazilec je opravil še nekaj krogov, nato pa je moral zaradi okvare na motorju dokončno odstopiti. Po devetem krogu je moral zaradi okvare v box tudi De-pailler, tako da je prepustil drugo mesto Regazzoniju. Vse je že kazalo, da bodo doživeli ferrariji dvojno zmago, le krog pozneje pa je švicarskemu pilotu zavrel motor, medtem ko je moral Lauda zamenjati preluknjano gumo. Pri zamenjavi je zgubil dragocene sekunde in omogočil Reutemannu, da se je prebil na prvo mesto. Ko se je Lauda vrnil na progo, je bil že četrti, saj sta ga poleg Reutemanna prehitela še Laffite in Tom Pryce na shadowu. Takrat so manjkali do konca dirke še štiri krogi, kar je bilo vsekakor premalo, da bi se lahko Lauda spet prebil na prvo mesto. Avstrijcu je uspelo prehiteti le Prycea, ki je v zadnjem, krogu naredil napako in se je moràl zato zadovoljiti s četrtim mestom. Peti je bil Anglež Alan Jones na loli, šesti pa Nizozemec Van Lennep na ensignu.
Nedeljska zmaga je četrti uspeh Reutemanna na dirkah formule 1, ki veljajo za točke svetovnega prvenstva. Pred tem je Reutemann osvojil VN Argentine leta 1972,. la-ni pa je zmagal v Južni Afriki in v Avstriji.
Lestvica VN Zahodne Nemčije:
!• Reutemann (Arg. — brabham), ki je prevozil 14 krogov dirkališča za skupnih 319 km v 1.41T4”! s poprečno hitrostjo 189,473 km na uro,
2- Laffite (Fr. — Williams) 1’37”7 zaostanka
2. Lauda (Avs. — ferrari) 2’23”3
4.	Pryce (VB — shadow) 3’31”4
5.	Jones (VB - loia) 3’50”3
6- Van Lennep (Niz. — ensign) 5’5”5
Lestvica za svetovno prvenstvo:
1. Lauda 51 točk, 2. Reutemann 34, Fittipaldi 33. 4. Hunt 25, 5. Pa-ce 24, 6. Scheckter 19, 7. Ragazzoni 18.
bezbol
Naslov Italiji
Barcelona, 4. — z zmago v pe-
t®rn in zadnjem srečanju z Nizozem-sko je Italija drugič v zgodovini svojega bezbola osvojila evropski naslov. Prvič se ie to zgodilo kar Pred 21 leti!
_ Odločilno srečanje je začelo za Italijo zelo ugodno. Po prvih dveh inmgih je že vodila s 4:0, v petem Pa povečala kar na 6:0. Nizozemci
so v nadaljevanju igre močno pritisnili in prišli že blizu izenačenja, Italijan Di Santo pa je z udarcem preko vsega igrišča zagotovil svoji ekipi nadaljnje tri točke in postavil končni rezultat 9:4.
KOŠARKA
«Medcelinski» v Ameriki
Košarkarski cirkus, ki se je medtem preselil preko oceana bo danes začel s predstavami v Braziliji. Na otvoritveni tekmi ameriškega dela medcelinskega pokala se bosta namreč srečali Brazilija in Grčija. Zmaga domačinom seveda ne bo ušla.
Po evropskem kolu vodi Sovjetska zveza, ki je zmagala v vseh štirih tekmah. Italija in Jugoslavija sta zabeležili vsaka po 3 zmage in 1 poraz, ZDA in Brazilija sta iz Evrope odšli s polovičnim uspehom, Kanada, Mehika in Grčija, ki itak dopol-
njujejo program, pa imajo pasivno bilanco.
V Ameriki bodo od danes naprej odigrali naslednja srečanja:
5. avgusta: Brazilija — Grčija 7. avgusta: Mehika — Grčija in Brazilija — Jugoslavija.
9. avgusta: Mehika - Jugoslavija, Brazilija - Italija 10. avgusta: Kanada - Grčija 12. avgusta: ZDA - Grčija, Kanada -Jugoslavija, Mehika - Italija, Brazilija - Sovjetska vzeza 14. avgusta: ZDA - Jugoslavija, Kanada - Italija, Mehika - Sovjetska zveza
16.	avgusta: ZDA - Italija
17.	avgusta: Kanada - Sovjetska zveza
19. avgusta: ZDA - Sovjetska zveza
SAN FRANCISCO, 4. — Med turnejo po severni Ameriki je nogometna reprezentanca NDR najprej premagala Kanado s 3:0, nato pa Mehiko s 3:2. K zmagi NDR je prispeval mehiški branilec, ki je 8 minut pred koncem tekme poslal žogo v lastna vrata.
uiimiiiimiuiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiumiiuuiuiiuiuiiifiiiiiiiimiiiiiimumiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiii
KOLESARSTVO
Weekend z dvema nastopoma
Maver drugi v Kokrici Marušič spet v sedlu
Mladi Sosič neuspešen v Furlaniji
Kolesarji lonjerskega kluba Adria so imeli živahen konec tedna. V soboto je štiričlanska odprava (veterana Maver in Macarol ter mladinca Sosič in Gorup) nastopila v Kokrici pri Kranju na dirki, ki je bila v okviru občinskega praznika in proslave tridesete obletnice osvoboditve, v nédeljo pa je Sosič tekmoval med amaterji tretjekategorniki v Vergnaccu.
Kranjska odprava se ni zaključila tako dobro kot pred približno dvema mesecema. Lonjerski kolesarji so nastopili skupno s slovenskimi veterani na 17 kilometrov dolgi progi. Takoj po startu je ostala v vodstvu skupina petih dirkačev z Ma-verjem in Macarolom. Dvesto metrov pred ciljem je Macarol ostro startal v upanju, da mu bo uspelo pustiti ostale tekmovalce za sabo, vendar pa ni pri tem računal na nevarno potezo kranjskega predstavnika, ki mu je presekal cesto, tako da se je lonjerski kolesar znašel z nogami po zraku. Pri tem se je Maver za trenutek obrnil, da bi videl, kaj se je pripetilo s klubskim tovarišem, to pa mu je bilo usodno, da se je v končnem sprintu, ko je bil Macarol že k.o., uvrstil komaj na drugo mesto. Vendar pa ni bila toliko važna uvrstitev, kot pa sodelovanje na tem tekmovanju. Slovenski dirkači so obljubili, da se bodo prihodnje leto udeležili jubilejne desete dirke veteranov v Lonjerju.
Sosič in Gorup sta nastopila med mladinci na 34 km dolgi progi, ki se je izkazala za lonjerska predstavnika za prekratko. Kolesarji so se po ostri borbi predstavili skupaj na cilju, kjer je «belo-modri» kolesar Sosič zasedel komaj deseto mesto. Pri tem je treba upoštevati, da je moral tudi nekoliko štediti z močmi za nastop v nedeljo na krožni dirki v Vergnaccu.
Nastop v Furlaniji pa ni bil zanj preveč uspešen. Zmagal je spet mladi Da Ros pred Primavero. Omeniti je treba, da je bil Da Ros pred tremi tedni član mladinske ekipe Furlanije ' - Julijske krajine, ki je osvojila naslov italijanskega prvaka V ekipni vožnji na kronometer. Sosič se je v nedeljo podal na beg ter bil med prvimi v dveh izmed štirih krogov, nakar je zaradi utrujenosti popustil in se je moral zadovoljiti s tridesetim mestom. Poprečna hitrost zmagovalca je na 112 km dolgi progi znašala 40,499 km na uro.
Med veterani je Marušič, ki zaradi bolezni ni mogel tekmovati v prvem delu letošnje sezone, neuradno nastopal na dirki na kronometer iz Šempolaja do Nabrežine ter zabeležil dober čas okrog šestnajstih minut, kar dokazuje, da je prišel v dobro kondicijo in da lahko zaupanjem gleda na preostali del letošnje sezone, predvsem pa da bo lahko zabeležil dobre rezultate v meddruštvenih dirkah, ki se bodo nadaljevale konec tega meseca. Trenutno vodi na lestvici meddruštvenega prvenstva Trsta Vižintin, ki je daleč pred drugimi tekmovalci. Dobro pa je na tej lestvici, ki jo bomo objavili v prihodnjih dneh, uvrščen tudi Macarol.' Marušič sicer ne bo mogel konkurirati za prva mesta na skupnj, razvrstitvi, lahko pa bo pripravil presenečenja v posameznih nastopih.
Drugi dan atletskega prvenstva Slovenije za člane in članice je prinesel veliko presenečenje v teku na 800 m za dekleta. Državno reprezentantko in lanskoletno prvakinjo Danico Urankar je premagala komaj 18-letna Nada Šober, članica koroškega atletskega kluba. Čas zmagovalke 2’09”6 lahko ocenimo kot dobrega, važnejše pa je dejstvo, da je slovenska atletika dobila v mladi tekačici nov up za izpopolnitev svojih vrst. Zelo dobra je bila pri dekletih tudi višina, ki se je zaključila z zmago Mariborčanke Lorencijeve. Na naslednjih mestih sta obstali Stanka Lovše in mlada Ljubljančanka Mihelčič, obe z dobrimi rezultati.
V moški konkurenci je tekmoval na običajni dokaj visoki ravni Janez Penca na 400 m čez ovire, ki je tudi dosegel nov rekord prvenstev ‘a časom 52”5. Rekord je samo platonski, ker je Penca letos tekel že občutno hitreje.
Novo razočaranje v skoku s palico. Poleg zelo slabega poprečja je malo skočil tudi Koleta, ki je bil pred poldrugim mesecem v taki formi, da so mu napovedovali naskakovanje meje 5 metrov. Za naslov mu je tokrat zadostovalo 4,30 metra.
IZIDI:
Moški
200 m: 1. Prstec (Ptuj 21”9), 2. Gro-šeta (Maribor) 22”!
800 m: 1. Kavčič (Triglav Kranj) 1’55”9
5000 m: 1. Lisec (Kladiva. Celje) 14’49”4
4x400 m: 1. Olimpija Ljub. 3’26”6 400 m ovire: 1. Penca (Olimpija LJ) 52”5
3000 m zapreke: 1. žužek (Olimpija LJ) 9’09”0
hoja 20 km: 1. Majcen (Olimpija LJ) 1.47’32”
palica: 1. Koleta (Olimpija LJ) 430 centimetrov
troskok: 1. Simunič (Novo mesto) 14,70 m
disk: 1. Pečar (Kladivar Celje) 55,86 metra
kladivo: 1. Pristovnik (Kladivar Celje) 55,50 m Ženske
200 m: 1. Seliškar (Olimpija Ljubljana) 25”4
800 m: 1. Šober (Koroški AK) 2’09”6 3000 m: 1. Pergar (Branik MB) 9’42” 400 m ovire: 1. Potnik (Olimpija LJ) 64”6
4x400 m: 1. Olimpija Ljubljana 4’09” višina: 1. Lorenci (Maribor) 175 cm, 2. Lovše (Maribor) 172 cm, 3. Mihelčič (Olimpija LJ) 166 cm krogla: 1. Kladnik (Triglav KR) 12,22 m
RAZISKOVANJE SLABOSTI NASE ODBOJKE
VODOPIVEC: Objektov imamo dovolj Ustvariti je treba ekipo za A-ligo
Namesto, da bi šola «izvažala» v klube, izkorišča slednje za svoje nastope
kopje: 1. Kovač (Kladivar Celje) 45,02 m
P. D.
* * *
AVEZZANO, 4. — Po predvidevanju je Italija (z reprezentanti pod 23. letom starosti) z lahkoto odpravila tako Alžirijo kot Turčijo na troboju v Avezzanu, medtem ko so Alžirci po izenačeni borbi za 7 točk prehiteli Turke.
Posebno dobrih rezultatov ni bilo. Atleti iz naše dežele, ki so bili vključeni v ekipo so se odrezali razmeroma dobro. Bruni je zmagal v skoku v višino z rezultatom 213 cm, Sacchi je bil drugi na 3000 m steeple z 9’03”6, Grandis pa se je uvrstil na 3. mesto na 110 m čez ovire s časom 15”2.
Tekmovanje v Avezzanu je bilo kvalitetnejše zaradi izrednih gostov. Najboljša je bila pa Italijanka Simeoni, ki je v višini dosegla svoj letošnji najboljši rezultat s 188 cm. Na 400 m je zmagala Avstralka Ren-dina (53”) pred Italijanko Bottiglieri (53”3). Eden od svetovnih rekorderjev v sprintu Williams j iz protesta za manjši honorar tekel samo 10”4 in 21” na 100 m oziroma 200.
Boit nepremagljiv
HANNOVER, 4. — Nekaj boljših rezultatov iz mednarodnega atletskega mitinga: 800 m: 1. Boit (Kenija) 1’45”, 2. Wohlhuter (ZDA) 1’45”5, 400 m ovire: 1. Akki-Bua (Uganda) 48”67; višina: 1. Stones (ZDA) 227 cm; kladivo: 1. Riehm (ZRN) 76,12 m; 2. Pakadze (SZ) 75,30 m; 1500 m ženske: 1. Wellmann (ZRN) 4’10”8, 2. Pigni Ut.) 4’10”8; daljina: 1. Alfjejeva (SZ) 6,62 m, krogla: 1. Kračevskaja (SZ) 20,82 m;
2. Fibingerova (SZ) 20,12 m.
* * *
STOCKHOLM, 4. — Na atletskem dvoboju med Švedsko in Finsko, ki je za te dve skandinavski državi eden najvažnejših športnih dogodkov, je Finska zmagala tako v moški kot ženski konkurenci. Nekaj boljših izidov: palica: 1. Kallio-màki (F) 5,30 m, disk: 1. Bruch (Š) 65,64 m, 2. Tuokko (F) 63,82 m, kopje: 1. Hovinen (F) 86,32 m, 2. Lappinen (F) 84,86 m, troskok: 1.
Kuuksjàrvi (F) 16,62 m.
* * *
LONDON, 4. — Na mednarodnem prvenstvu Velike Britanije se je posebno dobro izkazal dolgoprogaš David Black, ki je 10000 m pretekel v odličnem času 27’54”23. Odlična sta bila tudi Brown (28’00”62) in Ford ' (28’02”32), ki sta se uvrstila na naslednji mesti.
P. D.
Izmenjava mnenj se je tako bli- ko' z lastno organizacijo, z nasveti
žala h koncu. Ostalo je le še logično vprašanje: perspektive. Vprašal sem, kaj bi morali vsi skupaj, ponavljam vsi skupaj, ki ljubimo šport, storiti v bližnji bodočnosti, da bi se rešila ali vsaj premaknila vsa zadeva z mrtve točke. Je vzrok temu stanju pomanjkanje športnih objektov, bi morali organizirati izpopolnjevalne tečaje tudi za vaditelje, bi morali tesneje sodelovati s šolo in profesorji, bi se morali povezati s starši, bi morali morda povečati športno propagando. Kakor vidite se je nabrala kar kopica vprašanj, na katere sem dobil pesimistične in vsaj delno optimistične odgovore. Kar oglejmo si jih skupaj :
Pečarjeva: Glede odbojke sem za prihodnost pesimist. Zavedam se pa, da mora človek, ki nekaj kritizira, predlagati tudi rešitve, ki bi bile po njegovem koristne. Verjetno pa bodo ostale le na papirju. Glede šole: deklice, ki so za šport pripravne, se že ukvarjajo s čim drugim, na primer z glasbo, baletom, itd.; selekcijo pa si je težko privoščiti. Opraviti sem imela s «ta malimi» in sem opazila, da so že neresne in «prismojene», ker so pač v takih letih. Glede športnih naprav: to, da ima vsaka vas svoje odbojkarsko ali nogometno igrišče, se mi zdi razsipanje sredstev, ker bi si v vseh teh letih z vsem denarjem in udarniškim delom lahko zgradili športno palačo za vse! Vodstva ekip skrbijo samo za igralce in ne za vaditelje, tako treniramo poklicani in nepoklicani (v originalu «cani e porchi»), ki morda tudi škodujemo.
Peterlin; že v enem izmed prejšnjih odgovorov sem poudaril, da kljub nekaterim negativnim trenutkom naše ženske odbojke, nisem pesimist. Neuspehe naše odbojke in našega zamejskega športa nasploh, si razlagam z dejstvom, da smo v zadnjih letih pač vodili svojo športno politiko zelo jalovo. Seveda pa moramo svojo zakoreninjeno mentaliteto uskladiti z novimi časi in jo posodobiti. Zanimivo je dejstvo, da imamo na razpolago precej materiala. Vprašanje pa je, kako ga bomo tudi izkoristili in od našega nadaljnjega dela bo v veliki meri odvisno, kaj bomo znali iz njega iztisniti. Danes so pogoji za delo že boljši kot nekoč. Za sabo imamo močno organizacijo, ZSŠDI; ta lah-
domače društvo, toda poskusiti bi morali.
Tako se je zaključil moj dolgi
in z dobro določenimi smernicami priskoči na pomoč društvom in delo usklajuje. Mnenja sem tudi, da ne razgovor s trenerji. Ne smatram bi bila napačna poteza, če bi ZSŠDII pa. da je zadeva zaključena. Skušal
1 bom dobiti še druga mnenja, slišati še druge ljudi, ker mi je izredno pri srcu ta panoga, ki je bila in ostane — vsaj po mojem mišljenju — športna panoga, v kateri se lahko naše ženske ekipe uveljavijo.
ODO KALAN
R. Pečar,
uiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniioiiiiiiiiiiiiiniiumiiiiiiiMiii»
KAJAK
12. SP V KAJAKAŠTVU V BEOGRADU
Italijan Ferri prvak na 10 km Mato Ljubek osvojil bron s C. 1
V zaključnem dnevu največ kolajn SZ - Italiji tudi srebro
BEOGRAD, 4. — Zaključilo se je 12. svetovno prvenstvo v kajakaškem veslanju na mirnih vodah. Zadnji dan je prinesel največ uspehov Sovjetski zvezi, ki je osvojila kar 5 naslovov, velika zadoščenja pa tudi Italiji in Jugoslaviji.
Italijan Oreste Ferri je po drugem mestu na 1000 m, prepričljivo osvojil prva mesto na 10 km dolgi progi. Perri je bil v tej panogi tudi favorit. Italija je nato prišla tudi do drugega mesta v «K. 2» Posadko sta sestavljala Merli in Sbruzzi.
Do bronaste kolajne je na 10 km v kategariji «C. 1» prišel tudi Jugoslovan Ljubek. V njegovi panogi je zmagal Sovjet Jurečenko s časom 45’33”50. Jugoslovanski predstavnik je zaostal za 47 sekund.
Izidi na progah 10 km:
C. 1: 1. Jurčenko (SZ),
(Madž.), 3. Ljubek (Jug.)
C. 2: 1. Sov. zveza, 2. Madžarska, 3. Bolgarija
K. 1: 1. Perri (Italija), 2. Pasch (ZRN), 3. Nikin (Pol.)
K. 2: 1. Madžarska, 2. Italija, 3. Sov. zveza
K. 4: 1. Norveška, 2. Romunija, 3. Sov. zveza
Izidi na progah 500 m:
K. 1: 1. Csapo (Madž.), 2. Diba (Rom.), 3. Sledziewski (Pol)
C. 1: 1. Petrenko (SZ), 2. Darvas (Madž.), 3. Ananjev (Bolg.), 8. Ljubek (Jug.)
K. 2: 1. Sov. zveza, 2. NDR, 3. Romunija
C. 2: 1. Sov. zveza, 2. ČSSR, 3. Madžarska
K. 4 (ženske): 1. NDR, 2. Sov. zve-[ za, 3. Madžarksa K. 1 (štafeta 4x500 m): 1. Madžar-2. Romunija, 3. Španija
Slovensko prvenstvo v Ptuju
Od jutri se bo v Ptuju odvijalo 25. slovensko prvenstvo v šahu. Trajalo bo do 23. avgusta. Kakovostno bo prvenstvo letos slabše zastopano, ker so bili vsi najboljši slovenski šahisti latos že močno zaposleni z Vidmarjevim memorialom in tudi na raznih drugih turnirjih.
Kljub slabši zasedbi vlada v Ptuju za prvenstvo veliko zanimanje. Šah je v tem mestu še posebno pridobil na priljubljenosti odkar je odigral simultanko svetovni prvak Anatolij Karpov.
ustvarila v lastnih vrstah nekakšno zvezo slovenskih zamejskih odbojkarskih trenerjev: v tem primeru bi imeli trenerji mogoče večje možnosti medsebojne povezave, skupnega gledanja in stališča do nekaterih perečih problemov, imeli bi možnost debate in izmenjave misli
0	načinu dela itd. Prav tako bi morala društva krepkeje poseči v dialog s šolo, s tem edinstvenim rezervoarjem človeškega materiala. Vsekakor pa je tudi skrajni čas, da bi se naši odborniki zavedeli svoje odgovornosti, ki jo nosijo pred svojimi atleti in da bi pokazali večjo doslednost in prožnost pri svojem delu. V nasprotnem primeru se bomo iz leta v leto še vedno srečavali z istimi ali še hujšimi
1	problemi in še vedno bomo debatirali o perspektivah naše odbojke.
Vitez: Potrebujemo novo osrednjo telovadnico v mestu. Nove moči za trenerski posel. Pomoč šole, ki pa je danes ničla. Obratno, za osvajanje prestižnih rezultatov se šole poslužujejo naših igralk, šole bi morale biti tisto propagandno sredstvo in to za vse panoge, ki nam danes primanjkujejo.
Ušaj: V bližnji bodočnosti se lahko le životari kot zadnje čase. • Poleg že omenjenih faktorjev, treba angažirati nove ljudi, zlasti starše, da se izpolnijo vodstva društev. Društvo in ekipa ne sme sloneti na dveh ali treh posameznikih, ki delajo dobro in slabo vreme. Moramo upoštevati več mnenj in nasvetov, moramo upoštevati tudi želje igralcev in igralk.' V par besedah bi rekel, da je treba vse naše delovanje bolj «profesionalizirati» ker udarniško delo (diletantizem) postaja čedalje večja redkost.
Vodopivčeva: Objektov imamo dovolj. Tečaji so nam tudi potrebni, posebno trenerjem. Šola bi morala dati društvom na razpolago objekte in preko profesorjev telovadbe opozoriti na igralke. Morda je sedaj moment, da ustvarimo močno žensko ekipo, katera bi nastopila v najvišjem prvenstvu. V nižjih ligah pa bi gojili ostale ekipe, iz vkaterih bi črpali najboljše igralke za prvo ekipo. To bi bila tudi vzpodbuda igralkam samim. Verjetno bo to težko dosegljivo, zaradi razdalj, zaradi navezanosti nekaterih igralk na
Popravek k nedeljski številki: V četrtem odstavku se je vrinila neljuba napaka. Pravilno se mora mnenje Peterlina glasiti: «... s tehničnega vidika gledano, so mogoče naše ekipe v prvenstvih najboljše.»
ODBOJKA
Oba naslova Sovjetski zvezi
Sovjetska zveza je zmagala tako v moški kot ženski konkurenci na evropskem mladinskem prvenstvu v odbojki v Zahodni Nemčiji.
V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati:
MOŠKI
SZ — Bolgraija	3}#
ČSSR - NDR	3:2
Poljska — Nizozemska	3:0
LESTVICA: 1. Sov. zveza 10, 2. ČSSR 8, 3. Poljska 4, 4. NDR 4. 5. Bolgarija 4, 6. Nizozemska 0 točk. ŽENSKE
SZ — Bolgarija	3:0
NDR — Poljska	2:0
ČSSR — ZRN	3:0
LESTVICA: 1. Sov.	zveza 8, Z
ČSSR 8, 3. NDR 6, 4. Bolgarija 6. 5. Zah. Nemčija 2, 6. Poljska 0 točk.
PLAVANJE
Coan 51’11
FORT LAUDERDALE, 4. — Svetovni prvak na 100 m prosto Andy Coan je na manjšem tekmovanju za stotinko sekunde izboljšal rekord na tej progi s časom 51”11. Coan ima samo 17 let. Prejšnji rekord je pripadal njegovemu rojaku Montgomery ju.
* * *
MISSION VIE JO, 4. - Plavalci, ki so se udeležili SP v Galiju so se še za nekaj časa ustavili na ameriških tleh in se pomerili v tem kalifornijskem mestu bolj za prestiž. Rezultati so bili ponekod celo boljši kot na svetovnem prvenstvu kar je ponoven dokaz, da je nadmorska višina samih 1000 metrov že negativno vplivala na potrebo po kisiku.
Madžar Hargitay je tako 400 m mešano preplaval v boljšem času kot v Galiju. Dosegel je 4’30”77. Boljši je bil tudi Naber na 200 m hrbtno. Naber je razdaljo preplaval v 2’04"02, kar je najboljša letošnja znamka. Naber na SP ni nastopil. Svetovni prvak Verrašzto je bil komaj tretji s slabim časom 2’09”31. Na 1500 m prosto je plaval tudi Avstralec Holland, ki se bo letos preselil v ZDA, da bi lažje treniral za olimpijske igre. Holland je bil komaj četrti, očitno pa so njegove priprave komaj na začetku.
IMI?
Sovjet Pakadze je moral dvakrat položiti orožje pred svetovnim korderjem v metu kladiva Riehmom
OBVESTILO
ŠD Primorec iz Trebč vabi na «Praznik», ki bo na travniku pri vasi v Dolinkah v soboto, 9., nedeljo, 10. in ponedeljek, 11. avgusta.
1. —
2. -
3. —
4. —
5. —
6. -
1.	Sorpresa
2.	Horoso
1.	Demetra
2.	Ursus
1.	Maslo va
2.	Ziqua
1.	Anguilla
2.	Temar
1.	Bonir
2.	Asparukov
1.	Crinto
2.	Golana
2
X
X
X
X
X
1
2
1
X
1
1
! Janko kersnik:	9.
AGITATOR

1
i
Iz vseh opazk pa je vsak lahko čutil porogljiv naglas edini koncipist menda ne.
Sredi pogovora je nekdo predlagal, da se napravi tarok in kmalu potem so začeli nekateri igrati. Adjunkt pa se je šalil s točajko in Koren mu je pomagal.
. Bilo je že blizu polnoči, ko sta se Koren in notar Koprivec vračala domov. Stanovala sta v isti hiši.
«To vam je gizdalin, pred vežnimi vrati.
ta koncipist,» omenil je Koren
«Pa jaz bi še stavil, da bo Boletov zet!» zavrne notar. Iz Korenovih ust se je izvil kratek, hripav glas, ki ni ne smeh ne beseda, niti pritrjujoč niti odrekujoč.
«Naj menite?» vprašal je notar in globoko zazeval.
«Jaz — nič! Mrzlo je!» tem je zapiral koncipient vežna vrata, nicah 1	^ Medenu?» opomnil je Koprivec na stop-
«Ne vem!»
«To se pravi, da pridete!»
soIjq 0C1 a sta se na temnem mostovžu in odšla vsak v svojo
Na pustno nedeljo zvečer je bilo živahno gibanje na gladki, debelo s snegom pokriti cesti, katera je tekla iz Borja do četrt ure oddaljenega Medenovega gradiča. Vsak trenutek so pridrdrale odprte sani in tenak glas kragulj cev, ki so viseli ob konjih, razlegal se je daleč po raztegnjeni dolini. Trije .štirje vozniki, kolikor jih je premogel trg, imeli so nocoj dovolj posla, kajti nihče ni hotel peš priti, in ako so trije ali štirje seli na voz, tudi račun voznikov ni bil velik za posameznika. Okrajni glavar in njegova soproga sta se peljala skupaj, in ko se je voznik zopet vrnil, naložil je pri čitalnični krčmi sodnika,adjunkta, notarja in pl. Rudo. Prav ko so že konji potegnili sani, prisopihal je Koren.
«Jaz sem že mislil, da vas ne bo!» klical je Koprivec. Koncipient je naglo sedel poleg voznika; na drugi strani pa se je tiščal notar. Oni trije so balansirali zadaj.
Po kratki vožnji so ugledali pred seboj razsvetljena okna Medenovega gradiča, in ko je ustavil voznik svoja konjiča pred velikimi vrati, pritekel je hlapec pomagat gospodom s sani. Dva druga pa sta svetila z baklami. Nekoliko korakov proč je stala cela gneča gledalcev, domačih hlapcev in deklin, kateri so si šepetali razne opazke o prihajajočih ter klopotali z zobmi ob hudem mrazu. Po veži in po stopnicah je bilo vse zeleno. Obiki so bili prepreženi s smrečjem, ob straneh so stala drevesa iz cvetličnjaka in v vsakem ovinku je brlela svetilnica. Zgoraj v prvem nadstropju na mostovžu je pričakoval graščak Meden svoje goste, opravljen v frak in na rokah rumene rokavice in pokrit z visokim svilenim klakom. Mož je bil že malo starikav, dokaj trebušnat in debeli vrat mu je silil izza ozkega, trdega vratnika. Z nenaravnimi pokloni je pozdravljal prišlece in jim stiskal roke; govoril je malo in tem urneje hodil prihajajočim gostom odpirat vrata v sobo, kjer jih je sredi došlih gospa pričakovala in pozdravljala njegova
soproga.
«Prosim, prosim, gospod sodnik,» hitel je Meden m tiral ogovorjenega k vratom; adjunktu in koncipistu je stisnil roki, Korena in notarja pa le površno, a vendar prijazno pozdravil. V sobi je bilo še malo gostov, največ uradnikov iz Borja; pa kmalu so se sobe polnile. Prišlo je tudi nekoliko gospodov iz mesta, med njimi trije oficirji. Tude Bole s svojo soprogo in Milico se je pripeljal. Družba je bila sila raznovrstna ali raznobarvna in zato iz početka tudi živahna zabava ni mogla prodreti. Vse je le bolj šepetalo in boljši znanci so se stiskali skupaj. Gospe so zlasti ogledovale graščakinjo, soprogo Medenovo. Bila je opravljena v težak, siv brokat in sem ter tja je nosila po krilu pripete šopke svežih Sneguljčic. Ta oprava je čudno prištevala njenim svetlim, plavim lasem, a prav, ker se je videlo vse bolj enotno in skromno, vplivala je celota zmagonosno na gledalca.
Sedaj se je pripeljal tudi doktor Hrast s soprogo svojo. Elza, Medenova soproga, pozdravila je oba jako prijazno in doktorju tudi stisnile roko. Boletova in Hrastova družina je zasela kot v dvorani poleg sobe, kjer je sprejemala graščakinja goste; poleg njih na nizkem odru pa so godci, vojaki, pripravljali gosli svoje.
«Nekoga menda še pričakujejo,» omenil je Bolè, pri-šedši od druge strani h gospem.
«Koga vendar? Jaz skoraj nobenega znanca ne pogrešam in tujcev je tudi že nekoliko,» zavrne Hrast.
Vtem je prišumela Elza mimo.
Bila je lepa žena, lepša nego prej deklica, in ona mirna samosvest, katera je prej le časih zasijala iz njenih modrih oči, razlita je bila preko bledega, polnega lica. Le oko je bilo nemirno.
«Baron Jablonski je obljubil, da pride nocoj,» dejala je, obrnivši se k Boleški, «čudim se, da ga tako dolgo ni;
a mrzlo je in sneg, ta sneg--------.»
«Baron Jablonski?» ponavljal je Hrast, ki je stal poleg. Vprašal je to z vidnim čudenjem, a takoj mu je bilo žal, da je isto pokazal.
«Ste li že dolgo znani z njegovo rodbino?» omenila je Boleška, katera je bolje vedela prikriti čudenje svoje.
«Obiskal nas je prek kratkim in tudi midva sva bila že v Grobljah pri njem.»
Hrast je pri teh besedah jel gledati po dvorani; spomnil se je nehote Korena in pogovora ž njim o priliki, ko sta prejela povabilo na ples k Medenovim.
V prvi sobi se je gnetlo nekoliko oseb in Elza se je ozrla tja.
«A, tu bode! Res je,» dejala je skoraj bolj naglo, nego je sama hotela, ter odšla novim gostom naproti.
Hrast je nekoliko potipal Boleta.
«To pa vendar nekaj pomeni, prijatelj ! Jablonski — in tukaj...»
Vtem je prišel Koren urno iz prve sobe mimo doktorja.
«Kaj sem vam pravil?» šepnil je potihoma, a vendar je bilo nekoliko srditosti v tem vprašanju.
«Kaj?» ponavljal je Hrast, akoprav je vedel, kaj misli Koren.
«Da je vse humbug, političen humbug, in mi smo okvir, statisti, klovni, bedaki...,»
Bolè se je glasno zasmejal, da so celo gospe pozorne pogledale.
«Kaj vam je, gospod Koren?» vprašala je Milica in si s pahljačo zakrila pol obraza.
Da bi bil kdo drug stavil to vprašanje Korenu, gotov bi mu bil srdit odgovor; tudi sedaj se je v koncipientovih očeh posvetilo nekaj, blizu kakor «vi tega ne umejete». Pa premagal se je. «Nič, nič!» dejal je naglo.
{Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montscchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1 750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» » DZS • 61000 Ljubljanai
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
5. avgusta 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
M
ZTT - Trst
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Vroči odbori
Eden izmed glavnih problemov, ki neglede na avgustovsko vročino, sili politične komentatorje in dejavnike, da odlagajo svoje dopuste, je brez dvoma sestavljanje krajevnih — deželnih, občinskih in pokrajinskih odborov. Mnogi so zapisali v tem oziru, da gre za «drugi val» po petnajstem juniju. Najprej so se pomaknili na levo volivci, ugotavlja socialistični senator Vittorelli v svojem dnevniku «IL LAVORO», sedaj pa «je vrsta na izvoljenih, da se pomikajo v isti smeri». S tem Vittorelli opravičuje tudi zadržanje sicer redkih demokristjanov, socialdemokratov in republikancev, ki marsikje omogočajo sestavljanje «odprtih levih odborov», namesto' prejšnjih levosredinskih koalicij. Sami socialisti večkrat izjavljajo in to je potrdil CK PSI z odobritvijo poročila političnega tajnika stranke Frap-cesca De Martina, da «ni mogoče vladati brez komunistov ali proti komunistom». Sam De Martino je šel veliko dlje, ko je glede vlade dejal, da bodo socialisti vstopili samo v tako vlado, za katero se bodo poslanci KPI dobrohotno vzdržali. Leve sredine torej ni več, kjer je bila številčno še mogoča, se uveljavljajo nove oblike sodelovanja med «klasičnimi levosredinskimi zavezniki» in komunistično opozicijo, ki pa ni več pravčata opozicija. To je, napri-mer, zgled Lacija, kjer je svetovalec KPI Maurizio Ferrara postal predsednik dežele, medtem ko bo deželna vlada baje levosredinska. vendar «odprta». Enako rešitfev so komunisti predlagali tudi v Milanu, morda po zgledu deželne vlade Lombardije, kjer bo demokristjan Golfari vodil levosredinsko koalicijo po programskem sporazumu s KPI. Toda v milanskem občinskem svetu se to ni dalo izpeljati. KD je odločno zavrnila sodelovanje, kar je privedlo do novega pojava: odcepa treh socialdemokratov iz PSDI in dveh demokristjanov iz KD, kar je omogočilo izvolitev odprte levičarske uprave s socialističnim županom Aniasijem.
Zabeležili smo najprej uvodnik nedeljskega «CORRIERE DELLA SERA» iz Milana, ker našteva nekaj statističnih podatkov.
«Po prvih računih so bile izvoljene levičarske uprave v petih deželah, 29 pokrajinah in 30 mestih, ki so pomembna ali spadajo v kategorijo glavnih mest. Skratka — levica ima v rokah eno tretjino Italije, toda račun je pod realnostjo, ker se ta težnja še vedno uveljavlja in so še odprta vprašanja, kdo bo upravljal dežele, kot so Marke, Lacij, Kalabrija in Kampanija. Za te dežele lahko rečemo, da niso še v sferi levičarskih dežel, so pa že zapustile okvire leve sredine».
«CORRIERE DELLA SERA» nato daje svojo razlago za uveljavljanje te težnje^ češ da gre predvsem za stališča PSI, ki je skoraj povsod «odločilni člen» obnavljanja klasičnih levosredinskih uprav.
Milanski dnevnik citira nato že omenjena sUlišča De Martina na zasedanju CK PSI, vendar dodaja, da skušajo socialisti tako ustvariti v Italiji nekaj novega, kar naj bi v bodoče preprečilo zamisel zgodovinskega kompromisa, oziroma srečanja na vrhu med KPI in KD. Kajti v taki «veliki koaliciji» bi gotovo KPI bila vodilna sila. KD pa šibki člen.
KD ima danes zelo malo manevrskega prostora, zaključuje svoj uvodnik «CORRIERE DELLA SERA», toda ta prostor morajo Zaccagnini in drugi demokristjan-ski voditelji izkoristiti takoj in z dobršno dozo fantazije, dokler ne bo prepozno.
Morda bi kot dokaz «pasivnosti» KD, ki jo je sestavljanje občinskih in deželnih odborov pretreslo vsaj v tolikšni meri kot volilni rezultati pred poldrugim mesecem, lahko navedli pisanje glasila te stranke. «IL POPOLO» objavlja namreč komentar, v katerem citira stališča vseh strank. Glede KD pa lakonično sporoča, da bo o tem razpravljalo demo-kristjansko vodstvo jutri, v sredo. In pika.
O milanskih dogodkih piše tudi drugi mestni dnevnik, «IL GIORNO», pod naslovom: «Komunisti ne praznujejo». S tem citirajo besede deželnega tajnika KPI za Lombardijo, Querciolija, ki je takoj po izvolitvi levičarskega občinskega odbora dejal, da ne praznuje, ker bi si za Milan želel širšega sporazuma.
ZA «IL GIORNO» je sploh značilna previdnost komunistov v tej fazi, ker — po mnenju tega časopisa — dokazuje, da so komunisti edina enotna stranka v Italiji, katerim gre tudi za vsedržavne perspektive in torej za globalen načrt.
«KPI je lahko za druge zmedene stranke zgled resnosti in elastičnosti, ko se ne ' prepušča anarhističnim pritiskom, temveč ravna po! globalnih nacionalnih perspektivah, ki veljajo za celotno Italijo v trenutku, ko slednja preživlja globoko krizo».
«Demokristjani in druge manjše stranke plačujejo s pojavi indi-
vidualnega upora dosedanjo prakso, ki je mestne uprave spreminjala v centre fevdalizma, klien-telizma brez zveze za velike probleme celotne družbe».
Kaj se bo, torej, zgodilo, če KD ne bo znala izraziti iz svoje sredine neko vsedržavno politično linijo? Kajti «ravnotežje v Italiji» je treba uravnovesiti, ne pa podirati.
«IL GIORNO» zaključuje svoj komentar s priznanjem KPI, da bo lahko sedaj dokazala svoje nedvomne sposobnosti poštenega u-pravljanja, vendar je pogoj za to, da se druge stranke ne izmaknejo svojim dolžnostim. Ni namreč mogoče upravljati Italije tako, da se pred komunisti požiga vse in jim prepuščajo razvaline. Potreben je «zdrav položaj», kar pomeni, da je potreben nov odnos do komunistov. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da se bodo komunisti spomnili, da so revolucionarna partija.
Turinska «LA STAMPA» objavlja komentar pod naslovom «Med konformizmom in demokracijo», ki je —, v bistvu — razmišljanje o italijanskih problemih po 15. juniju v luči zgodovinskih izkušenj.
Doslej je Italija bila značilna pr* tem, da je v njej prevladovalo «nepopolno dvostrankarstvo». kar je pomenilo, da KD ni imela v državi nobene alternative in je KPI bila obvezno v opoziciji. V takem primeru si je KD lahko zgradila svoj sistem prevzetne o-blasti, kar je porušil rezultat volitev 15. junija, ko je velik delež oblasti v periferiji prešel v roke levice.
To se je zgodilo tudi zaradi «paralize», ki je zadela KD po objavi volilnega izida. To je tudi vplivalo na ostale, manjše stranke, ki se že sedaj — vsaj na krajevni ravni — obnašajo, kot če bi se sistem «nepopolnega dvo-strankarstva» obrnil in bi KD že danes bila v opoziciji.
Kaj je torej, danes, v Italiji «aktualnega», se sprašuje tu-rinski list. Našteva pa sledeče rešitve: zgodovinski kompromis, se pravi vlado med KD, PSI in KPI (za to se zavzema «uradna KPI») ali pa zavezništvo levičarskih strank (KPI in PSI) s podporo disidentov., iz : katoliškega tp-bora (tako ga pojmuiejo Ingrao, v KPI, ter voditelji «Manifesta»). Ti dve perspektivi pa gresta obvezno skozi vrata, ki jih odbira De Martino, ko predlaga vlado med KD in PSI, ki bi jo KPI podpirala od zunaj.
Razumljivo je, ugotavlja «LA STAMPA», da niso vse te hipoteze enakovredne. Za turinski list je namreč resna nevarnost, da bi vladali «vsi skupaj», toda pod o-kriljem in varuštvom KPI. V tem primeru bi pluralizem bil le na papirju. Komunisti, seveda, to zanikajo in trde, da jim gre za enotnost v kriznem položaju, ko je potreben skupen napor «vlade nacionalne enotnosti». manjše stranke pa iščejo zavezništva s KPI, ker bi sicer bile «šibke in izpostavljene pritiskom». Čigavim, tega turinski dnevnik ne pove.
Za zaključek še uvodnik, ki ga objavlja glasilo KPI «L’UNITA» izpod peresa Alda Tortorelle in z naslovom «Linija enotnosti».
Sestavljanje občinskih odborov zrcali premike 15. junija, to je tako logično, ugotavlja Tortorella, da bi sploh ne potrebovalo komentarja. Vendar ne smemo pozabiti, kaj je bil «duh 15. junija». Ljudje zahtevajo, da se odbori sestavljajo po preučitvi stvarnih problemov mest, pokrajin, dežel in Italije in na osnovi programskih ugotovitev je šele, v drugi fazi, potrebno oblikovati koalicije, ki so izraz teh programov. Tako se lahko dogaja, da stranke, kakor KD, prihajajo na seje za izvolitev odborov brez analiz, brez programov in zato tudi brez svoje politične pobude. Toda dolžnost vsake stranke je prav oblikovanje neke politične linije. Tudi KD. Zanimivo je, torej, da KD ni bila razočarana (namig na Lacij je očiten, op. ur.) tam, kjer se je odrekla pregradam in diskriminacijam, medtem ko je bila prizadeta drugod, kjer je bila v krizi.
Nekateri vztrajajo, odgovarja Tortorella, da v takih položajih ni možna dialektika med opozicijo in večino. To ni res, kajti kjer je večina za to, da naredi red, uveljavi moralo in reforme, tam bo tudi močna opozicija prizadetih. Izogniti pa se moramo kon-trapozicijam, ki lahko ohromijo državo, ali tudi slabše.
Še vedno je aktualna, skoraj nujna, enotnost vseh antifašističnih in demokratičnih strank, zaključuje Tortorella, kar pa terja premikov predvsem v demokrščan-ski stranki. Poraz Fanfanija je bil prvi korak, vendar je sedaj potrebna tudi nova politična linija.
Nikjer — zaključuje glasilo KPI svoj uvodnik — niso levičarski od-, bori nastali kot «zaprta formula», , temveč nasprotno, izogibati se ho- j čejo frontalnim spopadom. KD bo torej morala izbrati, ali bo samo zavirala napredek ali pa se bo : vanj aktivno vključila in ga obo- f gatila.	|
Poslanec Lizzerò, Del Medico in Izidor Predan se pri kiosku pogovarjajo z domačini v Subidu
Praznik emigrantov v Subidu
(Nadaljevanje s 1. strani)
godba, nato pa je spet nastopila folklorna skupina iz Rezije z drugim delom svojega programa. Prijazni napovedovalec je delno v re-zijanščini in delno v italijanščini seznanil prisotne z zgodovino skupine ter s folklornimi posebnostmi Rezije. Občinstvo pa je z zanimanjem sledilo prabitnemu plesu in nagra dilo plesalce z navdušenim aplavzom.
Ob koncu naj omenimo še' vrsto manifestacij, ki so spremljale praznik emigranta. V petek zvečer so v Subidu predvajali film «AlTarmi, siam fascisti», ki si ga je ogledalo več sto ljudi. V soboto zvečer so imeli ples z ansamblom Kraški odmevi, med plesom pa se je devet parov pomerilo v tangu. Žirija je prvo mesto in pokal Zveze slovenskih izseljencev prisodila paru iz Vidma, drugo domačemu paru iz Černjeje, tretje pa nekemu drugemu paru iz Vidma. Seveda ni manjkalo veselega razpoloženja: ob kiosku na trgu je posebno izstopala skupina fantov iz čenebole, ki je s petjem zabavala sebe in druge.
IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilUIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllUlllllllllIIIIIIIIIIIllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllll
ENOTA «ARMADE SIKUNG» UGRABILA 50 TALCEV V PALAČI VELEPOSLANIŠTEV V MALAYZIII
Japonski teroristi v Kuala Lumpurju izsilili osvoboditev sedmih pajdašev
ispessici premier Takso iški, ki se nahaja v ZDA za pogovore s Fordom, je takoj pristal na zahteve teroristov - led talci tudi funkcionarja veleposlaništev ZDA m Švedske - Danes bo v Kuala Lumpur priletelo letalo z osvobojenimi jetniki
»
Pio Cragnaz
Slišali smo nekatere znane slovenske ljudske pesmi in vrsto manj znanih beneških, otožnih, vasoval-skih in šaljivih.
Velik uspeh je imel ples tudi v nedeljo, ko so plesalci tudi izvolili emigrantsko lepotico. Trak in pokal je pripadel mladi Marlen Traco-gna, za družici pa sta ji bili izbrani Vittoria Pacifici in Annamaria Marchesetti. Še pred volitvami pa je nastopil beneški glasbenik Anton Birtič s pevcema Adrio Gu-jon in Frankom Kukovcem. Izvajali so Birtičeve in druge beneške pesmi.
Včeraj pa se je praznik nadaljeval v bolj domačem okviru: prisotne so zabavali domači subijski godci Aldo Binutti ter Erminio in Ivano Sigura.
KUALA LUMPUR, 4. — «Opera- veških življenj, poleg tega tivna skupina» japonske «rdeče armade - Sekigun» je pred poldnem (v prvih jutranjih urah, po italijanskem času) vdrla v. palačo v malezijski prestolnici, kjer imajo svoje urade nekatere zahodne ambasade.
Teroristi so zasedli deveto nadstropje palače in se polastili večje skupine talcev, baje 50, med katerimi so ameriški konzul, švedski konzul, več tujih državljanov, med katerimi tudi dva Šveda in en Japonec.
Skupina si je pri vdoru v deveto nadstropje pomagala z orožjem, zaradi česar je prvi obračun napada ena smrtna žrtev, čuvaj konzulatov, ki je izdihnil v prvih popoldanskih urah v mestni bolnišnici.
I zahtevajo z njimi telefonski raz-seveda — za dobre odnose z ZDA ! govor, da bi se prepričali, da ne Po prvih vesteh je japonska vlada ■ gre za poskus zavlačevanja japon-pooblastila namestnika premiera Mi- skih oblasti.
V Damasku so medtem demantirali, da bi akcijo vodila ali podpirala palestinska ljudska fronta Georgeja Habbasha. Zdi se, da pripadajo teroristi v Kuala Lumpurju petim različnim narodom, toda vest. ni potrjena.
Japonski teroristi, znani po vsem svetu po svoji krutosti in odločnosti (kot primera naj zadostujeta pokol na izraelskem letališču Lod ter c-bračuni z disidenti v sami «rdeči armadi») so takoj postavili zelo o-stre pogoje. Izjavili so takoj, da se nameravajo pogajati samo z ma-layizijsko vlado, ki pa mora posredovati japonski vladi Takeo Mikija njihove pogoje. Pogoj je bil, v bistvu, en sam: osvoboditev skupi-j ne sedmih teroristov, članov «arma- ‘ de Sekigun». Japonska vlada je morala, po zahtevah teroristov, sporočiti v roku štirih ur samo svoj pristanek, nobenih drugih pogojev.
Vsa pogajanja se bodo lahk^ nadaljevala po tem prvem pristanku. Vsekakor bi japonska vlada morala o-premiti letalo DC-8, naložiti nanj sedmerico zaprtih teroristov in tri člane posadke. Malayzijska vlada bi, nadalje, morala teroristom s talci v ' Kuala Lumpurju omogočiti, da se pridružijo svojim pajdašem na letalu, s katerim bi nato odleteli nezna-nokam.
Teroristi so se nato začeli pogajati z vlado v Kuala Lumpurju, medtem ko so vlade Švedske in ZDA, katerih državljani so bili med talci, pritiskale, na japonskega premiera. Takeo Miki je prav te dni v Washingtonu in se je pogovarjal s predsednikom Fordom. Očitno so člani «armade Sikung» dobro preračunali svojo akcijo,, saj je Takeo Miki v zelo kratkem času sporočil, da sprejema pogoje teroristov, ker mu gre predvsem za ohranitev člo-
kija, da je poskrbel za tehnično plat problema. Zdi se, da bi letalo japonske družbe JAL moralo odpotovati z osvobojenimi teroristi v Kuala Lumpur, kjer naj bi prispelo jutri zjutraj ob 11. uri (5.30 po italijanskem času). Ni še znano, kam bodo teroristi zahtečali, naj odleti letalo.
Če se to ne bo zgodilo, se pravi, če japonske oblasti ne bodo pravočasno osvobodile zaprtih teroristov, bo «enota armade Sikung» v Kuala Lumpurju razstrelila poslopje in pokopala v njem vseh 50 talcev.
Po sklepu japonske vlade, da osvobodi sedmerico članov «rdeče armade», se stvari zapletajo. Pj nekaterih vesteh kar dva, po drugih pa eden izmed jetnikov, nočejo sprejeti predloga o osvoboditvi. Gre, v drugem primeru, za Junichija Matsuuro, ki je bil pred kratkim že izpuščen na začasno svobodo proti plačilu kavcije. Teroristi, ki so zabarikadirani v devetem nadstropju palače v Kuala Lumpurju
Ksnfana produkcija ljudske «fiat 500»
TURIN, 4. — V petek, L avgusta, so iz tovarne v Terminiju Imereše j (Palermo) prišli zadnji avtomobili vrste fiat 5C0. Vest je sporočilo vodstvo Fiata, ki je potrdilo, da za .950 uslužbencev tovarne na Siciliji, ki je zadnja izdelovala popularne «500», ni problemov, ker bodo montažni trak, s katerega so izšla najmanjša Fiatova vozila, spremenili za produkcijo avtov vrste fiat 126.
Od 1957. leta — rojstno leto fiatov 500 — je turinska avtomobilska
tovarna spravila v promet približno 4 milijone teh vozil.
Najavljen sodni postopek proti bratoma Andrcuzzi
RIM, 4. — Namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Massimo Carli je poslal rimskemu gradbeniku Fabriziu Andreuzziju, katere-so ga sredi julija neznanci ugrabili
PROCES PROTI BIVŠIM DIKTflTČRJElVl V ATENAH
Pucisti - skupka «gangsterjev» ki se je hotela polastiti vlade
Pred vojaškim sodiščem skupina 21 upornih častnikov
ATENE, -1. — Pred posebnim sodiščem v Atenah, ki sodi Papa-dopulosu in 19 generalom m polkovnikom, ki so na zatožni klopi pod obtožbami veleizdaje, prevratniškega delovanja in oboroženega upora, se dan za dnem vrstijo obremenilne priče. Danes je Georgios Mavros, vodja «Unije centra», katerega so polliovniki večkrat aretirali in ga pridržali v zaporu, izjavil, da so bili pučisti skupina «gangsterjev», ki se je hotela polastiti oblasti.
Zastraženo, poslopje veleposlaništev v Kuala Lumpurju
Papadopulos je bil že znan v krogih oboroženih sil kot razdvojevalni element. Čeprav je bil politični položaj v Grčiji zapleten, ni nihče ogrožal demokracijo in ni bilo vzroka, ki bi upravičeval državni udar 1967. leta, je izjavil Mavros, ki je dodal, da niti med državljansko vojno niso uvedli diktature.
V sedmih letih si diktatorji niso znali pridobiti ljudske podpore, saj je znano, da so bile volitve pravcata prevara in so končno tudi vnesli razdor v vojsko. Vrhu tega nosijo odgovornost za državni udar na Cipru in turško invazijo otoka.
Kratek besedni spopad med Ma-vrosom in uradnim branilcem obtožencev je razburil Papadopulosa, ki je odvetnika obtožil, da spremilo nastopa proti pričam.
. Med odmorom nov besedni spopad, tokrat med igralko Melino Mercuri in polkovniki. Igralka se je nato približala mikrofonu in vzrojila proti obtožencem. «Zakaj ne govorite? Prišla je končno vaša ura. Se bojite, kaj?» je zakričala osramočenim obtožencem. Samo loan-nides, ki je odstavil Papadopulosa in se z drugo vojaško hunto polastil oblasti, je stopil k Mercurijevi, s katero je živahno in dolgo razpravljal.
Polkovnik Uropulos, katerega je med konfinacijo, kamor so ga spravili diktatorji, zadel mrtvoud, je izjavil, da je general Spandidakis, ki je tudi na zatožni klopi, igral vlogo Juda Iškariota. Spandidakis se je namreč najprej pridružil pu-čistom,. kasneje pa se je v poneste^ čenem poskusu , prevrata pridružil kralju Konstantinu, če se Spandidakis, je še pripomnil Uropulos, ne bi pridružil prevratniški skupini, polkovniki gotovo ne bi mogli izvesti državnega udara.
Pred vojaškim sodiščem pa se nadaljuje proces proti 21 častnikom, ki so hujskali vojsko k uporu proti j Karamanlisovi vladi. Ti so hoteli i z oboroženim posegom prisiliti vlado,
; da podpiše amnestijo za vse politične 1 jetnike.
Vse najboljše!
V nedeljo popoldne je jezuit Armando Guidetti blagoslovil drugo poroko senatorja Aminto-reja Fanfanija. Njegova druga žena (prva. Bianca Rosa je umrla pred nekaj leti) je 50-let-na pisateljica Maria Pia Vecchi Tavazzani iz Pavie. Po poroki, ki je potekala v skromnem družinskem vzdušju, sta zakonca Fanfari: odpotovala na poročno potovanje v Toskano, senatorjevo rojstno deželo. V A-rezzu sta, po prespani prvi noči, šla k jutranji maši v samostanu Verna, nato pa bo senator pokazal ženi lepote te dežele, kjer bosta ostala nekaj dni.
Priči _ na poroki sta bila za Fanfanija predsednik računskega dvora Pirrami, za Mario Pio pa admiral Imperiali.
To je že druga poroka v Fan-fanijevi družini, saj sta preko sinov in hčere navezala tudi krvno vez družini Fanfani in Bernabei, bivši «boss» RAI-TV.
Očitno je, da je senatorju poraz z odstavitvijo s tajništva KD dobro del, saj je kljub visoki starosti stopil v zakonski stan. Upati je le, da bo z muhavo ženo in novo družino imel dovolj skrbi in da bo pozabil na politiko. Kaj si lahko lepšega obeta od življenja: ženo, slikarstvo, toskanske lepote in žlahtno kapljico, kopica vnukov. Le daleč od politike, senator, pa vse najboljše!
ZARADI NEVARNOSTI EPIDEMIJE
Mobilizirani stavkajoči pometači v Palermu
PALERMO, 4. — Zaradi nevarnosti epidemije, povsod se namreč kopičijo smrdljive smeti, je palerm-
ski prefekt z uradnim aktom mobiliziral 610 uslužbencev občinskega podjetja za odnašanje smeti, ki so stopili v stavko. Ker je občina izplačala pometačem in drugim občinskim uslužbencem samo 80 odstotkov plače, sta sindikata (med njimi tudi fašistični) pometačev in odnašalcev smeti oklicala stavko, na katero pa niso pristale federacije CGIL, CISL in UIL.
Mobilizacijo so odredili na zahtevo pokrajinskega zdravnika, ki je zagrozil, da bo zadevo prijavil sodnim organom.
V dekretu so uslužbenci, ki so jih mobilizirali, poimensko imenovani. Seznam so izročili tudi sodnim organom za morebitni postopek proti o-sebam, ki se ne bodo javile na delo.
Danes zjutraj je občina s pometači, ki se niso pridružili stavki, organizirala s podporo meščanov 100 ekip, ki so se lotile odnašanja smeti in čiščenja cest. Ekipam je na razpolago 100 zasebnih tovornjakov.
PO URADNIH PODATKIH
V	soboto in v nedeljo nad 10 milijonov vozil na italijanskih cestah
RIM, 4.— V tednu od 28. julija do 3. avgusta, so oddelki cestne policije, karabinjerjev in finančne straže, ki so nadzorovali promet, zabeležili, kot javlja nootranje ministrstvo, 3.087 nesreč z ranjenci v primerjavi z 2.969, kolikor s jih zabeležili lani v istem obdobj in 163 nesreč s smrtnimi žrtvami. Lani je bilo slednjih 178.
V	tem obdobju je v prometnih nesrečah umrlo 194 oseb (lani 2C6), ranjenih pa je bilo 4.471 (lani 4.524). Nadzorni organi so ugotovili 126.477 kršitev cestno — prometnega zakonika, medtem ko je lani bilo kršitev na italijanskih cestah 133.944. Letos so s hitrim postopkom odvzeli šofersko izkaznico 25 avtomobilistom.
Največ prometa so zabeležili v soboto, 2., in v nedeljo, 3. avgusta, ko je bilo na cestah približno 10 milijonov vozil vseh vrst.
.................
ZLATA ROŽA PORTOROŽA
Spellar Itela di Bari
pnžel mrm aplavzov
•	■x’
Občinstvo nagradilo Spešiea, pevci pa Staniča
PORTOROŽ, 4.— Tradicionalna popevkarska prireditev «Zlata roža Portoroža» je v soboto zvečer privabila v portoroški Avditorij razmeroma veliko število gledalcev, največ pa je bilo domačih in tujih turistov. Prireditelji so v glavnem povabili že stare znance Portoroža, kot novost pa naj omenimo gostovanje znanega italijanskega popevkarja Nicolò Dl Barija, ki je tudi požel največ priznanj. Občinstvu se je takoj priljubil, ko je dejal, da zelo ceni jugoslovansko zabavno glasbo, temperament in kritični odnos poslušalcev do izvajalcev. Zapel je vse svoje najpopularnejše popevke, ki so mu prinesle v Italiji vrsto najvišjih priznanj, dodal pa je tudi svoje najnovejše kompozicije. Škoda je le, da ga je spremljal številčno nekoliko prešibak orkester.
V reviji večno mladih melodij so nastopili Azra Halilovič, Tihomir Pe-
trovič, Drago Diklič, Djimi Stanič, Zvonko Spešic, Radojka Šferko, Ivo Robič, Alenka Pinterič, Elda Viler, Irena Kohont in Tatjana Gros. Izbor popevk najbrž ni bil najbolj posrečen, saj ig občinstvo ostalo razmeroma hladno. Res je sicer, da je o okusih težko govoriti, vendar, ko si organizator predstavlja nepozabne melodije, je pač treba nekoliko bolj kritično poseči v bogato zakladnico svetovno 'znanih popevk. Vsekakor izkušnja več za prihodnje leto, medtem ko je idejo o gostovanju priznanega tujega pevca vsekakor treba pozdraviti.
Na koncu naj še povemo, da je občinstvo z veliko večino glasov izbralo za najboljšo popevko francosko chansoniero «Les calanes de Paris», ki jo je interpretiral Zvonko špešič, pevci pa so podelili prvo mesto Djimiju Staniču, ki se je predstavil z lastno popevko.
L.O.
fiiumiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiliii: limimi imiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiliilliiiimiiiiuiiiiilillll
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA LESNEM SEJMU V CELOVCU
V	OSPREDJU PRISTANIŠKE ZMOGLJIVOSTI NAŠE DEŽELE
V	ponedeljek, 11. avgusta', bo na prireditvi «Dan Furlanije ■ Julijske krajine»
in ga nato po 10 dneh «jetništva» proti plačilu ogromne odkupine izpustili, in njegovemu bratu Mauri-ziu, opozorilo, da je proti njima uvedel sodnik postopek. Ne prvi, ne drugi nista hotela sodelovati s policijo pri identifikaciji ugrabiteljev. Posebno Maurizio je priznal, da je vedel za uro in kraj izpustitve brata. Če bi te podatke posredoval, pa čeprav takoj po izpustitvi brata, policijskim, organom, bi tein olajšal delo,
V	soboto dopoldne bodo v Celovcu odprli 24. mednarodni lesni sejem, na katerem bo nastopilo okrog 1.600 razstavljavcev iz vse Evrope. Poleg domačih podjetij se bo namreč prireditve udeležilo 684 razstavljavcev iz tujine, in sicer praktično iz vseh dežel socialističnega tabora, vključno Albanije, in iz nekaterih zahodnoevropskih dežel (zlasti iz Italije in Zahodne Nemčije).
V	zvezi z italijansko udeležbo velja pripomniti, da bo dežela Furlanija-Julijska krajina tudi to pot nastopila s posebno razstavo v stalnem paviljonu «prijateljstva». Razstava, ki jo pripravljajo izvedenci videmske trgovinske zbornice po nalogu deželnega odborništva za industrijo in trgovino, bo letos namenjena predvsem prikazu luških dejavnosti oziroma točneje luških zmogljivosti Furlanije-Julijske krajine. Z večjo maketo, serijo fotografskih reprodukcij in raznih napisov bodo v deželnem paviljonu prikazali deželni luški sistem z glavnimi nosilci, ki jih predstavljajo pristanišča v Trstu, Trižču in Porto Nogam. Poleg pristaniških dejavnosti bo deželni paviljon prikazal nekatere turistične zanimivosti in privlačnosti Furlanije-Julijske krajine, s posebnim poudarkom na lepoto deželnih plaž in na nekatere turistične točke, ki so od nekdaj zanimive za poprečnega avstrijskega turista (na pri-
mer miramarski grad).
V ponedeljek, 11. avgusta, bo na sejmu «Dan Furlanije-Julijske krajine». Ob tej priložnosti bo obiskalo Celovec večje gospodarsko odposlanstvo iz naših krajev, ki ga bo vodil deželni odbornik za industrijo in trgovino Nero Stopper. Za razliko od prejšnjih let bo letošnji dan na sejmu razmeroma skromen: program obsega namreč samo sprejem, ki ga bodo predstavniki deželne u-prave — ki jih bodo spremljali voditelji trgovinskih zbornic in nekateri funkcionarji raznih odborni-štev — priredili v večernih urah.
Letos tradicionalne tiskovne konference o pomenu deželnega uradnega nastopa na celovški prireditvi ne bo. Pač pa se bo odbornik Stopper udeležil «7. italijansko-avstrijj skega dneva o lesni trgovini», ki bo prav tako v ponedeljek v prostorih celovške gospodarske zbornice. Na posvetovanju bodo s posebnimi poročili nastopili predsednik avstrijskega zveznega sveta za lesno gospodarstvo dr. L. Goess, izvedenec za vprašanja lesnega tržišča v Italiji H. Jehart in predstavnik i* talijanskega združenja industrijcev in trgovcev z lesom dr. G. Trippodo.
Celovški velesejem, na katerem ima tudi sosedna Jugoslavija stalen paviljon — v njem bo letos razstavila predvsem pohištvo — bo trajal do vključno 17. avgusta.