54. številka. Ljubljana, v torek 7. marca. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI MM. Izhaja vsak dan mvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu št. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Afera Spinčić. Skoro bo završen zadnji ukt afere, katera bo ostala neizbrisen madež ere Taafte in katera žalostno osvetljuje državljansko svobodo državnih uradnikov avstrijskih. Imunitetni odsek, kateremu se Je bila izročila svoje dni po nasvetu poslanca dra. Pacaka ta zadeva v pretres, predložil je sedaj, točno po preteku osmih mesecev, zbornici svoje poročilo, v katerem večina imunitetnega odseka, obstoječa iz liberalnih Nemcev in Poljakov, utemeljuje svoje mnenje, da se temeljem sedaj obstoječih zakonitih določil ne da trditi, da se je z discipliniranjem profesorja Spinčića kršila imuniteta poslanca Spinčića. Ker bi se pa utegnili časi spremeniti ter danes ali jutri zadeti slična usoda kakega nemškega ali poljskega poslanca, službujočega drŽavi, zategadelj jn večina imunitetnega odseka sklenila v svojih sejah z dne 24. januvarja, oziroma z dne* 23 februvarja staviti zbornici de sledeči predlog: »Imunitetnemu odseku naj se naroči, da sklene in predloži zbornici primerna določila v svrho zagotovljenja poslaniške imunitete." S tem predlogom smatra večina imunitetnega odseka za rešeno tudi peticijo katoliško-poli-tičnega društva „Slovenski jez" v Biljani, izročeno po poslancu dru. Gregorčiču, da naj se g. profesor Spinčić reaktivira v službi. Minoriteta imunitetuega odseka, obstoječa iz poslancev dra. Ferjančiča (poročevalec), Morsevja (nemški konservativec), Globočnika, dra. Langa (Mladočeh), Kulp (Mladočeh), pa je bila drugega mnenja in napovedala je minoritetni votum, v katerem se vlada, glede na to, da se je kršila z odpustitvijo profesorja Spinčića njegova posla Bilka imuniteta, sicer ne po črki, pač pa po duhu zakona, poživlja, da naj profesorja Spinčića čim preje zopet namesti v učiteljstvo. Ta predlog sedaj manjšina v poročilu imunitetnega odBeka utemeljuje v glavnih točkah na-stopno: *) *) Tesni prostor nam za danes žalibog no dopušča, da bi objavili to obširno utemeljevanju doslovuo. Uredn. LISTEK. 0 pravem času hajduki! (Srbski spisal L. K. Lazarević. Provol V. P. Planinski.) (Daljo.) — Ne, kakšne noge ? Pojdi, pa večerjaj; danes si se dovolj utrudila. — Pa z Bogom, reče ooa polabko in ne obrnivši glave k meni, ter odhaja, zopet tako zma-jevaje z rameni. Tudi pandurju velim, nuj gre spat. SamokreB obesim na posteljino nogo. Razpravim se, odprem malo okence, zapalim si smodko, upihnem luč in se zavalim truden na posteljo. Tako uekako sladko mi je dolu! Skozi okno pihlja sapica in me oživlja. Izpod mene daje seno nekakšen idilski vonj od sebe. Zunai slišim, kako konj grize seno z voza in kako časi zahrska ter se mu zatresć nosnice. Tudi kletina vrata čimdalje redkeje čknpljejo. Cvrček cvrči — vse drugo spava ! Ali meni nikakor ni mdči zaspati! Niso me morile nikakoršue težke misli in bilo mi je prijetno misliti, dasi je postajala noč vedno bolj temna. Na misel mi pride časi Stanija. Tako Naučna uprava trdi, da je imela v očeh pri presoji postopanja Spinčćevega le prolesorja in upliv ujegovega političnega delovanja na učiteljstvo njegovo. Državnemu zboru pa pristoja pravica preiskovati, ni li vlada s svojo naredbo kršila vitalnih pravic poslanca Spinčić'. Glede* njegovih govorov sa Zagrebški razstavi, izražajočih željo do sjedinjenja vseh Hrvatov pod habsburško dinastijo, trdi sicer naučna uprava, da se ta Želja protivi sedanji državnopravni osnovi monarbije, previdno pa se izogiblje kazenskopravni označbi tega dozdevnega delikta, v svesti si, da bi potem priznala kompetenco kazenskega so diščs, pred katerim bi prišlo na dan, da inkrimino-vanim besedam Spinčićevim nedostaje kriterij kateregakoli kazenskega delikta. — Glede* teb govorov je torej jasno, da so bili le .prosto izrBŽevanje mnenja v zakonitih mejah' v smislu državnega osnovnega zakona z dne 2 1. decembra 1867, drž. zak. št. 142. Glede Spinčićevega delovanja prilikom državno zborskih volitev v Istri pa mu očita naučna nprava, da je kot vodja hrvatske stranke telil za tem, da bi bili izvoljeni samo hrvatski volilni možje in poslanci. Ta trditev zdela se je imunitetnemu odseku preBplošna in nejasna in zahteval je vsled tega, da mu vlada predloži disciplinarne spise. Vlada je pa to zahtevo odklonila in tudi na poziv, da naj se precizujejo vsaj najhujši slučaji Spinčićeve, dozdevno s profesorsko službo nezdruine agitscije, vedel je povedati vladni zastopnik le to. da je napravil baje v svojem stanovanju v Poreču popolno volilno agencijo. Ako je pa to najbolj kričeči slučaj Spinčićeve agitacije, tedaj bi bilo pač odveč dokazovati, kako ničevno je vtem pogledu postupanje disciplinarne oblasti, trdeče, da je v očitnem protislovji z dolžnostimi uradnika in odgojitelja mladine prevzemanje vodilne uloge v strankarskem boju ter strastno ia brezmerno izvrševanje iste. Pomankanje fakt prikrije naj krepkost izrazov! Ne da se sicer tajiti, da izvolitev poslancem državnega uradnika ne odveze njegovih stanovskih dolžnostij, a vsako poseganje disciplinarne oblasti v politično delovanje uradnika-poslanca izven njegovega službenega delokroga je jako sumljivo in to tembolj, ker nasprotno tendenco kaže tudi državni osuovni zakon, dovoljujoč vsakemu izvoljenemu poslancu nepogojni Hlužbeni dopust ter hoteč varovati ga s tem kolizije dolžnoBtij. V slučaju Spin-črćevem pa je še tem manj mogoče govoriti o pre-kršitvi službenih dolžnostij, ker je bil Spiučić že od dne* 19. oktobra 1889 kot član mdo mi je bilo premišljati njeno sliko. V nji ni bilo nič romantiškega, niti najmanj ne Ali me nekako razvedruje ono zdravje, ona zorna rast, življenje! Slike ho postajale čimdalje bolj raznovrstne in nejasne. Že vidim kočijaža Trifuna, kako se je vspel na zajemalčev drog, pri vodnjaku pa razprostira kravjo kožo; za vratom me nekaj prijetno zašegeta; obrnem se >n uzrem Stani jo, smehlja se, v roki pa drži klas žita. Ta hip mi gre kolo od voza uprav čez nege! Stresem se, butim z glavo ob posteljo in spanec se mi iznova razbije. Ne ljubi se mi prižgati luči, a sodim, da bo Bkoro polnoči. Čujem, kako se bišue dveri od pni in potlej šepet. Skozi razpoklino mojih vrat je bilo videti, da ogenj še gori v kuhinji. Šepet je postajal vse bolj jaBen. Prvo, kar sem razločno slišal, je bilo: — Saj on gotovo spi! To je bil moški glas. Takoj na to Čujem ženski: — Gotovo! Tako mi Boga, ona, Stanju ! E, mislim si, vstanem tudi jaz in pojdem, da nekoliko posedim ž njima. Spati se ne more in ne more. In res vstanem. Ogrnem suknjo, s katero sem ho odel, in stopim k dvorim. Toliko, da primem za istrskega deželnega odbora oproščen učiteljevanja, v katerem ga je nadomeščal na njegov račun postavljen suplent — in ker je imel, odkar je položil mesto deželnega odbornika ter je bil izvoljen v državni zbor, temeljem naredbe uaučnega ministerstva z dnO* 2 6. novembra 1887, št. 23.896, veljavne za vse srednješolske učitelje, zakonit službeni dopust iz ps-dagogiško-didaktfčnih razlogov za celo dobo mandata. Ako se pa politično delovanje poslanca v zvezo spravlja z njegovo državno službo ter zategadelj pregama disciplinarnim potom, tedaj tako postopanje nehote" vzbuja sum, da je udarec namenjen opozi-cijonalnemu poslancu. ReB se u i cer težko da vzdržati trditev, da bi bo bilo kršilo v aferi Spinčićevi takozvano „zunanje" imunitetno pravo po črki zakoua z doe 21. decembra 1867, drž. zak. Št. 141, § 16., Al. 3., pač pa se protivi disciplinarna obsodba Spinč eeva očividno duhu zakona. Imunitetno pravo ne pristoja narodnemu zastopniku kot osebno odlikovanje, temveč je neodpo-vedna pravica narodnega zastopa v javnem interesu. To pravo je jamstvo za svobodo govora ter ima tendenco, odstraniti vse, kar se upira glavni podlagi VBakega narodnega zastopstva, to je svobodi in nemotenemu delovanju. Zategadelj zahteva dub tega zakona, da se interpretuje ekstenzivno, ne pa restriktivno. Ustava daje državnim služabnikom neomejeno pasivno volilno pravico, in ker imajo vsi poslanci jednake pravice, zato je nedopustno in izključeno, da bi se postopanje gotove kategorije poslancev (uradnikov) smelo preganjati, dočim je prosto isto postopanje drugih poslancev (neuradnikov). Prava imunitete morajo biti tedaj deležni vsi poslanci brez razlike v istem obsegu Zlasti pa je duhu imunitetnega prava naravnost protivno ten-dencijozno disciplinarno preganjanje le na podlagi uradnih aktov, brez kontrole po preganjancu, brez javnosti, brez zagovornika, ker je takopreganjanjehujše nego formalna kazensko-s o d na pravda, katere poslanca pač izrecno varuje imunitetno pravo Tako postopanje pa izziva tudi som, da se hoč« doBeči to, kBr ni moči doseči potom rednega sodnega postopanja, po ovinku disciplinarne preiskave in obsodbe. Naravnost anomalija pa je trditev, da je zakon hotel pač braniti poslanca pred sodnim, največjo objektivuoBt ga-rantujočim preganjanjem zaradi kazensko pravnih kljuko, kar se domislim, da bi ju utegnil motiti. — Da vidim, kdo je? — Pogledam skozi razpoko v dverih. — Zares sedi ona z bratom! — E vidiš, sestrica, toliko sem jaz izkusil, a tudi precej sveta videl. Sedaj sem tudi to breme raztovoril — tudi vojake sem odslužil. Sedaj pa . . . moram ... je treba ... da tebe ... da tebe v božjem imeni dam komu in da se tudi 8am oženim . . . Ham . . . Ona molči. — Ali veš kaj? Glej, jaz vem vbo! . . . Jaz . . . jaz bi raje videl, da si mi sama razodela, kakor da slišim od drugih. A naposled glej ... ti veš . . . da ga jaz mrzim in . . . in . . . vidiš . . . tako ti je! Ooa molči. — Jaz, glej, jaz ga dobro poznam! Ali to naj si on izbije iz glave ... to, kar on misli. Ne dam te jaz slabšemu od Bebe. Jaz ti dobim mladeniča. .. pa še kakšnega! Ooa vstane* h hloda in gre mimo ognja. Nisem je mogel več videti. Tuli oo mi obrne hrbet. Po-kašljava in raztezajo se, ter izbirajo beseda nadaljuje : — Jaz sem mu tudi zagrozil . . . dejal sem mu: Tima! Nikari se ti potikati okolu moje hiše in . . . moje sestre,! Zakaj jaz . . . veš . . . jaz . . . jaz . . . ne poznam šale I . . . Tako jel (Daljo prih.) deliktov, da ga pa ni hotel varovati tudi zaradi manjših deliktov disciplinarnega preganjanja, ki često lahko izpndknplje celo eksistenco dotičnika, kakor se ]e tu zgodilo tudi v predležečem slučaju. Gled*> na vse to je manjšina odseka oavedo-čena, da še je z disciplinarno obsodbo poslanca •Spinčić* kršdo imunitetno pravo če ne po črki, pa po duhu ter priporoča zbornici, da v/prejme njen predlog. Razlogi manjšioe imunitetnega odseka so jasni in v celoti neovržni. Navzlic temu pa ni upanja, da bi obveljali pred zboru'co, ker tu gre za pravico — slovanskega poslanca. V kateri seji pride stvar na dnevni red, $e ni določeno. Finančne razmere na Primorskem. (Govoril posl. dr. M. Laginja v 206. seji državnega zbora dni 23. februvarja t. 1.) (Dalje.) Točke o troških so dosti mauiše. Miuisterstvo notranjih rečij, torej celotna politična uprava, — kajti za zgradbo ceBt, za vodne zgradbe itd. se ne trosi čiBto nič, kakor sem že povedal — velja 590 000 gld., domobransko mini-sterstvo izda za orožnike in druge reči 181 000 gld. Pri ministerstvu za uk in bogočastje znašajo apeci-jelni troški za šolsko nadzorstvo, izkopavanja v Ogleju in za malenkostne, poprave v stolni cerkvi Poreški 26 000 gld ; t roški za bogočastje znašajo 219.000 gld., za pouk 380.000 gld. (Posl. Spinčić: Za Hrvatu in Slovence skoraj nič!) To ho večiuoma troški za srednje šole. Troški ministerstva za uk in bogočastje znašajo na Primorskem čistih 625 000 gld. Finančno ministerstvo ima trofikov 1,350 000 gld.; trgovitisko ministcrstto za mornarsko-sauit&rue namene in za nove napruve pri pristanih glasom letošnjega proračuna 475.000 gld., torej le malo več, kakor znašajo proračunjene sanitarne in pristanske pristojbiue. K troškom trgovinskega ministerstva prišteti je še polovico troškov za centralno pomor-Bko oblastvo v Trstu — polovico pravim, ker spada druga polovica na Dalmacijo. Polovica znaša okolu 119 000 gld., torej ima trgovinsko ministerstvo troškov 594.000 gld. Poljedelsko ministerstvo izda za Primorsko nekoliko mani, kakor dobi iz državnih gozdov na Primorskem, namreč blizu 53.000 gld. Potem imamo Še pravosodno ministerstvo, to je pravosodje samo in k&znilnice. Ako se odbije dobiček, kateri se dobiva od kaznilnic, je na leto 872.000 gld. pravih troškov. Troški znašajo torej vkupe 4,265 000 gld. ali okroglih 4.3 milijona, kar sem že prej trdil in, kakor mislim, iz proračuna dokazal. Visoka zbornica naj mi dovoli, da se nekoliko obširneje bavim s to rečjo. Vprašujem se, kako je razmerje Primorskega po dohodkih iu troškib k f ost r unski državni polovici oziroma k celi avstro-ogerski monarhiji. Kar se dostaje prve točke, namreč troškov, vkupnih vsem v državnem zboru zastopanim krouovinam, zmatrati tnorom kot takšne v pravem pomenu besede samo t roške za posamna ministerstva in sicer za mini.sterstvo notranjih rečij, bogo-castja in pouka, trgovine, poljedelstva in pravosodja, za katere sodim, da znašajo troški po 500.000 gld , potem finančno ministerstvo, Čigar troški znašajo jedcu milijon goldinarjev iu konečno deželuobrambno ministerstvo, ki potrebuje uštevši troške za deželno brambo 11 milijonov gld. Iz tega sledi, da znašajo vkupni troški za centralna oblastva in za našo deželno brambo vkupaj 17 5 milijonov gld. Sedaj pridejo na vrsto troški, katere nam je nositi v kupno z deželami ogerske krone, kakor se govori oficijelno, ali z Ogersko in Hrvatsko, kakor bi se bolje reklo. Tu imamo troške za dvor, za initiisterski svet in za druge vkupoe reči v znesku 112 milijonov goldinarjev; potem troške za vkupne in naše specijelne dolgove in njih upravo v znesku 153 milijonov gld. na leto, od katere svote pa je odbiti pokritja v znesku 9 5 milijona gld. Troški za vkupne zadevo za dežele obeh državnih polovic znašajo torej na leto vsega vkupe 273 milijonov gld. Primorsko bi moralo, ako izračunamo, koliko spada na vsako posamao deželo, doprinašati svoto, katera se dobi iz primerjanja vseh državnih dohodkov z dohodki s Primorskega. Prvi zuašajo po proračunu 609 milijouov gld., drugi pa 16 1 milijonov gld. Primorska bi torej morala za vkupne potrebščine te državne polovice in cele monarhije doprinašati Vib vseh drž. dohodkov, to je 7*2 milijonov. Pri-števši to svoto 7 2 milijonov k prej omenjeni svoti 4*3 milijonov gld., katera se porablja za administracijo, znaša to 11*5 milijonov gld., tako da torej še ostane 4 6 milijonov gld. Ak« postavita, kakor v omenjenem svojem govoru, na Bpeoijjjjini \onto Primorskega Še kvoto 4.5 milijonov gld. kot vsakoletni delež za troftke, katere je kdaj imela država »» železnice, za Tržaški p rinta n in za Lloyda, tako preostane od vseh dohodkov 8 Primorskega vsako leto vsaj še 100 0QQ gld. čistega prebitka. Pričakujem — kakor sem rekel — da se bodo s katere koli strani od pene navedene številke iz proračuna ali zavrnile, sli pa potrdile* Ako se s pristojne struni, namreč od visoke vlade potrde", potem smo dosegli, kar smo leta in leta trdili, namreč slovesno priznanje, da ne samo nismo pasivna dežela, ampak da tostranska državna polovica od naših dajatev nekaj porablja za druge krono vine in dežele in ne z* našo specijeluo korist in v naše namene. Č j pa takega potrdila in take izjave ne dobimo, zmatrali se bodeuio opruvičeno verovati, da je vse tako, kakor sem z raznimi datumi dokazal, sklice vaje se na stari rek: „Qui tacet, con-sentire videtur". (Daljo prib.) Državni zbor. Na Dunaj i, 6. marca. Zbornica se je tudi v današnji seji bavila samo s proračunom trgovinskega ministerstva. Najvažuejše točke so že rešene. Po otvoritvi debate o točki „pošte in brzojavi0 odgovarja trgovinski minister marki Bacquehera na razne želje in pritožbe, povdarjajoč, da se je pri vseh reformah ozirati na denarna sredstva. Ako bi se opustilo pobiranje doBtavniue na deželi, utrpela bi vlada 800 000 gld. Za ženske uradnice pri poštah in brzojavih se je že nekaj storilo in tudi za sluge bo bo še letos kaj ukrenilo. Tekom leta je avau Biralo nad 1000 uradnikov. Podržavljenje poštnih uradov napreduje. Vlada namerava napraviti neposredno brzojavno zvezo mej Dalmacijo in Trstom ter mej Beroliuom in Dunajem. Telefonska zveza Dunaj • (irad^oTrst je gotova in funkcijonira izvrstno. Govoreč o jezikovnih razmerah pravi minister, da ee vlada skrbno ozira na vse opravičene zahteve. Poštna hranilnica posluje v osmih jezikih, le glede* čekovega prometa je nemogoče varovati jezikovno ravnopravnost, ker je pri tem vse naglo reševati. Želji, naj se uradniki pri poštui hraniluici stalno numestć, se je deloma že ustreglo za ostale uradnike pa se je tudi že skrbelo. Posl. dr. Pa t ta i govori o razmerah poštnih slug in poštnohranilničnih uradnikov in želj, da se reformirajo bančne razmere, kajti finančni velikaši so državi še nevarnejši, kakor nekdanji fevdalc*. Banke imajo mogočen upliv na vse javno Življenje, to se je pokazalo pri volitvi Czedikovi. Poštne bra-nilmce imajo nameu, da se v korist srednjega stanu bavijo z bančnimi posli. Poštne hranilnice morale bi se pečati z eskomptom in vrh tega še z deuarjera založiti državno zadružno banko. Pri zadnjih finančnih operacijah so banke naredile 5 do 6 milijonov goldinarjev dobička. To ni prav. Poštna hranilnica bi bila najcenejši konverzijski zavod. Reklo se je, da je Rothschildova skupina zmerna. V parlamentu je tista stranka zmerna, kateri se dobro godi; tiste, katere ničesar ne dobivajo, so vse skrajne, nezmerne. Sodni depozitni denarji naj se izročć poštnim hranilnicam. Telefonske zveze je vse podržaviti. Posl. Riegler nasvetuje resolucijo, s katero se pozivlje vlada, naj odpravi na deželi navadno do-Btavnino od poštnih pošiljatev, pisem itd. Posl. Roser nasvetuje resolucijo, s katero se pozivlje vlada, da iz čistega dobička pri poštah dovoii uradnikom tantijeme in naj predloži zakon o pravici telegrafirtinj do penzije. Posl. K r a u s želi, da se določijo pogoji za koncesijoniranje telefonskih naprav. Posl. Peez govori o poštnih iu brzojavnih razmerah, želeč, da ee prenarede" poštne znamke. Posl. dr. Rusb želi reformo telefonskih pristojbin. Posl. Mor sey podpira željo, da se zboljša materijelno stanje poštnohranilničnih uradnikov in se izreka za uaBvet Pattaijev, naj se podržavijo denarnoprometne naprave. Zbornica vzprejme vse razpravljane proračunske točke in začne debato o vladnem predlogu glede pomnožitve vozil pri državnih železnicah. Po kratkem govoru posl. Sommaruge vzprejme se predlog in takisto predlog o zgradbi dalmatinske železnice iz Knina v Siverić. Potem se začne debata o državnih Železnicah in o železniških zgradbah. Posl. dr. Rus« poroča o resolucijah, tičočih se iokalnjb žolezmc Ur pravi, da je zaataia zgradba novih železnic, še boli pa podržavljene cele/.uic. Taka država, kakor A-atrija mora na leto zgraditi vsaj 500 kilcunatrov novijh m-og. Zf isleinjške zgradbe najeti bi bilo posebne pejpjilo. Ako hote vlada v stran potisniti politična vprašanja, naj v»«j »opusti svojo gospodarsko nedelavnost. Ko so govorili še poslanci Stofpr, baron Morsej in Kaftan, zaustavila se je ravnrava. Prihodnja seja ju tri. Pol iMfcni razgled. •Potrati!c rxavni zbor. Počasno in dolgočasno tečejo razprave v poslanski zbornici, vse ee pripravlja na seje, v katerih bode debata o finančnem zakouu. Kakor se čuje, bo ta debata eminentno politična in bo trajala več dnij. Glavni udeležuiki bodo levičarji in Mladočehi. Sodi se, da se bo debata sukala v prvi vrsti o po* gojib za porazu ml jenje mej Mladočehi in nemškimi liberalci — s kakšnim uspehom, to se bo šele po-kazalo. Davčna reforma* Z ozirom na mirnost davčne reforme, sprožila se je misel, naj se davčni odsek proglasi permanentnim, da bo mogel za časa parlamentarnih počitnic dognati posvetovanju in za jesensko sesijo zbornice pripraviti svoje poročilo. O tej stvari bavili so se posamni klubi, zlasti konservativni, poljski in levičarski. Noben klub ni unet za vse vladne nasvete glede davčne reforme in radi tega bo se tuli nekateri poslanci močno upirali proglašenju per« maneutnosti. Zlasti v poljskem klubu bile so jako rezke debate o tej stvari in le iz težka se je ta klub odločil za permaneutnost, kakor sta se zanjo odločilu tudi konservativni in levičarski klub. Cerlevenopolltične reči iz Ogerske, Vlada se sicer ogiba cerkvenopolitičnim razpravam kolikor mogoče, toda ogniti so jim ne more. Vladna stranka se je imela v nedeljo posvetovati o proračunu naučnega in bogočastnega ministerstva, a mesto stvarne debate je začela razpravljati o cerkveuopoliticnem programu. Prva posledica je bila, da je posl. Asboth izstopil iz kluba, drugi poslanci mu bodo gotovo sledili. Druga neugodnost je ta, da hoče vladna stranka zajedno s cerkvenopolitičnimi predlogami rešiti tudi vprašanje o katoliški avtonomiji. Pri tej debati stavljena sta bila dva, te reči tičoča «e predloga in vlada je morala akceptirati vsaj jednega, tistega namreč, ki se izreka splošno za katoliško avtonomijo. Iz teh dogodkov je vidno, da utegnejo cerkvenopolitična vprašanja prouzročiti res ločitev sedanje vladne stranke in novo organizacijo parlamentarnih frakcij. Ali dobi vlada pri tej novi orginizaciji za svoje predloge trdno večino, ni še dogaano, akopram bo kaže, da ima sedaj še veliko več no parlamenta na svoji strani. W IBM RS J«^ Cflr3fc«Vfl5. Ovac tja grofa Ignatjevu Dne* 4. marca slavili so v Peterburgu Živeči južni Slovani jako dostojno obletnico Sanštefanske pogodbe. Slavnosti, prirejene v ta dan, udeležili so bo tudi mnogi visoki ruski dostojanstveniki in mej njimi grof Ignatjev, kateremu so zbrani gostje priredili velikansko ovacijo Ignatjev se je zahvalil v prezoanienitera govoru. Povdarjul je zlasti, da Rusija gotovo nebo nikdar pozabila slovanske svoje misije in da so interesi Rusije in slovanBtva nerazdružno vezani. — V krogih, Rusiji in Slovanom neprijaznih, je naredil ta govor jako neugoden utis, kar je lahko umevno, a veuder nikogar ne moti. Volitve na Španskem. V nedeljo so se začele volitve v španski parlament. Kakor še vselej, tako je tudi to pot gotovo, da dobi vlada velikansko večino, vender pa letos ne tečejo tako gladko, kakor navadno. Republičani postavili so ponekod svoje posebne kandidate in tudi v nekaterih okrajih sijajno zmagali, tako da bo v novem parlamentu imela republičanska stranka prav častno manjšino. Južna strast prekipela je pri teh volitvah v nekaterih volilskib okrajih in prišlo je do izgredov, krvavih pretepov in pobojev. Ponekod je moralo vojaštvo intervenirati. Ubitih in pohabljenih je precej oseb. Dopisi. Iz JUaiuiilka, 6 marca. [Iz v. do p. j V naš mestni občinski odbor bo bili pri zadnji volitvi izvoljeni nastopni odborniki: Jos. Močnik, lekar, meščan, župan; Jan. Adamič, Jožef Adamič, meščana in odbornika; Val. Burnik, nadučitelj; dr. Jul. De-reani, zdravnik; Dornik Fr., meščan in gostilničar; Jan. Dornik, posestnik in obrtnik; Exler Fr., meščan in obrtnik; Frbhlich Ant, meščan in gostilni- far; Jernej Grašek, meščan; France Hajek, meščan in tovarnar; Emil Janežič, penz. .lavk. kontrolor in posestnik; J..s. Keuda, meščau in gostilničar; Ant. Pintar, meščan in trgovec; dr. Karol Schmtdinger, notar in meščan; dr. Val. Tenanikar, odvetnik; Avg. Terpinc, meščan iu obrtnik; Ivan Žargi, meščan in trgovec. Dne 4. t. m. smo volili upravni odbor za oskrbovanje meščauskega premoženja ali odbor ta kozvane meščanske korporacije. Zmagali so tudi tu svobodni, narodni meščani. Nasprotna stranka se je jako zanimala tudi za to volitev, da bi izpodrinila stare odbornike, ki no tri leta nesebično v občo zadovoljnost opravljali poverjeni jim častni posel. Ko so se tedaj nasprotniki na predvečer volitve prepričali, da (/Stanejo v veliki manj4iui, uiso prišli na volišče. V tem odboru so: Adamič Jože, Frohlich Ant., Hudobilmk Ivan, Pollak Jožef in Terpinc Avgust. „Matica Slovenska". XCIV. odborova seja, v sredo, I. marca 1893. I. (Konec.) Za lani je plačalo Matici 1025 letnikov, za letos 273; od zadnje seje je pristopilo društvu na novo 98 udov; 1 ustanovnik in 97 letnikov iu sicer: *MaHy Franc, zasebnik v Ljubljani. Abram Filip, bogosiovec v Gorici. Abram Ivan, kaplan v Mokronogu. A- J. gimnaziiec v L|ubl)ani. Bajec Gabrijel, kapuciu v Wo)f*bergu. Barbič Mibael, bogosiovec v Gorici. Bernard Jernej, bogosiovec v Ljubljaui. dr. Bisiak Josip, odvetnik v Radovljici. Bratina Alojzi), vikar v L .koven Breceljuik Gregor, poseatuik na Brdu. Budal Josip, nadučitelj v Grgarji. Buditi Anton Josip, bogosiovec v Gorici. Droll K a tarma, učiteljica na Bledu. Fabiani Ivan, trgovec v Lokvi. Globočnik Anton, tovarnar in posestnik v Železnikih. Gnidovec Ivan, bogosiovec v Ljubljani. Gorup Filip, stud. med. na Dunaji. Govekar Franc, stud. mod. na Duuuji. GregonČ Anton, c. kr. poštni ohcijal v Ljubljani. Gnlec Ivan v Chicagi. Gruden Josip, kaplan na Bledu. Guzelj Franc, bogosiovec v Gorici. Holeček Josip, Btrojevodja in posestnik v Spodnji Šiški. Utovar. Rudolf, učitelj v Orehku lvunčič Ivan, učitelj v Kredu. dr. Jau Ivan, c. kr. fin. prok. koncipist v Ljubljaui. Jekler Matej, gostilničar na Bledu Jelen Aleš, bogosiovec v Celovcu. Jenko Ivan, načelnik železniške postajo v Litiji. Kalin Josip, vikar v Dreženci. Klinar Viktor, ho-toher na Bledu. Kline Ignacij, ees. kr. davkarski pristav v Novem Mestu. Klun Albin, bogosiovec v Gorici. Knavs Franc, bogosiovec v Gorici, dr. Kolšek I., odvetniški kaudidat v Novem Mestu. Korošec Anton, bogosiovec v Mariboru. Kušm !i Blaž, trg. potnik v Ljubljani. Kranjc Ivan. trgovski pomočnik v Borovnici. K. L, gimnazijec v Mariboru. Krn u pa Henrik, bogosiovec v Gorici. Leben Ivan, sem duhovnik v Gorici. L'm pel Valentin, bogosiovec v Celovcu. Majaron Ivan ml., trg. in pos. sin v Borovnici. M i i-i te. Fra ii v, c. kr. okr. ži viuozdravnik v Logatcu. MakaroviČ Ivan, sem. duhovnik v Gorici. Malgaj Franc, bogosiovec v Celovcu. Markič Mate, udm. v Gnlcu. Mežan Vinko, bogosiovec v Gorici. Mikiavič Anton, učitelj v Kobaridu. Mikuž Anton, pri Sv. Luciii (Tolmiiisku.) Muha Anton, posestnik v Lokvi. dr. Musoui Frauc, tehu. profesor v Palet mi. Neimenovan. Orač M., učiteljica pri Sv. Juriu ob južni železnm duhovnik v Gorici. Trošt Karol, učitelj v Št. Jerneju T. J., gimnazijec v Ljubljani. Trunk Jurij, bogosiovec v Celovcu. Uršič Audrej, trgovec v Kobaridu. Ušaj Josip, bogoBlovec v Gorici. Vdovič Ivan, zas. uradnik v Ljubljani. Velkovrh Alojzij, c. in kr. nad-poročnik v Bulji. Vodopivt-c Janko, nadučitelj v Kamenjali. Vodošek Josip, bogosiovec v Mariboru. Vo-došek o Salezij, franč. kaplan v Ljubljani. Vojsk Alojzij, kaplan pri Sv. Mariji v Medjimurji. Weiss Valentin. bogo«lovec v Celovcu. "VVdfan Josip, c. kr. nadinžuner v Dubrovniku. Zajec Jurij, gostilničar v Ljubljani. Zore Josip, v Kamniku. Zupančič Ivan, sem. duhovnik v Gorici Župnek Frauc, o. kr. vi. koncipist v Logatcu. Žužek Josip, c. kr. inžener v Krškem. Domače stvari — (.Slovensko gledališče.) Jutri, sredo, bode pet i u U i r i .1 e se ta slovenska predstava letošnje sezone. Predstavljala se bode burka v treh dejanjih „Trije klobuki". Ker se gledališka sezona bliža koncu, ne je nadejati, da bodo zadnje predstave dobro obiskovane. — (Izredni občni zbor „Glasbene Matice".) Poročali smo že, da je bil dne 6. t. m. izredni občni zbor „Glasbene Matice" zaradi nakupa hiše. Predsednik društvu g. F. Ravnikar otvoril je skupščino s primernim nagovorom, poudarjaj**, da si vsak posamičen Človek želi lastnega doma in da so tudi odborniki „Glasbene Matice" gojili misel in željo, oskrbeti si tak dom. Posebno živa je bila ta želja takrat, kadar je bilo treba seliti se, kar se je, žal, čestokrat prigodilo. Vselej pa je društve-nikom upadel pogum gledć na skromne finančne moči in še le eueržiji društvenega šolskega nadzornika gospoda svetnika Vencajza se je posrečilo, stopiti pred svet s konkretnim predlogom. — Na to šolski nadzornik g. Vencajz v daljšem govoru razloži veliko potrebo, da si pridobi društvo za šolski zavod „< i lun!.eno Matice" v last hišo, ki bi mu dala gotovo stalnost. Hiša naj bi bila v sredini mesta in nuj bi društvu ne prizadevala premuogih denarnih žrtev. To je hiša št. 8 v Gospodskih ulicah. H'Ša bi stala 15.500 gld., popravljutija, bi b*lo za kakih 2000 gld., amortizovala bi se po svojih obilih prihodkih. Mestna hranilnica da društvu na to posojila 10.000 gld., ostali znesek bi pa prispevali deloma naši zastopi, deloma bi se poplačal iz presežkov letnih računov. — Oglasi se za besedo g. dr. vitez Bleivveis, ki načelno ne ugovarja predlogu, pač pa izreče željo, da bi se „Glasbena Matica" no odtegovala od druzih narodnih društev, temveč da bi tudi ona iskala zavetja v poslopji ^Narodnega Doma". — Odločno se protivi predlogu član odbora g. dr. Požar ter opozarja na veliko breme, katero si nakoplje „Glasbena Matica" e tem nakupom, da hiša ni mnogo vredna in da tuli ni zadostnega števila udov navzočih, ki bi mogli v imenu društva, katero šteje 500 članov, definitivno sklejiati o tako važnem predmetu. Vsaj Ljubljanske člane bi trebalo eventuvalno potom okrožnice za to vprašati. — Poročevalec replikuje, da se kupuje hišo ne za društvo, ampak samo za šolski zavod, da prosi odbor »Narodnega Doma" za dalnjo naklonjenost, da malo Število navzočih ne ovira današnjega sklepa in da se lahko popolnoma pravilno vrši glasovanje, kar tudi navzoči notar g. Gogola potrjuje. — Končno še g. predsednik poudarja, da 8e „Glasbena Matica" nikakor ne namerava odtegovati skupnemu delovanju v prosjieh narodne izomike, temveč da se hoče tesno okleniti „Narodnega Doma". — Večina navzočih glasuje potem za predlog poročevalca oziroma odbora, naj se kupi omenjeno hišo. Imenujeta se kot verifikatorja notarijelnega zapisnika gg. PetrovČič iu Kruleč in zborovanju se zaključi. — („Ko nBer va ti v no obrtno društvo") imelo je zadnje dni pod predsedstvom načelnika Jože Regal i j a sejo, v kateri je g. Regali predlagal, naj se izroči mestueinu magistratu prošnja, da le-ta ukaže, da morajo odslej gostilničarji zapreti gostiluice ob 11. uri, kavarnarji pa kavarne ob 12. uri po noči. Nekateri obrtniki so bili mnenja, da take stvari pač ne spadajo v področje obrtnega društva, da naj bi se to raje bavilo z obrtnimi stvarmi, a predsednik ni hotel ničesar slišati o tem in končno je društvo skUuilo po njegovem nasvetu. Za to novo blamažo gotovo nihče ne zavida „obrtnega" društva ! — (Glasbeni večer .Glasbene Matice") Včerajšnjemu svojemu poročilu o glasbenem večeru, katerega je „Glasbena Matica" priredila na sobotni večer, dodajamo Še, da se je ženski Čve-teroglasni zbor „Razrušena ljubezen" proizvajal pod vodstvom koncertnega mojstra g. Hanuša Bau-di s a, ki se nam je ta večer pokazal kot jako spretnega dirigenta. — (Gosp. Jernej Bečnik) je dno 4. in 6. t. m. kopal v Ljubljani „ua mirju". Povsod, kjer je kopal, je našel rimsko zidovje, zidano po njegovem mnenju v I. stoletju po Kr. Ponekod je na zidovih zasledil freaka-slikarije, izdelane z rumeno, rudečo in zeleno barvo; na dveh krajih je odkril tudi rimske toplice, rimske opeke, črepinje in nekatere druge malenkosti, najbrž iz prve rimske dobe. Na njivah gospe Krčonove, na levi struni od Tržaške ceste, in pa okolu hiše imenovane gospe* je zasledil v polno ostankov nekdanjega mesta, našel obilo ostankov slikanih sob, tlakov itd., sploh toliko rečij, da sklepa iz njih, da je tod stalo rimsko mesto, katero pa ni učakalu V. stoletja. Gosp. PeČnik misli, da je tukaj Btala staroslavna Emona. — (Povozil) je zadnjo soboto fijaker malega dekleta in je jako težko poškodoval. Ulice mej hišo barona Wurzbacha in nunskim šolskim poslopjem so jako ozke in ho kar mrgolele deklet, ker se je ravno šola končala. Tri deklice ho šle v jedni vrati; jedna pride pod voz. Kolesa šli so jej preko obeh rok, a poskodovami jo tudi na glavi; drugi dve deklici sta še srečno odskočili. Fijaker jo je brzo odkuril, a redar ga je takoj dobil in odvedel v zapor. — (Samomor.) Včeraj popoludne našli so na Ljubljanskem gradu v gozdiču blizu Ahlinovega posestva bivšega pisarja v deželni bolnici Janeza Mola obešenega. Nesrečnik obesil se je na svojem naramuiku, a tako, da bi se bil labko rešil smrti, da je hotel. Mol je že lani jedenkrat poskusil usmrtiti se, a tedaj ga je rešil njegov sin. Uzroki samomoru niso znani, najbrž pa je nesrečnika gnulo pomankanje v smrt. Pri mrliču so našli več pisem, a uiti krajcarja deuarpi. Prenesli so ga v mrtvašuico k sv. Krištofu. — (Ljubljanski obrti) meseca februvarja a) pričeti: Pavel Kotnik, prevozniški obrt; Vinko Čamernik, kamnoseški obrt; Barbara Kastelic in Josip Blut, Hejmaratvo s slaščičarskim blagom; Ivau Pistotnik, pekarski obrt; Tden Končar, branjerija; Marija Klun, prodaja masla; Miba Jager, jerme-uarBki obrt; Peter Rimbolli, trgovina z vinom; Alojzij Erjavpc, čevljarski obrt; Franc Cik, mizarski obrt; Franc Hartman, sejmarstvo s klobuki; Rjzina Glaser, trgovina 8 zobotrebci; Uršula Uran, prodaja lončene in kameuinuste posode; Audrej Zalar, go-stilničarski obrt in Fran Železuikar, krojaški obrt; — b) o uglašeni: Ivan Schleehta, slaščičarski obrt in trgovina s žguuimi opojnimi pijačami; Vinku Ča-mernik, kamnoseški obrt; Anton Braščik, gostilui-čarskj obrt; Ludovik Fantiui, trgovina z vinom iu Ivan Zor, čevljarski obrt. — (Mariborski mestni zastop in družba sv. Cirila i u Metoda.) Kakor poroča Celjska „l) o m o v i n a", se namerava mestni zbor v Mariboru upirati družbi sv. Cirila in Metoda, ki hoče ustanoviti slovenski otroški vrtec v Mariboru. To spet kaže pravičnost nemško proti Slovencem. Koliko svojih zavodov ima nemški „nchulverein" v Ljubljani, ne da bi se bil mestni zaatop slovenski upiral proti njim, kakor se zdaj Mariborski nemški zastop hoče jedrnemu slovenskemu zavodu, ki bi se imelo osnov ati. — (Mariborska posojilnica darovala je) akademi^nemu društvu „Triglav" v Gradci petdeset goldinarjev. Na tem velikodušnem daru zahvaljuje se odbor imenom društva kar najtopleje in kliče vrlej posojilnici „Živela in bb procvitalaa. — (Celjski Slovenci) imajo svoje večerno shajališče »pri mestu Gradec" (Stadt Gruz) pri gospodu Janezu Petroviču v Graški ulici. To se na-znauja ve.em rodoljubom z dežele, da vedo, kje je najti narodna družba, ako prihaja v Celje. — (Nesreča.) Nad lopo, ki stoji za kolodvorskim poslopjem na Zidanem mostu, udrla se je minuli teden velika skala in padla na streho, katero je prebila. V lopi je bila navzlic svarjenju žolei-uiških delavcev v uHodejiolnem trenutku sedemdesetletna ženica J. Gerfar, katero je skala uprav razdrobila. Nesrečnica bila je takoj mrtva. — (Goriško-Ajdo vska železnica.) Te dni odpošlje deželni odOor goriški načrte te v projektu končane železnice na dotično mesto, da pridobi koncesiju. V načrtu zaznamovane so nastopne postaje: Gorica, Bilje, Renče, Dornberg, Selo, Ko-drovi, Vel. Žablje, Ustije in Ajdovščina. — (f Gregor Jereb.) V nedeljo zjutraj umrl je v Trstu po kratki bolezni c. kr. brzojavni oficijal g. Gregor Jereb. Pokojni bil je vrl in odločen narodnjak in obče (»nljubljen dober družabnik. Služboval je poslednji čas v Pazinu in v Trstu. Dlie časa bil je marljiv poverjenik „SlovenBke Matic*)". Tudi kot pisatelj oglašal se je večkrat s srečnim uspehom, tako v „Ljubljanskem Zvonu" in v drugih listih. Bodi mu časten spomin in lahka zemljica! — (Predsednikom sodnega dvora v Zagrebu) namestu umrlega viteza Cucuhča imenovan je svetnik septemviralne stolice dr. Aleksander- pl.-R akodu*ay , ki slovi »a wbor-ueg* pcavatka.