Vojni spomijii, (Janug Goleo.) (Dalj..) HTala Bogu, da je zatonilo pogubno in blatno Uirinajsto leto te grozna vojne, ker dandanes so 0»6 žalostne razmere iz prvih časov izključene In n«mogoče. Trdim pa tudi laliko in z mirno vestjo, da vojakom, ki stoie danes v strelskih jarkih, se še niiti ue sanja, koliko da smo pretrpeli mi prvo leto, T« prestane ležave, napor« in pohod* brez konca ia kraja je lahko zmagal 1« cvet avstrijskega vojažt"va; lo je bilo naše aktivno moštvo in prvi rezervi«fl. Prepričal in uveril sem se teda], da Je prenesel nai vojak v zafietku vefi nego žival. Konji so cepali, a človek se je vlekel pokorno-udano naprej, kakor se mu je zapovedalo. Svetovna zgoflovina bo primorana priznati,- da so bili prvi avstrijskl bolevnlki v bojiL, na potu in v naporih junaki in udani trpini, kakoršnih ne dobimo uikjer na svetu. Tako nezasluženo šibani od neizkušenosli ln naravnih sil, smo se pomikali nozaj skoro nofi in dan, Nofievali smo vsako nofl kj« drugje. Saj posamezni [ ohodi bi že ne bili tako neznosno dolgi, dosegli bi bili gotovo vselej odkazano noHiS6e pred noftjo, da bi ne bili stali in čakali na costi Tako smo pa najizdatnejši clel noči, preapolnofi, prebili stoje v blatu. Zjutraj je bilo treba -/opct z-jotlaj na noge. Obleka so ni utegnila posušiti, to ]e vphValo silno neugodno in Skodljivo na zdravjo. Lju na konju postavil ob cesto. Mimo njega jc morala stopati trclib. odmevajoftih korakov in kakor *veSa zravnanih postav stotnija za stotniio. Moško stopajoče in kot kolec ravne i« oberst hvalil, sklon:etie, čoha.joče se in zdeha^oče vsled kratkega spanja pa je zmerjal in karal. Oberstov jutrajni ukor ]e stotnik pri oddihih med potom iz jeze v strogosti in kpznl podvojil ter potro;il. Nobeden Castnik paft ni mogel razumeti, zpkaj se moštvo pri nad vse sveto za.oovedanim ,,Habt ncht!" očohava in drgne za vratom, po prsih in stognih. Jaz si nisom niogel sani razlagati te i;eminios"t;, a ful sem večkrat, kako :e lcnteri siknil karajočemu Sostniku v hrbet: ,,ProkIeto, ko bi tebe tako šNpalo \n srbelo, 1 i se tudi oPohaval pred samira generolom!" Vsi smo 86 konefino zjedlnlli in menili: te vojaške kretnjo so posledica premo^eno obleko in ' mazanega perila. Pa kmalu smo s« v tem mnenju boljSe izšolali in zbrihtali. Bližali smo se rcki San.. Tedaj ]• že pa skorovsak gastnik segal s prsti zu vrot in borsal si postegnih. Moštvo se je meni tedaj še nerazumljivo in škodoželjno muzalo in posroihalo, V selo iz spomina padlega imena smo že dospeli zgodaj popoldne^ Mene je ta dan tako ščipalo, me grizlo in mi gomazelo po životu, da po dohodu v vas nisem mogel ve6 vzdržati. Vsa koža me je skelela od čobanja in krempljanja. Skril sem se za gosto ielšje ob reki in zaOel prav temeljit komisijon, Peklenska kuga! ^e ko} prvi pogled na notrajno plat srajce me ]e poufiil, da sem ušiv kot potepen, zanikern berač. Tresel sem se gnusa in studa pri cogledu na mravliKfce golazni, 0 kateri sem doslej le čital in slišal, a je še nikdar nisem videl in občutiK Velike so bile te gališke uSi, 'da bi jih bil Iahko pobijal s copcem. Ce te ujedajo bolhe, strešeš srajco, pa prepodiš vsiljivce. A jaz sem lomastil s srajco po drevesib, venclar niti jedna uš ni odfrknila v grmovje. Gabilo se mi je tedaj Že tako, da se jih ne bi bil lotil s prsti za nobeno nagrado ne. Vpiti in klicati sera začel v obupnosti, kakor bi me drl na meh, svojega slugo Lojza. Mož se nii je v obraz rožal, ko je zagledal mo]o srajco v grmovju in menil: „0, saj jih imamo že precej ftasa vsi od infanterista do obersta. Varu vsem pri štabu so jih podtaknili voiaki nnlašč, ker jih je stari ošteval pri defiliranju." Lojz je še pripomnil, da mi donese drugo perilo, da bom imel mir vsaj za eno noS. Skopal sem se tega dne rfi dežju in pri treh stopinjah nad niftlo v reki San ter se preoblekel. Drugi dan sem naSel in znjel še veft]o ušlvo zalego nogo prvig. Dokaz, da celo ušl prija in ugaja snaga. Božja kaštiga! Oberst je gledal neverjetno in prestrašeno, So sem mu j.-ri mizi zaupal vzrok dnevne in posebno po- iiofin« srb«6ice, V toliko pa je vplivalo to odkritj* na obersta, da odslej ni zmerjal nobenega prostaka vefi, <5e bi 8« bil pri defiliranju drgnil tudi z vsami štiriml. Netnarno golaeen smo pasli od tedaj vsi z naznatnimi prtsledki do sredine leta 1915» Vseh mogoQih Edraril, stra^il in 6e babjega praznoverja smo se okltpali. da bi prepodili krvolokt, a bilo je vse zastonj. Najbolje eoper uši Je paft smrtna kazen s pomočjo obeh palcev na rokah, Kolikor jih pobiješ v prostem 4asu, toliko saanl te jih ugriza^. in izsesava y noii. Temu na prvi pogled tako želodec obra9nječemn poslu so se privadili sftasom vsi. V Ysakem prostem ftasu je tolk»l uši prosfak in oberst. — Jezdeci so polagali svoje perilo pod sedlo, da s» ]• napilo konjskega potu. Konjski pot smrdi ušem, pr«d tena rtsnično ubežijo. Kaj i«dnostaYno in priprosto sredstvc, da se Clovek pri pobiianiu prevefi ne zmu5i, Ie ogenj. Vo]aki so navadno zanetili mogoGen plamen. O"b stra¦neh so nabili rogovil« in jih zvezali s povpreftnimi kolci. Na ta podstav so položili perllo in posedli o¦krog «gn]a. Vroftina i» dim omamita uS, da s« spusti iz p«rila y ogenj t©r razpoči y žrjavioi, '«ko ]• dobr« reje, s slišnim puhom kot Šrapnel, MoBtvo je pri t«B razpokavanju od vročine onemoglfh in opeCenik mfli užiralo Yeliko smoha in zab*y». V«rok, da nas je mrcvaril y prvih mesecih ta mritou bo5 !¦ daa, je ti5al y itm, ker smo bili danes |m, jutri taa. Vedno »ft potu, y naporih Tn y bojih. fttikdo ui ut»g»il B6 pr«obl»*i ter o««diti. 0« j« tudi »deo prtamil pwQo, sos«9. s katarim ]• t ¦•* poPVal, pa u», zj«dna«Ji 8« »• krvost« k tmIcim »a Na]Y«4ja nftja brtzebiiraost jt ta, ia »ttiptj« » ugršfTH ta srd«ba t m»« i« Ł• rtjaka, la }• z»l« potreben spanja kot riba vode. Bili smo pa tudi že vsled drgnenja in nofinega praskanja do krvi razmesarjeni, celo telo je bila ena skeleča krasta. Eno hvalevredno plat teh ogabnih trinogov pa sem vendarle dolžan omeniti: GaliSka uš ne slli v Ias« na glavi. Kakor hitro je pren«hala premična vojna, in so s« zafieli pozicijski boji iz stalnih strelsklb Jarkov, sa je omejila, oelo ponehala doba krvaveg« uftjega kraljestva. Zapisal sem te vrste o mrčesu še precej kratko in površno, a vendar morda za občutljivi, nežni spol še prenatanko in prerobato. Te razprave s« ne sramujem in ni Šrtam, ker živimo v fiasih bridka in posurovele r«snic«, katari s« mora umakniti prisiljena in priufiena obiutljivost. VpraKaaJ« o uSth ]e vredno v YO]aSkem življanju resnega pomlslika; spada pa tudi v pomehkužano, varno zaltdje, kjtr s» danes tudi ne šetamo med sajratai z rožioajni posutimi gredicami, ampak stopamo sklonjanih glay mimo bode6»ga vražjaga strica in kopriT. U,tti smo s» torej naltzli kot baradi na blatnam in daževno mlakužastem umiku od Grodeka do Przemysla, Tadaj, ko smo se mi ˇ septambru bližali trdnjavi Przemrsl, so raYno napaljavali okrog utrdb brazStevibaa žifina ovira, zakopavali topova in izkopavali razna polpke, no^a utrdba y okolioi masta. Przamjsl ža ima pe «araYl trdnjavsk« lago, kar laži y kotaaji, ki jo obdajajo krog m trog vafiji in manjfii gri». Utrdba so praeaj dalai zunaj masta, kataro oklapajo ia branijo y mogoeaih, mnogobrojnih krogik. Za aašaga mmika so p*yi« trabili po okolioi eozdoya i« požigtli kraane vaai y trdMiavski otoliai, ila bi aa slažila sovražnika y kriije. Ka| ialoste« l»rizor so antfUi ti atrafiaa mogo&d plaaaai y krogu, ki sa f-rMi tak. lapa posiopja, featar* ]• pozfBala žuljava roka y teku stoleti}. V požganih raseh so prizanesli le cerkvam. Gonili so tudi »©pregleane 8rede govede v kritja trdnjave. Za utri»nimi grlCi in holmi so gradili obsežne lesene baraka za obrambne Dve taki baraki so odkazali tudi bur v nočišče. Spali smo dobro in bili do trda uvarjeni, da nas obdržijo v obrambo trdnjave. Oh, 8 kakim veseljtm smo sa oprijeli tega upa, ki uaca ]• zagotavljal Ysa| stalao strtho in varnost prad da^ea. Drngtga Jutra po dohodu sra s« aapotUa b Pranolom v mesto, da si kaj nakupiva ia dobiva kaj boljšega za pod zob in po grlu. Prz«ysi j« vellko, mofino židovsko mesto, a precej snažno ia ma pogled pritupljivo. Misttm, da je že gledal« y «imlh časih vojaSka oblast na čednost in snago po ulicah* Zidje bi ga bili iz prirojenega, lastnega nagiba. gotovo okabljali z gnojem in nesnago. Jesti s« ]• tedaj dobilo in pijač« tudl, karkoli je kdo pož.ltt. Midva sva si nakupila tolikanj potrebnega perila in drugih rači Nosil sem v kupIjMem nahrbt-« niku in y rokah ys» polno raznega bl«,f a kot krafiki tovorni osel. Saj tedaj se že ni nikdo iq)odtikal, Cb ,j» tovoril tudi častnik na lastnam hrbt«. Na trgu v bližini Tojaškega kaziaa j« prece) visok, ograj«n, kamtnit steber s kipom Matere božjeDotod se« privl«kel syoj toTOr na hrbta in v rokah, dalja ai So, prereB j« bilo za mo]e mofti. Odložil sem pri kipa ia Franol s» je odprayil t aa.«ato, da lztaki» kakega roznika,, ki bi aama zapaljal za dober denar naknp do naše barake, 0e me ]e k«3ai aamaz^l prijaJ«l.i s SY8j« obljnbo, tokrat m« ]• potegnfl za ee!• fitiri ur«. Lahk« u«ljiyo, da seai bil aavoljen in B«m rcbaatil sUjtft tik aahrbtafba »»U y j«zi in tof»ti jraza« itiri nre. ^K" '¦" -«¦ ,';¦¦• J J»alf0 prih.)