Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača m toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 7. Telefon tnter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194 Naprej 1 Tragični dogodek, ki je vzbudil ne samo med Jugoslovani, ampak po vsem kulturnem svetu silno ogorčenje, spojeno z globoko in iskreno žalostjo, je v jugoslovanskem narodu priklical do veljave še eno odlično narodno lastnost, ki jo je z občudovanjem naglašal in poudarjal ves svet. Naš narod je tudi v najtežji uri ohranil mirno kri in trezen razum! Udarec, ki je zadel državo in narod, je bil res hud, toda naš narod je tudi to nesrečo prenesel junaško in dostojanstveno! Kavno ta junaški mir v tihi boli pa je najboljše jamstvo, da mučeniška kri blago-pokojnega vladarja ni bila prelita zastonj — mi bomo, ponosni in neomajni tudi v nesreči, zvesto izpolnjevali oporoko viteškega kralja-zedinitelja: Čuvajte Jugoslavijo! Mi tudi v najhujši nesreči ne smemo obupavati in ne smemo plašno jadikovati, kaj bo, ampak moramo krepko prijeti za delo, po geslu: Kar naprej! To velja zlasti za naš kmetski narod, ki tvori jedro države, kar se je očividno pokazalo tudi pri pogrebu. Masa naroda, ki se je zgrinjala okoli pokojnega vladarja, je bila kmetska! In baš ta kmetski narod je v prvi vrsti pozvan, da brani tudi v najtežjih trenutkih svojo domovino, svojo državo in svojo rodno zemljo do skrajnosti! Svojo težko in veliko nalogo pa bo mogel kmetski narod vršiti le, če bo složen in organiziran! To bo nepremagljiva sila, ki je ne bo mogel zlomiti in streti noben vihar, ne od zunaj, pa tudi ne od znotraj! Krepko strnjene kmetske vrste bodo neporušljiv zid, v katerega bodo zaman butali razburkani politični valovi. Kmetski narod je bil doslej pri nas razcepljen in razdvojen na slabotne drobce, ki se v javnem življenju nikdar niso mogli primerno uveljaviti. To je bilo za kmete usodno. Toda danes, ko tulijo okrog nas mrzli vetrovi, moramo spoznati, da brez sloge in enotnega nastopa ne pojde več! Začetki za skupno organizacijo kmetov so sicer še zelo skromni, obetajo pa za bodočnost mnogo, če bomo znali prav prijeti za delo. In to moramo! Če smo pa enkrat že začeli, vam veleva naša čast, da to delo nadaljujemo. Stara razcepljenost in stari prepiri med kmeti morajo prenehati, ker so danes brez pomena. To uvidevajo danes vsi pametni ljudje in razboriti možje, težava je le še z ljudmi, ki so prej na račun starih prepirov bolje ali slabše politično živeli. Te težave pa niso nepremagljive, kajti prej ali slej morata zmagati hladen razum in trezna kmetska pamet nad strastjo in zagrizenostjo, ker je trajen blagor celote vendar nekaj več kakor trenutne koristi poedincev. Zato upamo, da bodo trezni ljudje nadaljevali veliko delo sloge kmetskega stanu, ne plašeči in ne boječi se nobenih težav, kakor se jih tudi pokojni vladar in voditelj ni plašil. Kmetska sloga — to je najtrdnejši temelj, na katerem bo mirno počivala mogočna stavba naše države in zato pojdemo mi po tej poti mirno in samozavestno: Kar n a p r e j t vlada Preteklo soboto se je začelo jesensko zasedanje parlamenta. Na tem zasedanju so izvolili novo predsedstvo, bili pa so izvoljeni vsi dosedanji člani predsedstva. Zaradi znanih političnih dogodkov in sprememb pa je v soboto zvečer dosedanja vlada podala ostavko, kakor to veleva star parlamentarni običaj. Regentski svet je poveril sestavo nove vlade dosedanjemu predsedniku vlade g. Nikoli Uzunoviču. Na vprašanje, kako bo nova vlada sestavljena, je g. Uzunovič odgovoril: Predsednik vlade Nikola Uzunovič. V poštev za sestavo vlade ne pride in ne more priti nihče, ki se jasno in brez vsake rezerve ne izjavi, da je v celoti za politiko, ki se je vodila do sedaj. V poštev za sestavo vlade torej ne more priti nihče, ki ni za osnovna načela, na katerih je zasnovana dosedanja politika, to so monarhija, dinastija Karadjordjevičev, dr- Ministcr vojske in mornarice armijski general Peter Žirkorič. žavno in narodno edinstvo, državna ustava, obstoječa državna ureditev enotne in nedeljive Jugoslavije, v mednarodnih odnošajih pa politika miru z naslonitvijo na prijateljske in zavezniške države, čuvanje stanja, ustvarjenega % mirovnimi pogodbami. Vse stare stranke so svojo vlogo doigrale in svojo dolžnost izpolnile. Njihovo delo pripada že Minister brez portfelja: dr. Voja Marinkovic. zgodovini in zgodovina bo o njih, o njihovem delu in njihovih zaslugah izrekla svojo sodbo. Prilike so se pri nas in okoli nas spremenile. Zato je bilo potrebno, da se stare stranke ukinejo in one so se ukinile. Nikdar več se ne morejo in se ne bodo dopustile, ker se na stare stranke nikdar več vrniti ne moremo in nočemo. Ako komu po 6. januarju 1929 to ni bilo takoj jasno, da je v prilikah, ki so takrat vladale in ki vladajo še danes, bilo potrebno in je tudi sedaj potrebno, da grimo preko naših starih strank in s tem razdvojenosti, mora biti to danes jasno vsakomur, da sta nam sloga in edinstvo potrebnejši bolj ko kdaj dosedaj. Nova vlada nam torej utegne prinesti pač kakšne osebne izpremembe, državna politika pa se ne bo izpremenila. Popolnoma v smislu zgoraj omenjene izjave g. Nikole Uzunoviča je tudi sestavljena nova vlada, ki je bila že v ponedeljek zvečer zaprisežena. Nova vlada je sestavljena takole: predsednik: Nikola Uzunovič. minister vojske in mornarice: armijski general Peter Živkovič; ministra brez portfelja: dr. Voja Marinkovic in dr. Milan Srškič; kmetijstvo: dr. Dragutin Kojič; prosveta: dr. Ilija Šumenkovič; pravda: Božidar Maksimovič; telesna vzgoja: dr. Grga Andjelinovif; trgovina in industrija: Juraj Demctrovič; finance: dr. Milorad Djordjevič; gradnje: dr. Stjepan Srkulj; zunanje zadeve: Bogoljub Jevtič; notranje zadeve: Živojin Lazič; socialna politika: dr. Pran Novak; šume in rudniki: dr. Milan Ulmanski; promet: Ognjen Kuzmanovič. Pogreb Viteškega kvalja šUeksandva 1. UBedinilelfa Od preteklega torka do četrtka je doživela naša prestolnica dneve, kakršnih še ni menda doživelo nobeno mesto v zgodovini niti v najbolj Bvečanih ali resnih trenutkih. Ta dva dni se je zbralo v Beogradu nad 1 milijon ljudi iz rele države, da se zadnjič poklonijo svojemu viteškemu vladarju-mučeniku in ga spremijo na njegovi zadnji poti. . Vreme ni bilo baš ugodno, a to je turobni vtis le še povečalo. Tudi hudi nalivi niso mogli pregnati ljudi z ulic in trgov: stotisoči so vztrajali v dežju in mrazu dan in noč, samo da so se lahko poslovili od svojega blagopokojnega vladarja. Še zadnji dan so vlaki dovažali vedno nove množice, v mesto so vozili ljudi težki avtomobili in priprosti kmetski vozovi iz bližnje in daljne okolice. Tudi na ladjah je prispelo na tisoče ljudi. Gneča je bila tolika, da so v četrtek le z naporom vseh sil napravili prostor za žalni sprevod. Svečanosti v cerkvi V četrtek ob pol osmih zjutraj se je začelo cerkveno opravilo v saborni cerkvi, kamor so kraljevo truplo prepeljali že dan prej. Službo božjo je opravil Nj. Svetost patrijarh Varnava. iV cerkvi se je zbral ves dvor z mladim kraljem Petrom II. na čelu, in vsi sorodniki kraljevskega doma; dalje vsa odposlanstva tujih držav, predvsem zavezniške Francije, ki sta jo zastopala predsednik francoske republike Lebrun in maršal Petain s številnim spremstvom, potem pa zastopniki tujih vladarjev: Anglije, Italije, Bolgarije in Nemčije. V cerkvi se je zbral dalje ves diplomatski kor, celokupna vlada in vsa ge-neraliteta tujih in naših armad. Po končanem cerkvenem obredu, po katerem je imel Nj. Svet. patrijarh krasen spominski govor, so dvignili generali-častni adjutanti krsto in jo prenesli na topovsko lafeto. Žalni sprevod. Zalili sprevod, kateremu je poveljeval general Tomič (regent-namestnik), so otvorili gojenci vojne akademije, ki so nosili velik križ. Sledil je oddelek konjenice kraljeve garde, nato pa zastopstvo vseh polkov naše armade s svojimi zastavami. Sledila je godba in 1. bataljon pehotnega polka garde. Vsi vojaki so bili v polni bojni opremi. Zastopnikom naše armade so sledili francoski, angleški, rumunski, češkoslovaški, turški in grški vojaški oddelki in naši mornarji. Posebno pozornost so vzbujali Francozi in angleški mornarji. Slede bivši bojevniki. Za temi pa so vozili okoli 15.000 vencev, med temi 150 srebrnih. Za Sokoli, ki so prišli iz vseh slovanskih držav, so nosili vence tujih vladarjev, za temi pa vence, ki so prispeli od naših izseljencev. Sledila je katoliška duhovščina pod vodstvom beogradskega nadškofa Rodiča. V tej skupini se je udeležil pogreba tudi ljubljanski škof dr. Rožman. V kratkem presledku za duhovščino so nosili generali znake kraljevske oblasti: krono, žezlo, meč in jabolko. Nato je sledila topovska lafeta s krsto blagopokojnega vladarja. Lafeto so vozili vojaki kraljeve garde. Za lafeto pa je stopal mladi kralj Peter II. sam, oblečen v sokolsko obleko. Nekaj korakov za njim je stopala v sprevodu Nj. Vel. kraljica Marija in najbližje sorodstvo. Sorodstvu so sledili tuji vladarji in njihovi zastopniki z romunskim kraljem in s predsednikom francoske republike na čelu. Zastopanih je bilo 25 držav. Tem so sledili jugoslovanski generali in admirali, kraljevska vlada, poslanci in senatorji in župani iz vseh občin iz cele države. Pred žu- pani so korakali župani Pariza, Marseille-a in Prage. Za temi so stopali bivši predsedniki vlad, med njimi tudi dr. Korošec, in velika skupina neštetih društev. Slovesni sprevod so zaključili naši aktivni in rezervni častniki in vsa kraljeva garda. Velikanski sprevod se je med gosto množico, ki je stala ob poti, počasi pomikal proti kolodvoru. Pred kolodvorom je bil postavljen oder, kamor so položili krsto, predno so jo odpeljali v Topolo. Pred odrom so vse vojaške čete še enkrat defilirale, domače in tuje. Za četami so se zadnjič poslovili od junaškega kralja-mučenika še vitezi Karadjordjeve zvezde, za temi sta pa vodila dva častnika kraljevega konja. Nad prostranim trgom pred kolodvorom pa so neprestano krožila naša domača in tuja letala. Ko je bil mimohod končan, so prenesli krsto v dvorsko čakalnico, od tam pa na posebni vlak, ki jo je odpeljal v Topolo. Pot do Topole je bila vsa zasedena od kmetov, ki so se zbrali od blizu in daleč, da se po-slove od svojega vladarja. Od Topole do Oplenca, kjer stoji kraljevska grobnica, je bila vsa pot posuta s cvetjem. Delo je seveda povsod počivalo. Avtomobilu, ki je vozil krsto od Topole do Oplenca, je sledila še dolga vrsta avtomobilov, s katerimi so se voziil člani vladarskega doma, visoki gostje iz tujih držav in člani kraljevske vlade. Krsto so prenesli v cerkev bivši bojevniki, kjer je opravil cerkveno opravilo Nj. Svetost patrijarh, nato pa so jo prenesli v grobnico pod cerkvijo, kjer so jo postavili ob krsto matere pokojnega vladarja. Tam so se še zadnjič poklonili svojemu vladarju... Popoldne ob treh je bil pogreb končan. Ivan Albrehti Viteškemu kralju SZedinitelju Stoletni sen naš v grobu spi, naš kralj Matjaž, naš Zedinitelj, in nema žalost srca nam mori: Kam si odšel, naš veliki Voditelj? Vsa srca k Tebi svetlo plamene, ob krsti žara zemlje naše svete, proseče k Tebi koprne roke: O, pridi kralj, preglej še enkrat svoje čete! Štirinajst milijonov trdnih skal, štirinajst milijonov hrastov v šumi molče drhti in čaka, kdaj boš vstal in stopil spet na čelo Svoji trumi. Saj Ti ne spiš, le na posvet Si šel k očetu, da mu razodeneš, kako je brez moči bil izdajalski strel Potem se vrneš, s slavo novo nas odeneš, O, nisi in nikdar ne boš od strela pal! Ko v grob Si legel, Si Junak prerojen v štirinajst milijonih src na novo vstal in narod, s Tvojim mučeništvom osvobojen. molče Boga roti v najgloblji tugi: ob večno živem kralju Aleksandru naj srečno vodi sin nas, Peter Drugi! Slovenci px?z -pogrebu Udeležba Slovencev pri pogrebu blagopokojnega vladarja je bila nad vse častna. Znatno število Slovencev se je šlo poklonit mrtvemu vladarju že v Zagreb, kamor so se peljali tisoči z rednimi in posebnimi vlaki. Med onimi, ki so šli v Zagreb, sta bila tudi oba škofa iz Dravske banovine, dr. Rožman in dr. Tomažič. V sprevodu, ki se je pomikal v Zagrebu mimo krste pozn<* ponoči, je bilo po splošni cenitvi okoli 5000 Slovencev. Še večja pa je bila udeležba Slovencev pri pravem pogrebu v Beogradu pretekli četrtek. Iz Dravske banovine se je odpeljalo v prestolnico poleg zastopnikov vseh občin in velikega števila društev tudi na tisoče zasebnikov, da izkažejo pokojnemu vladarju zadnjo čast. Na krsto so položili zastopniki raznih društev mnogo krasnih vencev, Dravska banovina pa je poklonila mrtvemu vladarju v spomin krasno, umetniško izdelano žaro, napolnjeno z zemljo iz vseh slovenskih okrajev. Prisrčna vdanost Slovencev do visokega vladarskega doma je napravila v vseh krogih najboljši vtis in ravno ta iskrenost, s katero so se poslovili Slovenci od svojega mrtvega vladarja, je dokazala vsemu svetu, da hočemo ostati Slovenci nerazdružljivi s svojo kraljevino Jugoslavijo. Slovenci smo in ostanemo zvesti državljani naše skupne hiše kraljevine Jugoslavije. In če kdo, imamo ravno mi, kot najmanjša veja slovanska, največ povoda za to, da izpolnjujemo zvesto kraljevo oporoko: Čuvajmo Jugoslavijo! žclue svečani©sfi v JEjuhljam Pretekli četrtek ga ni bilo kraja v naši ožji domovini, kjer ne bi bili priredili spominske svečanosti v čast pokojnemu vladarju-mučeniku. Tudi nobeno društvo in nobena organizacija ni pozabila izreči svojega sožalja na pristojna mesta. Ali žalibog zaradi pičlega prostora ne moremo naštevati in opisovati vseh prireditev in hočemo omeniti le Ljubljano, kjer se Je Jasno pokazalo, kako je ves narod brez izjeme bil vdan svojemu viteškemu vladarju. Po službi božji v ljubljanski stolni cerkvi se je zgrnila tisočglava množica na Kongresni 4rg, kjer je bil postavljen mogočen mrtvaški oder. Okoli odra se je zbralo najodličnejše ljubljansko občinstvo, zastopniki vseh društev in močni oddelki vojaštva. Začetek žalne svečanosti so naznanili topovski streli, nato pa je Imel krasen nagovor na zbrano množico stolni prošt preč. g. Nadrah, za njim pa je govoril svoj spominski govor ban dip. Mavušič, Tužni zbor! Dosegli smo zadnjo postajo križevega pota, ki smo ga nastopili, ko so streli v Marseillu oznanili svetu strašno vest, da je ugasnilo dra goceno življenje našega nesmrtnega vladarja, Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Od onega usodnega večera pa do danes ena sama veriga žalosti, tuge, gneva in bolesti. Veselili smo se, da sprejmemo svojega Vodnika, ko se vrne s svoje triumfalne poti v zavezniško Fran cijo prinašajoč nam in vsemu svetu nove vere v mir in složno sožitje med narodi. Koliko razočaranje! Mesto da ugledamo Njegovo blago se smehljajoče obličje, smo v duhu spremljali Njegovo prestreljeno telo, ko se je bližalo domačim obalam, da najde v jugoslovanski zemlji svoj večni mir in pokoj. Težko ozračje je leglo na našo lepo slovensko zemljo. Ljubljana, vedno vesela in živahna, je postala tiha in turobna, iz slehernega kmečkega doma se čuje ihtenje in jok. V trenutku, ko tu zbrani slavimo spomin Velikega Vladarja, pojo v prestolnem Beogradu zvonovi svojo žalostno pesem, po njegovih črno odetih ulicah se pa med špalirjem ihtečega jugoslovanskega naroda vije žalni sprevod. Kralj Aleksander je nastopil svojo zadnjo pot. S strašnim udarcem je usoda posegla v razvoj našega narodnega in državnega življenja, ko smo strti in onemeli sprejeli strašno vest D Njegovi mučeniški smrti, nam je bilo, kakor 3a se rušijo tla pod našimi nogami, da drvimo nevzdržno navzdol — v prepad, široka vrzel je zazijala pred nami, prevladala nas je skrb, tuga in obup. Težko bi navedli iz tisočletne zgodo-rine primer, da je smrt tako globoko odjeknila, kakor je silno in veličastno odjeknila v srcu jugoslovanskega naroda tragična smrt Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, našega nesmrtnega Vladarja in Gospodarja. Kako tudi ne bi! Baj nam blagopokojni Viteški kralj ni bil samo kralj in vrhovni predstavnik države in naroda, On nam je bil več, stokrat več. . On je tvorec naše svobode in na tej najdragocenejši pridobitvi naše narodne zgodovine bo za večne čase blestelo ime Našega Velikega Mučenika. Ko ga danes skrušeni spremljamo na Njegovi zadnji poti, se s hvaležnostjo spominjamo vseh duševnih in telesnih naporov, ki |ih je tekom Svojega kratkega, ali bogatega življenja posvetil uresničenju te visoke zamisli. V duhu vidimo mladega prestolonaslednika, ko koraka po slavni kumanovski bitki v starodavno Dušanovo Skoplje, prinašajoč stoletja podjarmljenim bratom svobodo in pravico. Tuž-tio Kosovo polje je maščevano, temelji jugoslovanskega Piemonta so postavljeni. Ovenčan z [ovorom Zmage se vrača na čelu Svojih nepremagljivih vitezov v Beograd. Ves jugoslovanski narod čuti v tem trenutku v Njem svojega bo-Sočega Osvoboditelja in Vodnika. V strašnih letih svetovnega klanja vidimo zopet prestolo- naslednika Aleksandra na čelu Njegovih herojskih vojsk, ki jih v nepopisnih mukah in težavah vodi od zmage do zmage, imajoč pred očmi samo en cilj, vreden vsakih žrtev: Osvobojen je in zedinjenje vseh Jugoslovanov. žrtve niso bile zaman. Njegovo delo je usoda bogato nagradila. Nad nami je zasijalo toplo solnce Svobode, ki je jelo ogrevati ves naš aarod od Triglava do Kajmakčalana, od Timoka do našega modrega Jadrana. V navzočnosti predstavnikov celokupnega naroda je dne 1. decembra 1918 svečano proglasil zedinjenje vseh Jugoslovanov v svobodni, neodvisni državi. Jugoslavija, ta naš stoletni sen, je postala živo meso, On pa je postal simbol naše Svobode in našega Edinstva. Ko so utihnili topovi na bojnih poljanah in je na svetu zavladal že težko pričakovani mir, je naš blagopokojni Veliki Vladar Svojo silno vlogo narodnega heroja, borca in tvorca neodvisnosti še prekosil s Svojim genijalnim, od vročega rodoljubja prežetim državniškim delom. Pripadla Mu je težka naloga, da privede s krvjo prepojeno, od svetovne vojne do mozga izmučeno zemljo zopet k mirnemu razvoju, da se spro-ste vrline naroda k napredku, sreči in blagostanju. Težka je bila ta naloga, skoro pretežka za enega človeka. Jugoslavija, ki se je zlila iz raznih pokrajin, sicer bratskih po jeziku in čustvovanju, vendar skozi stoletja razdvojenih vsled tujčevega jarma, ni mogla dolgo najti svojega ravnovesja, tem manj, ker razburkani povojni časi, ki so na vsem svetu povzročali občutek negotovosti, niso bili ugodni za mirno ustvarjajoče delo. In v teh burnih časih nam je bil On osrednja os vsega državnega življenja. On je bil vrhovni razsodnik v vseh naših notranjih sporih in trenjih. Ni bil Svojemu narodu le kralj, bil mu je od Boga poslan Oče in Voditelj. S pogumno, Svoje svetle preteklosti vredno gesto, je z zgodovinskim šestojanuarskim manifestom udaril čvrste temelje naši narodni in državni politiki ter jasno in nedvoumno začrtal smernice vsem bodočim pokolenjem. Ob tem visokem pojmovanju državljanskih dolžnosti so se razbili vsi malenkostni spori in narod se je zgrnil v vsej svoji celoti okrog svojega Voditelja, kateremu je neomajno zaupal in Ga brezmejno ljubil. V zavesti, da je mogoč vsestranski razvoj latentnih narodnih sil samo v mirnem ustvarja-jočem delu, je postal On prvi mirotvorec v Evropi. Čvrsta zgradba Male antante, ki je najmočnejše jamstvo miru v srednji Evropi, in ki je dala neštete dokaze svoje življenske sposobnosti in svojega ogromnega pomena za svetovni mir, je Njegovo delo. Ali to njegovemu geniju še ni zadostovalo. Bilo je potrebno priboriti Jugoslaviji oni sijaj in položaj v zunanjem svetu, ki ga po svoji geografski legi in po imanentnih vrlinah svojega naroda v polni meri zasluži. Zato je ustvaril — izhajajoč od edino pravilnega načela, da balkanski narodi ne morejo in ne smejo biti zgolj p. ; imet svetovne politike, temveč, da morajo postati tvorni subjekt iste, — balkanski pakt. In že Ga vidimo neumornega na delu, da da pravo moralno in stvarno vsebino tej veličastni zamisli, vidimo Ga, kako v svoji veliki širokogrudnosti — pozabljajoč na vse, kar je kruta zgodovina napravila, da bi balkanske narode razdvojila — udarja temelje zbližanja obeh bratskih narodov, jugoslovanskega in bolgarskega. Vidimo Ga, keko ob nepopisnem navdušenju vsega Svojega naroda slavi nepopisne triumfe v bratski Sofiji in s tem začrtava jasno in določeno smer jugoslovanski in balkanski politiki. In še večji triumf Mu je pripravljal francoski narod, ki je pravilno ocenil ogromno delo in nedosegljive vrline našega Kralja. Še nikdar ni bil noben suveren deležen takega sprejema, kakor bi ga bil deležen On. Ali v trenutku, ko je Beli Orel najvišje vzletel in razširil Svoja krila, Ga je zadela zločinska krogla in padel je Orel s strtimi krili na tla. Kakšna strašna tragika, ki jo more ublažiti samo zavest, da je Njegovo delo nesmrtno! Če mora že ta bežen pogled na življenjsko delo Velikega Vladarja vzbuditi pri slehernem dobro mislečem človeku neomejeno občudovanje, kako neizmeren je dolg, ki ga dolgujemo mi, ki smo uživali in uživamo trajne sadove Njegovih plemenitih naporov. Najveličastnejši spomenik bi ne mogel izraziti one hvaležnosti, ki jo čuti ves naš narod do svojega mučeniškega Kralja. Zato smo mu pa dali najsvetejše, kat imamo, dali smo Mu vso svojo srčno ljubezen. In kako bi ne! Saj je bil najboljši sin Svojega naroda, kri naše krvi, v Svojih človeških vrlinah poosebljena sinteza naše narodne duše. Ko smo govorili o našem Kralju, smo imeli vsi željo, da bi svet sodil naš narod po našem Kralju. On je bil tako naš, z vsako kapljo Svoje krvi, z vsako Svojo mislijo, da si brez Njega tudi naroda samega nismo mogli predstavljati. Poleg vrlin duha so ga dičile tudi vse vrline srca. On je bil pravi oče Svojemu narodu, blag in dobrot-ljiv. Vsaka Njegova misel je bila posvečena dobrobiti naroda in zlasti mi Slovenci smo bili deležni Njegove posebne ljubezni. Saj ni bilo skoro kraja v Sloveniji, ki bi ga On ne poznal, in stotine priprostih sinov našega ljudstva hranijo Njegovo prijazno besedo, Njegov blag smehljaj, kot največjo svetinjo v svojem spominu. Zato Ga po pravici objokujemo kot očeta. Kar Ga je še posebej približalo našemu > srcu in vlilo v našo dušo žalost in sočustvovanje, je bilo Njegovo vzorno družinsko življenje. Mi ljubimo in spoštujemo težko preizkušeno Kraljico Marijo, kot vzorno mater in soprogo, ljubimo z vso prisrčnostjo in udanostjo Njegove vzvišene sinove in srce se nam trga, ko pomislimo na bol, ki jih je zadela. Veličastni izrazi ljubezni in vdanosti v teh težkih dneh naj bodo tudi Njim v oporo in skromno tolažbo. Ne bili bi vredni spomina Velikega Pokojnika, ne bili bi vredni sadov Njegovega gigantskega življenskega dela, če bi v teh turobnih dneh, ko nam žalost in gnev razjedata ranjeno dušo, klonili z duhom in obupali nad samim seboj. Nikdar v svoji zgodovini se nismo čutili tako močne, tako edine, tako pripravljene na vse žrtve, kakor prav v tem trenutku. Iz debla Karadjordjevičev je pognala sveža veja, mlada sicer, ali krepka, ki ne bo zatajila debla, iz katerega je vzrasla. Ta zelena, nam svetlejše dneve obetajoča veja je naš novi Kralj Peter II. Tragični dogodek Ga je postavil v zgodnji mladosti na slavni prestol Karadjordjevičev. Mlad po letih je postal up in nada jugoslovanskega naroda. Njemu bo odslej veljala naša neomajna zvestoba in vdanost. V vseh naših srcih kipi proti nebu vroča molitev, da bi usoda naklonila našemu Kralju, da bi bil Svojemu Vzvišenemu Očetu enak po vrlinah duha in srca, da bi pa bil srečnejši otl Njega. Naj čujeta Zemlja in Nebo prisego naše neomajne vdanosti in zvestobe Kralju Petru II, in naši domovini Jugoslaviji! Ž i vi o Kralj Peter II.! Živio Visoki Dom Karadjordjevičev! Živela Jugoslavija! Po govoru g. bana, ki je navzoči množici segel globoko v srce, so se ljudje mirno razšli, a vsak je nosil v svojem srcu poleg globoke žalosti tudi zavest, da živimo v velikem času, ki zahteva napor vseh naših sil, da izpolnimo zadnjo voljo viteškega kralja-mučenika: »Čuvajte Jugoslavijo«! Sreska organizacija JNS za ljubljansko okolico opozarja vse one občinske organizacije JNS, , ki so zainteresirane na volitvah v »Glavni odbor za osuševanje barja«, da pregledajo volilne imenike in ugotove, če so vsi njih člani-volilci vpisani in da izreklamirajo neupravičeno vpisane. Reklamacijski rok poteče 29. t. m. Reklamacijo se vlagajo pri pristojnih občinah. Pravilnik izvajanje javnih del it ' Naša kraljevska vlada je lani 22. novembra izdala uredbo o izvajanju javnih del, s katero ' se ustanavljajo poleg državnega sklada tudi banovinski skladi za izvajanje javnih del. V državni sklad se stekajo, kakor znano, poviški trošarine na bencin in mešanico, nadalje novo uvedena trošarina na cement in posebna dotacija iz državne blagajne. V banovinski sklad za izvajanje javnih del pa se steka novo uvedena banovinska trošarina na vina in žganje, kolikor njen dohodek presega prejšnji dohodek dotične banovine od pavšalirane trošarine na vino in žganje. va pristopila k izvajanju javnih del po odobrenem razporedu. V smislu predpisov čl. 6. uredbe se dela in nabave lahko vršijo brez licitacije potom neposredne pogodbe v mešani ali čisti režiji, toda v celoti po zakonu o državnem računovodstvu. Pri izvajanju del v čisti režiji se morajo mezde običajnih delavcev in delavk plačati v običajni višini, a največ 20 Din dnevno, za strokovne delavce, preddelavce in nadzornike pa do največ 40 Din. Delavci, zaposleni pri javnih delih po tej uredbi, se ne bodo zavarovali za primer bolezni. Programi in razpored za izvajanje javnih Va&na -posvetovanja v "Seogvadu Na osnovi čl. 22. uredbe o izvajanju javnih del je sedaj minister za gradbe v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje in po odobrenju ministrskega sveta predpisal pravilnik za izvajanje javnih del. Ta pravilnik določa med drugim: V smislu uredbe se na sedežu vsakega sreza ustanovi sreski odbor za javna dela, ki ga tvorijo: sreski načelnik, ki je obenem predsednik odbora, nadalje po en predstavnik vsake mestne ali selske občine na teritoriju sreza, ki ga določi občinski odbor, odnosno mestni svet, v srezih, kjer obstoja cestni odbor pa tudi načelnik sreskega odbora in njegov namestnik. Občinski odbori, odnosno mestni sveti so dolžni, da na svojem prvem sestanku po uveljav-ljenju tega pravilnika določijo po enega predstavnika občine in enega namestnika v sreski odbor za javna dela, kolikor tega doslej še niso storili in da o tem pismeno obveste sreskega načelnika. Sreski odbori za javna dela se morajo sestati v oktobru na sedežu sreskega na-čelstva. Dan in kraj sestanka bo odredil predsednik odbora./;Na prvem svojem sestanku mora sreski odbor za javna dela določiti potrebo javnih del na. teritoriju sreza, in sicer na osnovi poročil in predlogov predstavnikov posameznih občin, načelnilipv .cestnih odborov in pomožnih organov odbflp$f; Ko bo odbor ugotovil potrebo posameznih del, bo sestavil program javnih del za ves sr^z, upoštevajoč, da je treba večja javna dela izvršiti postopno. Na osnovi tega programa bo sreakr odbor izdelal razpored javnih del, ki jih ie treba izvršiti, upoštevajoč nujnost posameznih (lel, stanje nezaposlenosti in potrebo zaslužka prebivalstva v posameznih občinah, ki trpi pomanjkanje. Razpored javnih del je treba izdelati v mejah kredita, čigar višino določi ban in ga sporoči sreskemu odboru. Sreski načelnik: kot predsednik odbora za javna dela indra najkasneje do 1. novembra dostaviti ta 'razpored javnih'del v dveh izvodih banu dotične banovine za banovinski odbor za javna dela. Na sedežu vsake banovine se ustanovi banovinski odbor za javna dela, ki ga tvorijo: ban, ki Je istočasno predsednik odbora, in po en delegat vsakega sreskega odbora za javna dela, ki ga ta /odbor odredi. Bana zamenjuje pomočnik bana. Pomožni organi banovinskega bdbora so strokovni referenti banske uprave iz tehničnega, kmetijskega in sanitetnega odbora in predsednika upravnega in nadzorstvenega odbora javnih.^borz dela. Banovinski odbori za javna dela se morajo sestati v novembru. Dan in kraj sestanka bo odredil predsednik. Na osnovi predloženih razporedov in programov javnih del sreskih odborov bo banovinski odbor izdelal letni program javnih del za vso banovino, upoštevajoč nujnost posameznih del z ozirom na stanje nezaposlenosti in na potrebo zaslužka prebivalstva, ki trpi pomanjkanje, kakor tudi z ozirom na važnost teh del za gospodarske razmere v-teh srezih. Program javnih del za banovino bo dostavil ban ministrstvu za gradbe najkasneje do 1. decembra. Po odobritvi programa in razporeda javnih del za banovino od strani ministrskega sveta in potem ko bo banski upravi doznačen odobreni kredit iz državnega fonda za javna dela, bo banska upra- Takoj po pogrebu so se zbrali v Beogradu zastopniki držav, ki so podpisale balkanski sporazum in pa zastopniki držav Male antante, ki so se vsi udeležili pogreba, da ob tej priliki povedo svoje stališče do novega položaja. Po temeljiti razpravi so zastopniki omenjenih držav izdali sledeče poročilo: »Ob priliki tragičnih dogodkov, ki so te dni zadeli Jugoslavijo in Francijo, je predsednik balkanskega sporazuma sklical stalni svet na izredno zasedanje dne 19. oktobra 1934. Svet je smatral za svojo prvo dolžnost, da izrazi jugoslovanskemu narodu svojo globoko bolest ob izgubi Nj. Veličanstva viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Stalni svet izreka istočasno svoje najgloblje sožalje francoskemu narodu ob smrti blagopokoniega zunanjega ministra Louisa Barthouja. Svet je proučeval splošni politični položaj in okolnosti, pod katerimi se je pripetil atentat v Marseillu. Pri tem je prišel do sklepa, da gre za zločin, ki spada zato, ker se je pripetil pod vplivom sil, ki delajo zunaj meja, v področje zunanje politike. Iz teh razlogov se nahaja stalni svet balkanskega sporazuma pred takšnim položajem, da smatra za potrebno, da vse države brez razlike sodelujejo pri pomirje- Predsednik francoske republike Lebrun, ki se je z velikim spremstvom udeležil pogreba blagopokojnega kralja-mučenika, je ob svojem odhodu poslal Nj. Vel. kralju Petru poslovilno pismo, kjer pravi med drugim: Prijateljski in zavezniški Jugoslaviji pod močno vladavino Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. prijateljska Francija ostane še naprej trajna zaveznica Vaše kraljevine pod vladavino polne bodočnosti Vašega Veličanstva. Kralj Aleksander I. in Louis Barthou sta padla, ko sta naši vladi vnovič združili svoje sile za ohranitev sloge v Evropi. Žrtvi velikega vladarja in uglednega zunanjega ministra ne bosta zaman. Združeni v bolesti, kakor še ni- 2>r. žlnlon Korošec in lova* riši na svobodi Pristojne oblasti so preklicale odredbe, ki so bile svoječasno odrejene proti nekaterim voditeljem bivše SLS, gg. dr. Korošcu, dr. Natla-čenu, dr. Kulovcu in dr. Ogrizku. Vsem gospodom so bila, kakor znano, na osnovi zakona odrejena bivališča zunaj Dravske banovine, dr. Korošcu n. pr. otok Hvar. Ob tragični smrti našega Velikega kralja so imenovani gospodje nastopili na način, ki je dal oblastvom utemeljen povod za sodbo, da so spremenili svoje nekdanje stališče, zaradi katerega so bile proti njim izdane gori omenjene odredbe. Zato so bile te odredbe sedaj preklicane in vsem štirim gospo- del iz banovinskega fonda za javna dela bodo sestavili sreski odbori za svoj srez na isti način, ki je predpisan za izvajanje javnih del iz državnega fonda. Na osnovi predloženih programov in razporedov javnih del sreskih odborov bo banovinski odbor ugotovil razpored javnih del za vso banovino na breme banovinskega fonda. Račune in potroške kreditov iz banovinskega fonda bo pregledala krajevna kontrola pri banski upravi. Razdelitev dohodkov banovinskega fonda za javna dela izvrši ban po določenem programu in razporedu za vso banovino. Banovinski fond za javna dela je pravna oseba. Fond upravlja ban po odredbah pravilnika, ki ga bo sam predpisal. nju duhov in da se v miru in z objektivnostjo določi odgovornost v takšnih primerih. Istočasno zahteva svet balkanskega sporazuma, da se izdajo ukrepi, ki bodo v bodočnosti preprečili ponovitev takšnih dogodkov. Stalni svet misli, da utegne priti do še resnejših sporov, če ne bodo storjeni ustrezajoči mednarodni ukrepi in če se ne bodo izvajali z vso potrebno lojalnostjo in dobro voljo. V nika-kem primeru pa tako teroristično delovanje ne bo moglo spremeniti smeri dosedanje politike držav balkanskega sporazuma. Bolj kakor kdaj-koli prej se bodo danes v nesreči, ki jih je zadela, okrepile zveze, ki družijo države balkanskega sporazuma. Njihove vlade svečano izjavljajo svojo popolno solidarnost z Jugoslavijo in se obvezujejo, da bodo izvršile s povečano strogostjo vse dogovorjene obveznosti, ki jih vežejo, in da bodo z neumorno energijo nadaljevale politiko, ki so jo do danes vodile. Štiri vlade bodo s pieteto ostale zveste temu velikemu nasledstvu. Ta izjava je nadvse pomirljiva in dokazuje, da se odgovorni državniki v polni meri zavedajo resnosti položaja. koli, bosta naši državi, če je to mogoče, še bolj poglobili svoje sodelovanje za napredek mirovne ideje. Zdaj, ko zapuščam jugoslovansko zemljo, pošiljam Vašemu Veličanstvu, Nj. Vel. kraljici-materi, Nj. kraljevskemu Vis. knezu-namestniku, kraljevskemu domu in namestništvu, vladi in jugoslovanskemu narodu bratski pozdrav Francije.« To pismo je nov dokaz trajnega prijateljstva in zavezništva med obema državama, je pa tudi dokaz, da so zavratni morilci in njihovi zahrbtniki dosegli baš nasprotno od tega, kar so nameravali s svojim zločinskim početjem. dom je zopet dovoljeno svobodno bivanje in kretanje, kjer hočejo. SVcve feofecjrdc Jugoslovan~ ske vojske Ministrstvo za vojsko in mornarico je izdalo naredbo, po kateri mora vse vojaštvo v najkrajšem času zamenjati sedanje kokarde, ki nosijo monogram pokojnega kralja Aleksandra, z novimi kokardami z monogramom Nj. Vel. Petra II. Predpisana je točna oblika nove kokarde. Kokarda ima črko »P«, krasno in umetniško izdelano, nad njo kraljevsko krono, v sredi črke pa rimsko II. £epe pismo pvedsednika tvan« coske republike Kmečka Slovenska kmetska mladina na pogrebu Viteškega kralja Zedinitelja Šestčlansko odposlanstvo Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani se je oficialno prijavilo za pogreb blagopokojnega kralja, sicer pa smo se srečavali v Beogradu tudi s številnimi zastopniki zvezinih pododborov in društev samih. V Ljubljani smo ob odhodu zasedli dobra mesta, tako da sta noč in skoro cel dan vožnje potekla še dovolj ugodno. Ko smo se ob izstopu pomešali v ogromno reko sveta, je bila naša prva skrb, da smo našli streho za prenočišče. Kupili smo si tudi časopise, da smo se poučili o vseh odredbah zavoljo pogreba. Izposlovaili-smo si na policiji legitimacijo za našega praporščaka tov. Lojzeta Avseca, kajti nobena organizacija ni mogla biti v samem pogrebu zastopana več kot z enim delegatom. Lep, pester in veličasten je bil Beograd. Vse v črnem, vse izložbe s sliko našega ljubljenega Vladarja. Ulice polne sveta, kot še nikoli — pa povsod si cul le tiho šepetanje in videl zaskrbljene in otožne obraze. Naslednjega dne zjutraj, ko je bil dovoljen dohod na zbirališče le od 6. do 7. ure, smo se podvizali, da je mogel priti tovariš praporščak pravočasno na svoje mesto, mi ostali pa da smo si priborili mesto v špalirju, kajti marsikdo se ni mogel udeležiti pogreba, ker si ni bil prejšnji dan izposloval potrebne legitimacije in tudi so bili prostori, določeni za špalir, premajhni, da bi mogli sprejeti vse, ki so v tako ogromnem številu prihiteli v Beograd. Upravičeno so se čudili tuji državniki nadvse popolni organizaciji pogreba in varnostni službi. Tudi za nas je bilo to nekaj, kar smo morali občudovati. Sprevod se je začel pomikati. Topovski streli, nad nami otožno brnenje aeroplanov, sicer pa vse naokrog pobožna tišina. Dostojanstveniki, polkovne zastave, pestra tuja vojaška odposlanstva — vse to naroda ne zanima v tem težkem času. Ko pa se je prikazala krsta s truplom Njega, ki smo ga vsi tako ljubili, se je utrgalo glasno, krčevito ihtenje in jok, ki je šel kot val po vsem mestu, koder se je pomikala krsta in za njo Nj. Vel. kraljica-mati in mali, otožni kralj Peter II. Ta veličastna in pretresljiva slika bo vsakomur za vedno ostala v spominu. Pred kolodvorom, ko se je narod kleče in jokaje zadnjič poslavljal od velikega viteza, se mu je z drugimi poslednjič poklonil tudi slovenski zeleni prapor... Po pogrebu in še naslednjega dne smo si ogledali Beograd z okolico in nemalo smo bili presenečeni, ko smo srečali par srbskih tovarišev — s štiriperesno deteljico. S tov. Kronov-škom sva stopila z njimi v stik radi sodelovanja in predvsem zavoljo vsedržavne smotrene kmetsko-mladinske organizacije po našem vzorcu in izkustvih, kajti tam doli so šele prvi po-četki. Bog daj, da bodo nadaljnje pismene vezi, ki jih sedaj vodimo, rodile željene uspehe. S. Š. * Leskovec pri Krškem. Najtužnejši dan v zgodovini Jugoslovanskega naroda, ko smo izgubili svojega legendarnega vladarja, je tudi naša občina dostojno proslavila. Dne 18. t. m. je bila v farni cerkvi svečana žalna maša, katere se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom, občinski odbor, vsa društva in množica ljudstva. Šolski otroci so prinesli toliko vencev in cvetja, da je bil ves prostor, kjer je stal katafalk, natrpan s cvetjem. Cerkev je bila nabito polna in v mnogih očeh so bile solze. Popoldne ob pol 3 je bila pred cerkvijo na trgu žalna komemoracija, ki so se je udeležili šola, obč. odbor, vsa društva, v najčast-nejšem številu Gasilska četa. Komemoracija je bila tužna in ko so pevci zapeli žalostinko »Blagor mu« in so lovci s strelom počastili blagopokojnikov spomin, bile so v mnogih očeh solze. Komemoracija se je zaključila z vzklikom kraljevskemu domu, Nj. Vel. kralju Petru II. in s petjem državne himne. Na vseh hišah so gorele za časa maše in žalne svečanosti sveče in v mnogih oknih so bile slike Velikega Kralja-Mučenika v črnini in ozaljšane s cvetjem. ^ Odbor, ki je priredil žalno svečanost, je našel povsod popolno razumevanje. Društva, ka: kor Gasilska četa, Društvo kmetskih fantov in deklet, občina in šola so imela žalne seje. Pri svečanostih sta se zlasti odlikovala zbora: pevski odsek Društva kmetskih fantov in deklet ter cerkveni pevski zbor, ki sta pevske točke odlično naštudirala. Posebno mladina je doumela izgubo Viteškega kralja ter svoja čustva izkazala z obilico cvetja. Doma in v šoli je te dni kitila kraljeve slike in pred njimi prižigala lučke. Ganljivo je bilo pogledati zbrane množice, ki so neme ostale po končanih svečanostih ter še nečesa pričakovale. V očeh vseli je bilo videti sveto zaobljubo izpolniti glavni ukaz blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja: »čuvajte Jugoslavijo!« dopisi Vinski ivc/ Ljutomer. Splošna trgatev se je pričela dne 1. oktobra. Druga leta je trajala po več tednov, letos je bilo v enem tednu vse končano z redkimi izjemami po graščinskih vinogradih. Vse do septembra smo cenili in pričakovali, da bo količina vinskega pridelka vsaj tolikšna kakor lani, toda dejstva so dala prav tistim, ki so že preje rekli, da bo letošnji pridelek manjši nego lanski. Nabrali smo povprečno komaj 5 do 6 hI na oral, kar odgovarja približno dvem tretjinam na količine lanskega vinskega pridelka. Ze lani naš vinogradnik ni prišel na svoj račun, tem manje ga bo zadovoljila letošnja vinska letina. V pomanjkljivo obdelanih vinogradih ni zrastlo in se nabralo niti 3 hI mošta na orali. Količina vinskega pridelka torej ni zadovoljiva, pač pa je kakovost pridelka odlična. Mošti oktoberskih trgatev so pokazovali vsevprek nad 20% sladkorja po Klosterneuburški moštni tehtnici poleg zmerne vinske kisline. V boljših legah v Jeruzalemu in njega okolici so imeli mošti 23 do 24% sladkorja, ponekod celo več, do 29'5%. Cene vinskemu moštu ob trgatvi so bile od 4"— naprej do 6'— Din za liter po kakovosti. V drugi dekadi oktobra so nam kupci nudili že do 8'— Din za liter. Mali posestniki so svoj vinski pridelek vnovčili že ob trgatvi, kakor že omenjeno, radi izborne kakovosti pridelka, po res zmernih cenah, dočim si večji vinogradniki obetajo znatno zboljšanje sedanjih cen, kar je vsekakor opravičeno, če pomislimo, da je blago prvovrstno in ga je malo. Nekoč je bil običaj, da je vsak gostilničar razpolagal za posebne svečane priložnosti z boljšo vinsko kapljico, ki je bila seveda v ceni nekoliko višja. Opozarjamo vinske kupce, posebno gostilničarje, da si pravočasno oskrbe ta letošnji dar božji, ki ga v tej kakovosti ni bilo zadnjih sto let. Maribor. Termin za splošno trgatev je bil določen na 2. oktober. Mnogi vinogradniki v Slovenskih goricah pa s trgatvijo niso čakali do tega termina, podbirali in brali so že mno- go preje. Kakovost mošta ranife^ ni bila zadovoljiva, dočim so vsebovat? mošti oktoberskih trgatev nad 20% sladkorja po Klosterneuburški moštni tehnici. Vinski trgovci so plačevali mošte z 18% sladkorja po 3'— Din liter, za moste izpod 18% sladkorja pa sorazmerno manj, za boljše in sortirane mošte pa tudi več, do 5'— Din liter. Živahnega prorieta z vinskim moštom, kakor se je razvijal druga leta, letos nismo opazili. Ker je trgatev v splošnem bila slabša nego lanska, količinsko s'vo dosegli komaj dve tretjini lanskega prid: , a. Vinogradniki, ki mošta niso prodali, upajo na znaten dvig cen za mlado vino, ker ga je malo, starih zalog pa tudi ni. Sromlje. Večinoma smo končali letošnjo trgatev okoli 1. oktobra. Količina pridelka dosega lansko in je tedaj daleč pod normalo. Kakovost pa je odlična; v tem oziru »Sromeljčan 1934« ne zaostaja niti za najboljšimi letniki. Primerno legi, sortam in času trgatve so beležili mošti 18—23° sladkorja (po Klosterneuburški). Obeta se prvovrstna, harmonična vinska kapljica po vinskih trgovcih in konsumentih cenjenega vinskega tipa zlasti povsod tam, kjer se je podbiralo in je pridelek deležen tudi pozneje umnega kletarstva; zakaj trgatev sama in kipenje se je izvršilo ob najlepšem vremenu. In cene? Na trgu se opaža zaenkrat poleg rezerviranosti i neka neorientiranost. Večjih kupčij še ni bilo. Nekaj mošta Ha je šlo po Din 2-50 do 3'—. Za Ia vina se glase ponudbe po Din 4-— do 5'—, kar po mnenju poznavalcev našega vina in trga za tukajšpja vina ni pretirano. I Q ^ ?,' Novo mesto. Trgatev na Dolenjskem ;se je končala začetkom oktobra in mošt je pri ugodni toplini večinoma že popolnoma pokipel. Kvantitativno je letina slaba, kvalitativno pa, vsled prisilne prezgodnje beratve komaj srednja in le pozne trgatve, po 25. septembru, so dale boljši pridelek. Kupčija z novimi Vini je še šibka. Cene so zmerne, ker je vinogradnik primoran prodati čimprej svoje blago zapidr • prihtdnjko-vanja denarnih sredstev. 1 ?M< funxsmr>siuq Velika sreska razstava šolskih vrtov in razstava štajerske kokoši se bo vršila v času od 27. do 30. oktobra t. 1. v drž. okoliški deški narodni šoli v Celju. 27. in 28. oktobra bodo na šoli predavali tudi naši najboljši strokovnjaki o sadjarstvu, vrtnarstvu, kokošjereji in Čebelarstvu. — Kmetovalci, pridite in si oglejte delo našega učiteljstva za povzdigo knietijštva na vasi! Vse gg. poverjenike Kmetijske matice^, ki še niso vrnili nabiralnih pol, vljudno prosimo, da jih vrnejo čimprej, ker so knjige v tisku in je treba določiti naklado. Na prepozno poslana naročila se bomo mogli ozirati le, dokler bo še kaj knjig na razpolago. ijjliiib:. Provandeine" 96 najbolj preizkušeno sredstvo za rejo prašifev S „Provandeine" hranjen prašič nikoli ne preneha jesti, odporen je proti boleznim, ter se zredi dva meseca preje, kar je zelo važno za prašičerejca, ker pride preje do denarja. Zavitek od 800 gramov preje Din 25"—, sedaj Din 20"—. Poizkusite s „Provandeine" tudi pri Vaših prašičih in prepričali se boste sami; V slučaju neuspeha. Vam povrnemo denar! Ako ga v Vašem kraju ne dobite, Vam ga pošljemo po povzetju. Pri odjemu dveh zavitkov poštnine prosto. Preprodajalci popust. Glavno zastopstvo: J. M. JUNC, Ljubljana, Dvofakova ui. 3 JVovicc * Kdo je kmet? Kmetijski minister je sporazumno s pravosodnim ministrom in trgovinskim ministrom izdal na podlagi uredbe o zaščiti kmeta pravilnik o obrazcu potrdila, da je ta ali ona oseba poljedelec. Po tem pravilniku bodo Občinske oblasti izdajale potrdila po tem obrazcu samo tistim osebam, ki so bile za časa svoje zadolžitve kmetje. Obrazec potrdila vsebuje vse določbe, ki jih odreja uredba o zaščiti kmeta. Zato bo občinska oblast, ko bo izdala potrdilo, prečrtala vse tiste točke na potrdilu, ki ne veljajo za osebe, za katere gre, za dobo zadolžitve, izpolnila pa tiste točke, ki so se v dobi zadolžitve nanašale na osebe, ki jim izdajo potrdilo. Osebam, ki ne ustrezajo tem pogojem in niso kmeti v smislu uredbe, občinska oblast ne bo izdala potrdila po tem obrazcu, temveč jim bo dala potrdilo, da niso kmetje, in navedla razloge, zakaj ne.. Več učiteljev kakor učencev ima puškarska šola v Užicah. V to šolo se ni prijavilo dovolj učencev, in zato obstoji sedaj samo še četrti razred, ki ima 4 učence, učiteljev pa je 6... Nad 861.000 dinarjev so plačali tožbarji meseca septembra v Dravski banovini za sodne takse. Okraden gasilec. V nedeljo zvečer je gorelo pri posestniku Franu Dimecu na Teharju pri Celju. Med gašenjem pa je neznan tat ukradel kolo poveljniku gasilske čete iz Gaberja g. Antonu Floriču. V kotel je padel 9 letni Francek Kvorče iz Horjula. V kotlu so kuhali krmo za prasce. Fantka so še pravočasno rešili, vendar pa je dobil hude opekline. Lepo krmilno peso je pridelal posestnik Cernjavec iz Št. Ilja. Ena pesa je tehtala 11 kil in 30 dek, druga nekaj nad 7 kg, tretja pa 6 Zopet požar v žužemberški okolici. V noči od 21. na 22. t. m. je letos že petič gorelo v Dešeči vasi. Gorelo je pri posestniku Antonu Majerju, na katerega se je podrl goreči strop, tako da je dobil hude opekline po vsem telesu. Izvoz vina iz Jugoslavije. Avgusta meseca t. 1. so izvozili iz Jugoslavije samo 83 vagonov vina. Ker dobro prija, zato staro in mlado rado pije Kathreiner Kneippovo sladno kavo s Pravim »Franckovim« dodatkom! Prvi sneg je padel letos v torek preteklega tedna. Snega je bilo precej v vseh krajih Dravske banovine, padlo ga je pa precej tudi na Hrvatskem, Pameten in skrben gospodar želi, da prevzame njegovo posestvo naslednik, ki se na gospodarstvo razume. Zato vzgoji svojega sina v dobrega kmetovalca, ki bo posestvo, sadove njegovih žuljavih rok, umno upravljal. Pri vzgoji mu je najboljši pomočnik dobra kmetijska strokovna knjiga. Take mu nudi vsako leto Kmetijska Matica. Tudi letos prejme vsak član za 20 dinarjev 4 lepe in koristne kmetske knjige, med temi inž. Petkovška: »Organizacija in uprava kmetije«, brez katere bi naj ne bila nobena naša kmetija, ter inž. Wenka: »Kmetijsko koko-šarstvo«. Očetje-gospodarji, naročite svojim otrokom knjige Kmetijske Matice, da boste imeli korist in veselje z njimi! Če človeka napade bolezen, ni vsako prvo zdravilo, ki je pri rokah, dovolj dobro, da si organizem odpomore. Vzeti je treba res preizkušen lek. Tudi za perilo moramo vzeti v roke čistilno sredstvo izredne čistilne moči in izdatnosti, če hočemo, da bo zopet čisto in belo kakor novo. Zlatorog-ovo milo ne trpi nobene nesnage. Ljudski glas: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« se je vedno izkazal kot pravilen. V svojo lastno korist zab avajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo! Požari na Dravskem polju. Na Dravskem polju je te dni gorelo v Gorišnici pri Ptuju. Oškodovan je posestnik Janez Nemec, kateremu je pogorela cela domačija. Škode je nad 80.000 dinarjev. Krave požrle 10.000 Din. Posestnik Miha Završan v Selu pri Krmelju je krmil živino. Pri sebi je imel deset tisočakov, ki jih je dobil za njivo, katero je prejšnji dan prodal, da plača dolgove. Ko je čez dve uri hotel prešteti denar, ga ni bilo nikjer. Preiskal je vse okrog hiše, a zastonj. Nazadnje je šel pogledat še v hlev in tam je videl, kako požirajo krave med krmo zadnje kose bankovcev po tisoč dinarjev. Nobenih pobojev in ubojev na deželi. Kriminalna kronika za okoliš ljubljanskega okrožnega sodišča z zadovoljstvom zaznamuje veselo dejstvo, da ni bilo v najtežjih časih, ko je slovenski narod žaloval za svojim državnim poglavarjem in vodjo, prav nikakih ubojev, pretepov in tudi drugih večjih kriminalnih činov. Povsod je bilo mirno in tiho. Celo tatvine in vlomi so bili redki, tupatam kaka manjša tatvina. Pa tudi v ostalih krajih Slovenije ni bilo hujših zločinov, čeprav se bliža doba novega in močno kipečega vina, ki razburja kri in pali strasti. Državno tožilstvo v Ljubljani je prejemalo zadnja dva ponedeljka prav redka poročila o kriminalnih zadevah. Prav nikakih poročil o junakih noža in drugih pretepačih. Tudi ostale dneve je pošta prinašala državnemu tožilstvu le malenkostna poročila. Zaprli so v Celju očeta, mater in sestro Ev-gena Kvaternika, ki je obdolžen udeležbe pri umoru v Marseilleu. Kvaterniki so živeli na posestvu v Medlogu. Zasledovan slepar. Policija zasleduje ključavničarskega pomočnika Lojzeta Petina, ker je osleparil neko posestnico v Škofji Loki za nekaj denarja. Blasnikova »Velika pratika" za 1.1935 ie izšla letos že devetdesete. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Nemčiji, Avstriji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blasnika nasled. v Ljubljani. * Jugoslavija in Nemčija Posebno pozornost je vzbudila pri nas doma, še bolj pa v inozemstvu udeležba Hitlerjevega zastopnika, predsednika nemške vlade Goringa, pri pogrebu pokojnega kralja Aleksandra I. General Goring je obiskal v Beogradu vse merodajne osebnosti, katerim je izrekel svoje sožalje, obiskal pa je tudi narodno skupščino, kjer je imel sledeči sožalni nagovor: »V imenu nemškega državnega zbora izrekam kot njegov predsednik najgloblje sožalje nemškega naroda ob izgubi, ki jo je jugoslovanski narod doživel s smrtjo svojega velikega kralja. Vašega kralja je vsa Nemčija izredno cenila in spoštovala zaradi truda in uspehov pri izgradnji jugoslovanske države. Posebno je v Nemčiji zbudilo veliko pozornost in spoštovanje, da je znal vaš kralj v povojnem času uvesti čvrst režim v blagor svojega naroda in države. Vaš kralj je pokazal, da more biti avtoritativen režim s sodelovanjem naroda pod močnim in velikim voditeljem v najvitalnejših vprašanjih naroda koristen in uspešen. Mi smo mogli v Jugoslaviji videti, da je delo vašega kralja uspešno To auotu Največjo zbirko bankovcev na svetu imajo v Londonu. V zbirki je 40.000 bankovcev iz več kot 100 držav. Med največje posebnosti spada nemški bankovec iz dobe »inflacije«; ta bankovec se glasi na 5 triljonov nemških mark. Rusko časopisje se je v zadnjih 20 letih silno razvilo. L. 1914 je izhajalo v Rusiji 162 časopisov, sedaj pa jih izhaja 1409, ki imajo nad 30 milijonov naročnikov. Barve iz kave nameravajo izdelovati v Braziliji. Kavina zrna najprej posuše, potem jih zmeljejo in zmešajo s posebnimi kemikalijami. Tako dobe najlepša barvila. Okoli 5000 stražarjev varuje dan in noč kleti in shrambe velebank v Newyorku. V kleteh imajo posebne prostore, kjer se vadijo v streljanju z revolverji. Vedno manj zločincev je na Holandskem. L. 1904. so imeli še nad 50.000 oseb zaprtih, danes pa le še 23.000. Vsled tega so več kaznilnic uporabili za druge namene. Nobene nove hiše niso sezidali v zadnjih 50 letih v angleškem mestecu Wingfield. Strojepiske v Ameriki morajo biti dobro plačane, ker izdajo povprečno na teden po 7 dolarjev za obleko. Ali so pa tako nečimerne, da rajši stradajo kakor pa bi bile priprosto oblečene. Motorizirane armade. V vseh velikih državah z vso naglico motorizirajo vojaške edinice, ker pravijo bodoči vojskovodje, da bo v prihodnji vojski odločevala samo hitrost premikanja večjih in manjših vojaških oddelkov. Najprej so motorizirali topništvo, sedaj pa prihaja na vrsto pehota. Sedaj delajo tudi na Češkem veliko propagando za motorizacijo armade. Fa-brikantom avtomobilov se obetajo torej lepi dobički. »Najboljša gospodinja na svetu.« Za ta naslov so priredili nedavno na nekem kongresu v Budimpešti posebno tekmovanje. Naslov si je priborila Madžarka Marija Janfy. 104 leta star dvorjan. Na italijanskem dvoru opravlja službo obrednika vojvoda Olano, ki je te dni praznoval 104. obletnico svojega rojstva. V dvorski službi je že 62 let. in veliko, in zato je njegovo delo deležno pri nas polnega razumevanja. Prosim vas še enkrat, prejmite izraze najglobljega sožalja nemškega rajhstaga in nemškega naroda in sporočite to jugoslovanskemu narodu.« Iz te izjave je razvidno, da hoče Nemčija z Jugoslavijo živeti v čim boljšem razmerju in zato so to izjavo vsi resnični prijatelji miru vzeli z zadoščenjem v vednost. * Kraljevska grobnica Približno 80 kilometrov južno od Beograda je dal sezidati pokojni kralj Aleksander v Oplen-cu pri Topoli grobnico za vladarsko rodbino Karadjordjevičev. Grobnica se nahaja pod cerkvijo, ki je zgrajena vsa iz belega mramorja v bizantinskem slogu s krasno kupolo na vrhu. Cerkev stoji sredi obsežnih kraljevskih posestev. Notranjost cerkve je okrašena s slikami — mozaik —, ki predstavljajo najvažnejše dogodke srbske zgodovine. Pot do cerkve je lepa in vodi skozi obsežen park. Sredi cerkve stojita dva mogočna marmornata stebra brez vsakih okraskov. Tu počivajo na levi strani zemeljski ostanki ustanovitelja dinastije, »Črnega Jurija«, ki je prvi začel osvobodilno vojno proti Turkom. Na desni strani pa počiva oče blagopokojnega vladarja kralj Peter I. Prava grobnica pa se nahaja pod cerkvijo. -Tu gore večne luči in njihova rdečkasta svetlo- - - ' ni • ••• ba se odbija na pozlačenih mozaikih na steni. Bele so samo krste iz marmorja, ki jih obseva rdečkasta svetloba tako, da se blešče v rožnati barvi. Okoli cerkvice pa se širijo obsežna kraljevska posestva do vrha gore Avale — večinoma vinogradi, sredi med temi pa hiše. Tam pa, kjer prehaja hrib v ravnino, rastejo gozdovi. S hriba se nudi krasen pogled na vsa posestva, ki jih upravljajo in obdelujejo na najmodernejši način. Sredi posestev pa se dviga šele pred nekaj tedni dovršeno poslopje, določeno za goste. Na vrhu hriba Avale pa stoji spomenik »neznanega vojaka«. Tu, sredi svoje zemlje, bo počival tudi naš viteški kralj-zedinitelj. * Krediti delavskega zavarovanja za javna dela Osrednji urad za zavarovanje delavcev je sklenil staviti vsako leto po 120 milijonov dinarjev v obliki dolgoročnih posojil na razpolago našim samoupravam v svrho oživljenja gospodarstva, predvsem za javna dela, ki naj omilijo brezposelnost. SUZOR je v ta namen določil 35 odstotkov prispevkov, ki jih dobiva na račun invalidskega zavarovanja. Banovine ter mestne in kmečke občine bodo dobivale iz teh zneskov posojila' za gradnjo vodovodov, kanalov, bolnišnic in zdravilišč ter za izvedbo melioracijskih del in elektrifikacije. Za posojila bodo jamčili vsi dohodki samouprav, zlasti davščine. SUZOR je že predložil ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje načrt o spremembi svojih statutov glede porabe zbranih zavarovalnin. Ministrstvo je spremembo statutov odobrilo in bodo prva posojila izdana še pred koncem tega leta. * Atentati na vladarje Strahovit zločin, čegar žrtev je postal naš kralj Aleksander, ni prvi v zgodovini; še pred njim je človeška zaslepljenost zahtevala celo vrsto žrtev. Tako so ruski revolucijonarji, ki so se imenovali »nihilisti«, 13. marca 1. 1881. izvršili atentat na ruskega carja Aleksandra II.; ko se je označenega dne peljal v svojo »zimsko palačo«, so zagnali bombo pod njegov voz, ki je carja in voz kar raztrgala. Že pred tem napadom pa so izvršili nanj že 5 neuspelih atentatov. Meseca julija 1. 1900. je ustrelil anarhist Broschi italijanskega kralja Umberta v parku kraljevskega gradiča v Monzi. Na nemškega cesarja Viljema I. sta bila izvršena dva atentata; pri drugem — 1. 1878., — ga je napadalec Nobiling obstrelil, toda Viljem je vendarle ozdravel. Avstrijsko cesarico Elizabeto je zabodel s pilo italijanski anarhist Luccheni 10. septembra 1. 1898. v okolici Ženeve. V Zedinjenih državah so umorili dva državna predsednika: Abrahama Lincolna (leta 1865.), ko se je vračal iz gledališča domov, in Mac Kinley-ja 1. 1901. V Franciji pa sta bila umorjena predsednik Carnot 1. 1894. v Lyonu, pred dvemi leti pa predsednik Doumer, ki ga je umoril pri obisku neke razstave Rus Gorgulov. * Deset vinskih zapovedi 1. Vina nikdar ne tresi. 2. Nikdar ne daj lediu v vino, ne v belo in ne v rdeče. 3. Vira ne grej in ga tudi v ledu ne hladi. Zlasti rdeča vina so občutljiva in zato naj imajo vedno toploto soda. 4. Vina iz dveh steklenic ne toči nikdar v isti kozarec. 5. Glej, da bo rdeče vino vedno čisto. 6. Vino toči vedno v velike kozarce kozarec pa napolni le do polovice. 7. Belo vino prinesi na mizo k prigrizku ali pa k ribam. 8. Rdeče vino spada k pečenki ali pa k divjačini. 9. Šampanjca pijemo po malem lahko pri vsaki jedi 10. Glavno pravilo: trpka bela vina pij pred sladkim vinom, lahka rdeča vina pa pred težkim. Ta pravila je objavil neki strokovnjaški zavod v Parizu. Ko prečltaš Kmetski list, da) ga prečilati tudi sosedu in mu priporoča], da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 30 dinarjev. Sporazum? Ker sem proti vsaki krvoločnosti, ti pustim za enkrat še svobodno življenje; stavim pa ti pogoj, da ne pokažeš nikdar več svojega nosu iz cerkvene kašče. Sc/mi 28. oktobra: V Ložu, Mokronogu, Radovljici, na Skaručni, v Češnjicah, Žužemberku, pri Sv. Juriju ob juž. žel., v Slov. Bistrici, v Gornjem gradu, Dolnji Lendavi, Gornjih' Petrovcih. 30. oktobra: V Črnomlju, Zalogu, Vel. Gabru, Studencu pri Krškem. 2. novembra: Na Jesenicah, v Mirni, Cerknici. 3. novembra: V Zagorju ob Savi, Radgoni, Raz- križju pri Ljutomeru, Pišecah. 21« dio od 28. oktobra do 4. novembra 1934. Nedelja, 28. okt. 9.30: Versko predavanje (p. Regalat Čebulj). — 11.00: Ob 601etnici Fr. Ks. Meška (prof. Anton Oven). — 16.00: Reja golobov (Petelin Ivan). — 20.00: Nacionalna ura: Balkanska vojna. Ponedeljek, 29. okt. 18.00: Higiena pozimi (Franja Zajc-Boškovičeva). Torek, 30. okt. 18.00: Otroška ura (Zdravko Ocvirk). — 19.20: Nacionalna ura: Ciril-Metodova družba. Sreda, 31. okt. 18.00: Gospodinjska ura: Testo (Albina Traven). — 19.00: Nacionalna ura: Naš turizem in tujci. Četrtek, 1. nov. 9.30: Versko predavanje (p. Valerian Učak). Vrednostni papir/i 21/s% Vojna škoda 7% investicijsko posojilo 7% Drž. hipotek, banka 6% begluške 4% agrarne 7% Blair posojilo 8% Blair posojilo Privilegirane agr. banke Din 345—348 Din Din Din Din Din Din 71—72 67-68 59—60 40—41 54—55 65—66 Din 217—220 Valute 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frarik 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Din 33'50 Din 1360 Din 1110 Din 167'— Din 2-24 Din 1-41 Din 2-92 Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1934, se mora do nadaljnje odredbe dodati še 28H% na ime »prima«. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8'20 dinarjev. 9la-ati.taklu.vna veletrgovina "Evam žfgehcrič Ljubljana, Dunajska cesta 29 se priporoča cenj. trgovcem pri nakupu blaga Zmerne cene! Postrežba točna! Kupujemo in najbolje plačamo vseh vrst vrednostne papirje. - Ponudbe z navedbo cene pošljite na upravo lista pod »Vrednostni papirji štev. 88" TISKOVINE vseh imUrgovske, uradne,reklam. J^mne/asopisr knjige, večban riuiiJicL? h i Iva in nirr/ijii r ^jj/j^vni tisk hilr