LETO XXIII. — številka 79 Ustanovitelji: obe, konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ta Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. - Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar ZAŠILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sreda, 14. 10 1970 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od L Janu xja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. bi sicer ob s r ? d a b bi sobotab Edvard Kardelj v spremstvu Franca Popita med pogovori v Savi Kranj — Foto: F. Perdan Kardelj in Popit obiskala Savo Kranj Član sveta federacije Ed- vard Kardelj je v ponedeljek dopoldne v spremstvu predsednika centralnega komiteja *veze komunistov Slovenije *ranca Popita obiskal Industrijo gumijevih, kemičnih in usnjenih izdelkov Sava v Kl'anju. S predstavniki pod- tetja - Pa sednik daljšega pogovora so se udeležili tudi prednik občinske skupščine Kranj in predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij — se je pred kongresom samoupravljavcev, za katerega tovariš Kardelj pripravlja uvodni referat, pogovarjal o samoupravljanju in drugih vprašanjih v zvezi s tem. 01§šanica kav Direktor Save inž. Janez Beravs je najprej pojasnil nekatere osnovne značilnosti podjetja. Poudaril je, da Sava, ki stremi predvsem k čimboljši kvaliteti svojih izdelkov, proizvaja tretjino jugoslovanske proizvodnje pnevmatik. Ob tem je pojasnil, da je podjetje v zadnjih letih navezalo zelo uspešne poslovne stike z avstrijsko firmo Semperit. V sodelovanju z njo je Sava močno prodrla tudi na zahodni trg, v prihodnje pa nameravajo skupaj s Sem peri lom zgraditi tudi novo tovarno radialnih gum. Predstavniki podjetja so tovariša Kardelja podrobno seznanili z organizacijo in vlogo samoupravnih organov pri njih. Tovariš Kardelj je poudaril, da bi v prizadevanjih za hitrejši razvoj samoupravljanja, za poživitev integracijskih procesov morali resneje razmisliti, kako urediti odnos med delavcem in minulim delom. Delavec bi moral kasneje uživati sadove nekdanjih prizadevanj. Podobno pa velja tudi za delovne enote podjetja v okviru združenega podjetja, za banke, zavarovalnice itd. če bi tako stimulirali povezovanje bank, trgovine, proizvodnje in znanstvenega dela, bi prav gotovo poživili integracijska gibanja, kvalitetno dvignili samoupravne odnose in hkrati slehernega delavca spod- budili, da bi se zavzemal za še večji uspeh celotnega podjetja. V nadaljevanju je tovariš Kardelj, ko je govoril o odnosih med komuno in posameznim podjetjem, pojasnil nekatere zamisli o novih samoupravnih odnosih v komuni. Dejal je, da bi delegatski sistem samoupravlja, nja najprej uvedli v komuni, kasneje pa tudi v republikah. Občinska skupščina bo imela samo en zbor, delavski sveti, krajevne skupnosti in druge samoupravne skupnosti pa bi v občinsko skupščino delegirale predstavnike. Tako naj bi sedanja samouprava postala resnično komunalna. Predstavniki Save so nazadnje tovariša Kardelja seznanili še s težavami, s katerimi se srečuje danes gospodarstvo pri povezovanju z znanstveno raziskovalnimi dejavnostmi. Med drugim so opozorili, da je imelo gospodarstvo za zdaj premajhen vpliv na potrošnjo sredstev za raziskovalno dejavnost. Z ugotovitvami se je tovariš Kardelj strinjal in menil, da bi moralo biti med proizvodnjo in znanstveno dejavnostjo večje obojestransko sodelovanje. Rezultat tega pa bi bila večja praktičnost oziroma uporabnost različnih raziskav. A. žalar Premalo učencev v kmetijskih šolah V soboto je bil v Kranju 4. redni občni zbor skupnosti kmetijskih šol Slovenije, ki ima sedež v Mariboru in je bila ustanovljena 1963. leta. člani skupnosti so Kmetijska srednja šola Maribor, Kmetijska srednja šola Grm, Kmetijska srednja šola Rakičan, šola za živinorejsko veterinarske tehnike Ljubljana, Kmetijsko izobraževalni center Celje, Vinarsko sadjarska šola Svečina, Mlekarski šolski center Kranj, Poljedelsko živinorejska Šola Turnišče, Kmetijska strojna šola Maribor, Kmetijska šola Nova Gorica, Agrokombinat Emona Ljubljana, KIK Pomurka Murska Sobota, Kmetijski kombinat Radgona, Kmetijski kombinat Ptuj, Kmetijski kombinat Žalec in Slovenija vino, samostojni obrat Jeruzalem Ormož. Organizator in pokrovitelj 2000 kmetovalcev, jih pa le sobotnega občnega zbora je borih 200! šole trajajo kot bil kranjski Mlekarski šolski center. Udeleženci občnega zbora so ugotovili, da se materialni položaj kmetijskih šol v Sloveniji izboljšuje in zato že lahko razmišljajo o uvedbi kvalitetnejšega pouka. Večina šol ima namreč že najosnovnejše učne pripomočke, med katerimi sta na prvem mestu obdelovalne površine in najnujnejša mehanizacija. Vendar so se kmetijske šole v Sloveniji znašle pred drugim problemom. Vpis iz leta v leto pada. Vzrokov je več. Nejasna prihodnost razvoja kmetijstva, nezanimanje kmetijskih organizacij za diplomante teh šol, razen tega pa se soočamo še z dejstvom, da je učenec v kmetijski šoli dražji od ostalih. Na občnem zboru je prevladalo mnenje, da je položaj našega kmetijskega šolstva odsev razmer v kmetijski politiki. Povedati pa moramo, da je zanimanje za kmetijske šole večje tam, kjer je položaj kmetijstva kolikor toliko urejen, kjer so večje kmetijske delovne organizacije in kjer je že več -specializiranih kmetij. Zanimive so bile razprave o delu in problemih šol za kmetovalce, ki trajajo 4 ali 5 mesecev letno, in to pozimi. Te šole bi moralo v Sloveniji letno obiskovati že rečeno 4 ali 5 mesecev. Kaj naj počno predavatelji ostale mesece. Prevladalo je mnenje, da bi morale postati šo» le za kmetovalce nekakšne pospeševalne ustanove, saj ja izobraževanje obenem tudi kmetijsko pospeševanje. Predavatelji naj bi se v poletnih mesecih prelevili v pospeševalce in praktično svetovali in pomagali svojim učencem in ostalim kmetom. Jasno je namreč, da kmetijske pospeševalne službe niso namenjene kombinatom in zadrugam, ker imajo le-ti svoje službe, ampak zasebnim kmetovalcem. Predstavniki kmetijskih šol so se tudi zedinili, da bi v Sloveniji osnovali regionalne kmetijske izobraževalne centre, na katerih bi se vzgajali različni, za določeno področje potrebni strokovnjaki. Centri pa bi po potrebi lahko ustanovili tudi »dislocirane« oddelke. čeprav je na področju kmetijskega šolstva v Sloveniji še vedno precej nerešenih problemov (nanizali smo le najvažnejše), lahko trdimo in upamo, da se bo vzporedno z reševanjem problemov našega kmetijstva izpopolnilo tudi kmetijstvo šolstvo. Vloga skupnosti kmetijskih šol pri tem ne bo majhna in nepomembna. J. Košnjek Srebrni jubilej Elana V soboto je delovni kolektiv Elana, tovarne športnega orodja v Begunjah proslavil 25. rojstni dan in 20-letnico samoupravljanja. Slovesnosti je prisostvovalo tudi sedem od desetih ustanoviteljev, med njimi tudi zvezni sekretar za finance Jože Smole in predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik. Generalni dii'ektor Elana Jože Osterman Je orisal razvojno pot podjetja od prvih zametkov v partizanskem Cerknem in zadruge, ki so jo ustanovili takoj po vojni, pa do današnje tovarne, ki se je že uvrstila med največje Izdelovalce smuči na svetu. Direktor je poudaril, da je podjetje že doživljalo slabe čase, v zadnjem času pa beleži skokovit razvoj. Od leta 1958 se je število delavcev v podjetju povečalo od 400 na 670 delavcev, medtem ko je vrednost proizvodnje narasla od 4,2 milijona din na 57 milijonov din, izvoz pa od 171,000 din na več kot 2 milijona dolarjev. V tem času je podjetje razvilo tudi razvojni oddelek. (Nadalj. na 16. str.) Varčujmo za avto JESENICE Na zadnjem srečanju jeseniških in videmskih komunistov-delavcev so se dogovorili, da bo 8 jeseniških komunistov predvidoma 14. novembra obiskalo nekatere tovarne v videm-ski pokrajini. » Gostinsko podjetje Železar se je odločilo, da bo v tovarniških kantinah začelo prodajati brezalkoholno pivo mariborske pivovarne, ki je po ocenah strokovnjakov izredno primerno za težaške delavce. Jeseniški kinoamalerji so priredili že dva klubska večera, na katerih so predvajali filme svojih članov, razen tega pa tudi nekatere tuje. To je uspešria oblika dela prizadevnega kluba. Za nagrado.za prizadevno delo je pevski zbor Jeklar preživel dva dni v Crikvenici, kjer je bil na dveh koncertih navdušeno sprejet. Nagrada za trud! KRANJ* Krajevne skupnosti kranjske občine tudi letos pripravljajo predloge za pomoč socialno šibkim družinam pri nakupu ozimnice. Občina je v ta namen namenila kar 68.667 din, kar je za 15 % "več kot lani. Krajevne skupnostr oziroma njihove socialne komisije najbolj poznajo družine na svojem območju, zato upamo, da bodo sredstva kar najbolj pravično razdeljena. -an Ta teden sta se pri občinski konferenci SZDL sestali sekciji za gospodarstvo in za mednarodne odnose. Razpravljali sta o delovnem programu. Občinska konferenca socialistične zveze in občinski sindikalni svet bosta jutri popoldne pripravila širši pogovor o izhodiščih za nadalnji razvoj stanovanjskega gospodarstva. Uvodoma bosta o nadaljnjem razvoju stanovanjske politike spregovorila republiški sekretar za urbanizem inž. Boris Mikuš in direktor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Ivo Miklavćič Občinski sindikalni svet ima tudi ta teden precej obširen delovni program. Med drugim bo danes (sreda) popoldne razširjena seja občinskega sindikalnega sveta, na kateri bodo razpravljali o izobraževanju v delovnih organizacijah in Občnih zborih sindikalnih organizacij. O stanovanjskih vprašanjih bo danes popoldne razpravljal tudi občinski odbor zveze borcev. Govorili bodo o reševanju stanovanjskih zadev udeležencev NOV v občini. Od številnih sej svetov in komisij občinske skupščine, ki se bodo ta teden sestali, omenimo, da bosta svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in svet za finance danes opoldne razpravljala o poročilu o škodah, ki so jih povzročila neurja ter o financiranju odprave škode. Znano je, da je bila razprava o tem poročilu zaradi ponovne razprave na svetu umaknjena z dnevnega reda zadnje seje občinske skupščine. RADOVLJICA Radovljica, 13. oktobra — Občinski sindikalni svet je popoldne pripravil posvetovanje o problematiki zdravstvenega zavarovanja in o predlogu statuta in pravilnika skupnosti edravstvenega zavarovanja delavcev Kranj. Enako posvetovanje bo v petek popoldne tudi na Bledu za delovne organizacije Bleda. V ponedeljek dopoldne se je pri občinski konferenci SZDL sestala komisija za pregled gradiva o vzgojnovarstvenih ustanovah. To gradivo bo na eni prihodnjih sej obravnavala tudi občinska konferenca SZDL. V ponedeljek popoldne se bodo sestali predsedniki mladinskih aktivov iz radovljiške občine. Razpravljali bodo o letnih konferencah mladinskih aktivov, proslavi 25. obletnice OZN in o vikend seminarjih. TRZiC Komisija za idejna vprašanja pri občinski konferenci zveze komunistov Tržič je za zaključek praznovanja 100-letnice Leninovega rojstva vključila v svoj program tudi mladinsko tekmovanje o poznavanju Leninovega življenja in dela. Posebna komisija, ki je odgovorna za izvedbo te prireditve, se je vnovič sestala 5. oktobra. Odločili so se, da bo to tekmovanje mladinskih skupin 27. novembra, združeno s proslavo dneva republike. V to tekmovanje se bodo vključile skupine mladih iz delovnih organizacij in šol. -ok Ni posebnih sprememb v kmečkem zavarovanju Smo sredi javnih razprav o osnutkih statutov skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in statutov zdravstvenega zavarovanja kmetov. Novo sprejeti zakon o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega zavarovanja daje več možnosti skupnostim zavarovanja pri določanju pravic zavarovancev. To samostojnejše določanje pravic pa zakon predvideva le pri statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev, medtem ko so si zavarovanci kmečkega zavarovanja že po prejšnjem zako-konu samostojneje krojili svojo udeležbo in pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Načelnika oddelka za zdravstveno zavarovanje pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju Borisa Žužka smo naprosili, naj bi v kratkem povedal, kaj bistveno drugačnega predvideva novi zakon o zdravstvenem zavarovanju za kmečke zavarovance. »Moram reči, da zakon ne prinaša v kmečko zavarovanje kaj bistveno novega. Zdravstveno zavarovanje kmetov je bilo že po prejšnjem zakonu zelo samostojno in kmečki zavarovanci so že prej sami določali ves obseg zdravstvenega varstva, stopnjo pri spevka ter udeležbo pri stroških zdravljenja in je bila tako samouprava pri kmečkem zavarovanju obsežnejša kot pri delavskem. V petek, 16. oktobra, bo ob 16. uri v dvorani Gozdnega gospodarstva na Bledu javna razprava v radovljiški občini o predlogu statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj. Organizatorji vabijo k sodelovanju vse zavarovance, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, pa tudi tiste, ki opravljajo samostojno obrt aH delajo pri zasebnikih. Ali je novi zakon o zdravstvenem zavargvanju kaj razširil oziroma zožil krog kmečkih zavarovancev? »Zakon ne prinaša glede tega vprašanja ničesar novega. Problem, kdo je pravzaprav kmet, je sicer že star. že več let se slišijo zahteve, naj bi kmete z najnižjim katastrskim dohodkom oprostili plačevanja prispevka za zdravstveno zavarovanje. Vendar pa bi bili stroški zdravstvenega zavarovanja preveliki za ostalo polovico kmečkih zavarovancev, pa tudi zakon tu ne pozna dileme — kmet je vsakdo, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Moram pa reči, da je v kmečkem zavarovanju skoraj polovica zavarovancev z zelo majhnim katastrskim dohodkom in je prispevek, ki ga plačujejo na tej osnovi manjši kot pa bi bil potreben, da bi se pokrili stroški zdravstvenega zavarovanja kmetov.« Novi zakon potem res ni v kmečko zavarovanje prinesel kaj novega? »Novo je to, da so z zakonom določene iste obvezne oblike zdravstvenega varstva kot za delavske zavarovance. Dodatne oblike zdravstvenega varstva pa tako kot prej določajo kmečki zavarovanci sami. Dvomim, če se bodo odločili za drugačen prispevek in drugačno udeležbo pri stroških zdravljenja, saj v njihovem predlogu statuta sprememb te vrste ni. Po vsej verjetnosti bo ostala 20 odstotna udeležba pri stroških ambulantnega zdravljenja, zdravljenja v bolnici ter 50-odstotna pri zobozdravstvenih in ortopedskih storitvah. Udeležba pri stroških prevoza t rešilnimi avtomobili pa je od letos enaka kot za delavce in tudi za recept plačajo enak prispevek kot delavski zavarovanci. Javna razprava pa bo seveda pokazala, ali so kmečki zavarovanci za isto participacijo in za enake pravice kot do sedaj ali jih bodo razširili ali pa ,pri strigli.«' L. Mencinger Priprave na proslavo 25-letnice OZ M Pred kratkim je bil v Kranju pogovor predstavnikov družbenopolitičnih organizacij o osrednji slovenski proslavi 25-lctnice OZN, ki bo 24. in 25. oktobra v Idriji. Pogovora sta se udeležila tudi predstavnik republiške konference SZDL — odbora za proslavo 25-letnice OZN — Ivo Gorjup in predstavnik občinskega komiteja ZMS Idrija. Dogovorili so se, da bodo drugi teden pripravili v Kra- nju sestanek ravnateljev sol, kjer bi določili točno število udeležencev. Izražena je bila želja, da ne bi šli v Idrijo samo člani klubov OZN, ki posebno uspešno delujejo po osnovnih šolah, temveč tudi člani drugih organizacij, v katerih dela mladina. Kot predvidevajo bi se te množične manifestacije slovenske mladine iz Idrije udeležilo okrog 300 mladih Kranjčanov. Ib GLAS * 3 STRAN Kakšne cene mleka? Predlogi za višje odkupne in prodajne cene V verižnem krogu podražitev bo kmalu spet prišlo na vrsto mleko. Kaže, da bo tokrat skok precej višji kot smo ga vajeni od prej, čeprav sicer še ni znano, kakšen bo. Prav sedaj so namreč v teku živahne razprave okrog novih cen mleka. Ena takih je bila v petek v mlekarskem šolskem centru v Kranju, kjer so se zbrali predstavniki slovenskih mlekarn na redni seji upravnega odbora poslovnega združenja za mlekarstvo. Na njej niso govorili le o ekonomskih utemeljitvah takšne ali drugačne nove cene, marveč so opozorili še na nekatere druge probleme v našem kmetijstvu. V razpravi so soglašali z ugotovitvijo, da je proizvodnja mleka ob sedanjih cenah nerentabilna, zato je nastala nekaka kriza. Živinorejce bi bilo treba spodbuditi, da bi mlekarnam prodali več mleka. Pri tem pa, kot so menili predstavniki mlekarn, ne bi smeli ostati le pri višjih odkupnih cenah, temveč bi morali z nekaterimi sistemskimi rešitvami izboljšati sedanji položaj kmetijstva. V sredo je o novih cenah razpravljal komite republiškega izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Ta je predlagal, naj bi mlekarne plačevale mleko s 3,6 odstotka maščobe po 1,20 dinarja za liter. Na družbenih posestvih bi zanj dobili 1,77, specializirani kooperanti 1,30, ostali kooperanti pa 1,20 dinarja. Pasterizirano mleko s 3,2 odstotka tolšče pa naj bi v trgovini prodajali po 1,85 dinarja. Na omenjeni seji v Kranju se niso ogreli za ta predlog. Menili so, da bi tako povišanje odkupnih cen toliko podražilo samo mleko, še zlasti pa mlečne izdelke, da bi se potrošnja občutno zmanjšala. Nakopičile bi se zaloge izdelkov, nakar bi kmalu imeli mleka še preveč. Predstavniki mlekarn so zato podprli predlog zveznega poslovnega združenja za mle- j karstvo, po katerem naj bi mlekarne plačevale mleko po 1,05 dinarja. Odkupna cena bi bila toliko višja, kolikor bi znašale premije, vendar vsekakor nižja kot po prvem predlogu. Zavzeli so se tudi za to, da bi prodajno ceno mleka določili enotno za vso državo ali republi- | ko in da bi se dogovorili za ! enotne marže trgovini za prodajo mlečnih izdelkov. si Veterani kranjske tehnične tekstilne šole: Ciril Ravnik, inž. Vladimir Gregorčič, Ivan Lam-pret, dolgoletni ravnatelj šole Črtomir Zoreč, prof. Ivan Kolar, Viljem Štiglic, Andrej Ogrizek in inž. Demeter Kimovec. — Foto: F. Perdan 40 let TTŠ v Kranju V soboto, 10. oktobra, so v Tekstilnem centru v Kranju proslavili 40-letnico dela tehnične tekstilne šole, ki jo je leta 1930 ustanovilo ministrstvo za industrijo in trgovino. Ob tej priložnosti so se Primanjkuje varnostnih delavcev Konec letošnjega leta poteče skrajni rok za uskladitev organizacije služb za varstvo pri delu z določbami temeljnega in republiškega zakona o varstvu pri delu. S tem v zvezi morajo osebe, ki Poklicno delajo v službah za varstvo pri delu kot kvalificirani varnostni delavci ali Pa ki te naloge opravljajo P°leg drugega dela, opraviti do kraja letošnjega leta poseben strokovni izpit iz varstva pri delu. Po zbranih podatkih je bilo ob koncu lan- skega leta v organizacijah zaposlenih okrog 570 varnostnih delavcev, ki so poklicno delali v službah za varstvo pri delu. Od tega števila je 30 dipl. ing., 12 ing. I. stopnje, 27 varnostnih inženirjev, 286 študentov višje tehnične varnostne šole v Ljubljani in Zagrebu in 215 z nižjo kvalifikacijo. Iz tega je razvidno, da dela v naših organizacijah samo 69 pravilno kvalificiranih strokovnjakov za varstvo pri delu, potrebovali pa bi okrog 600 do 650 poklicnih varnostnih delavcev, to je strokovnjakov z višjo ali visoko šolsko izobrazbo in z opravljenim posebnim izpitom iz varstva pri delu. Pri tem pa niso všteti varnostni delavci, ki opravljajo naloge iz varstva pri dolu poleg drugega dela. Za te delavce ni predpisane posebne izobrazbe, pač pa se zahteva, da morajo taki de-1 lavci opraviti izpit iz varstva i pri delu po posebnem pro-I gramu. J. Vidic s skromnimi darili spomnili najstarejših predavateljev, ki so ali pa še vzgajajo nove rodove tekstilnih tehnikov. Slovesnosti se je udeležil tudi prvi ravnatelj te šole dr. inž. Franjo Kočevar. 29. avgusta 1930. leta je bil v časopisju objavljen prvi razpis za sprejem dijakov v pravkar ustanovljeno šolo, ki se je uradno imenovala Državna tekstilna šola v Kranju, študij je trajal dve leti in v tem času naj bi dijaki dobili znanje iz tkalstva in pregledno znanje iz vseh panog tekstilne industrije. Do okupacije je Iz te šole izšlo deset generacij tekstilnih tehnikov. V celoti je šolo uspešno končalo do leta 1941 208 dijakov. Zaradi hitrega razvoja tekstilne industrije in zaradi odhoda tujih tekstilnih strokovnjakov je postala potreba po kadrih v tej industrijski panogi po vojni še večja, že v drugem letu po osvoboditvi se je zato šola razdelila na predilski, tkalsk> in tek-stilno-kemijski oddelek. Lani pa so iz šole odšli tudi prvi maturanti konfekcionarjev. Samo v zadnjem desetletju je uspešno končalo šolo 10-4 tehnikov, od teh je bilo 307 tkalcev, 156 predllcev, 211 kemikov in 64 konfekcionarjev. Skupaj je torej TTŠ v Kranju dala v 40 letih slovenski tekstilni industriji in tekstilni industriji v drugih republikah skoraj 1800 tekstilnih tehnikov. Kako je ta šola pomembna za tekstilno industrijo, nam lahko pokaže nekaj številk o stopnji izobrazbe tekstilnih delavcev. Od skupnega števila zaposlenih v tej panogi industrije jih ima samo 0,6 odstotka visoko šolsko izobrazbo, z enakim odstotkom so zastopani tudi strokovnjaki z višjo izobrazbo, medtem ko je nekvalificiranih In polkvalificiranih delavcev kar 62,4 odstotka. Delovne organizacije tekstilne industrije bi za ureditev razmer potrebovale prek 4000 delavcev z visoko in višjo izobrazbo In okrog 3000 delavcev s srednjo strokovno izobrazbo. L. Bogataj Sejem obrti in opreme odprt Tretji sejem obrti in opreme v Kranju je odprl podpredsednik republiške gospodarske zbor-nIce inž. Jože Valentlnčič. — Foto: F. Perdan V soboto so v Kranju odprli III. sejem obrti in opreme, na katerem razstavlja 71 predstavnikov družbene in zasebne obrti. Po besedah predsednika strokovnega odbora za obrt Kranj Maksa Drobeža pomeni letošnji sejem napredek, saj so med razstavljavci tudi gostje iz Italije. Vendar bi bil letošnji sejem lahko še obširnejši, če bi bili prostori večji. Sejemski prostor je namreč stisnjen v stavbo delavskega doma. Maks Drobež se je do- taknil tudi pomena obrtništva na Gorenjskem. Na Gorenjskem je danes 1200 obratov družbene in zasebne obrti s 5000 zaposlenimi, kar jo pomemben faktor v gorenjskem gospodarstvu. Njen pomen pa bi bil lahko še večji, če bi bila obrt modernejša in opremljena s sodobnejšimi stroji. Tako pa obrt še vedno caplja za industrijo. Sejem bo odprt do ponedeljka, 19. oktobra, in sicer vsak dan od 8. do 19. ure. Vstopnina je 2 dinarja, jk Resnica o sporazumevanju (med državo in katoliško cerkvijo v socialistični Jugoslaviji) »Ne samo politično škodljivo, ampak tudi nepravilno bi bilo, če bi se komunisti postavili na stališče, da je religiozno prepričanje nekega človeka samo po sebi ovira, da bi tak človek lahko pošteno in zavestno delal ter enakopravno sodeloval in ustvarjal v sistemu socialističnega upravljanja, v socialistični graditvi. ■.« EDVARD KARDELJ Vrsta dogodkov v zadnjih letih, zlasti od 1966 dalje, še posebej pa v zadnjih mesecih, je zopet vzbudila v javnosti zanimanje za verska in cerkvena vprašanja pri nas, kakor temu pravimo v dnevnem političnem jeziku. Naj naštejem nekatere od teh dogodkov: podpis protokola (zapisnika) o razgovorih med vlado SFRJ in Vatikanom v letu 1966; izmenjava pisem med predsednikom Titom in papežem Pavlom VI., obisk predsednika zveznega izvršnega sveta M. špilj-ka pri papežu v letu 1968; vzpostavitev vladnih odposlanstev pri Vatikanu in jugoslovanski vladi; vzpostavitev polnih diplomatskih odnosov med Vatikanom In Jugoslavijo avgusta 1970; obisk vatikanskega državnega tajnika A. Casarolija v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani 1970 in končno še vesti, da se bo predsednik Tito ob državnem obisku v Italiji verjetno srečal tudi s papežem Pavlom VI. O teh dogodkih je poročal dnevni tisk, radio, televizija in še posebej tudi katoliški verski list Družina. ZAKAJ SO SE ODNOSI MED DRŽAVO IN CEKVIJO SPREMENILI? Najprej poskusimo prav na kratko pojasniti, zakaj je, po našem mnenju, spoh prišlo do tega, da so se odnosi med državo In katoliško cerkvijo pri nas spremenili, da je krenilo na bolje, da je prišlo celo do razgovorov prav na vrhu, da je prišlo do podpisa protokola v letu 1966? Zdaj se spuščam na zelo spodrsljiv teren. Govoriti moram tudi o preteklosti, čeprav ne želim prav v ničemur ugotavljati krivde za to, da so bili odnosi naše države s katoliško cerkvijo kar dobro desetletje po vojni zelo ostri, z eno bj-edo: zelo slabi. Vse do nastopi papeža Janeza XXIII (1958) je bila cerkvena politika ostro uperjena zoper komunizem in socializem in s tem tudi zoper socialistične države. Tej politiki protikomunističnega in protisocialističnega boja so pri nas sledili mnogi (a ne vsi) škofje in mnogi duhovniki (a ne vsi). Verni državljani, katoličani, so bili zato dostikrat v hudi stiski in zadregi. Videli so, da je novi socialistični družbeni red pravičnejši od prejšnjega, da se da bolje živeti. Toda mnogi duhovniki so govorili druga- če. Kljub temu pa lahko rečemo, da so verujoči in neverujoči državljani, komunisti in kristjani, že od rojstva nove Jugoslavije z roko v ro-I ki sodelovali pri graditvi nove države in družbe. Pri mnogih neverujočih, ateistih in komunistih, pa je protikomu-nistična in protisocialistična cerkvena politika ustvarila občutek, vtis ali celo prepričanje, da socializmu ni le nasprotna samo cerkvena organizacija, marveč da je nekaj slabega," sovražnega in reakcionarnega celo vera sama, vera kot taka. Zato so, kljub sodelovanju, dostikrat gledali na verne sodržavljane z nezaupanjem ali celo kot na reakcionar je samo zato, ker hodijo npr. k maši ali pošiljajo npr. svoje otroke k verouku. Danes že lahko rečemo, da sta papež Janez XXIII in drugi vatikanski koncil postavila zahtevo, da se cerkvena politika do socializma in socialističnih držav spremeni v temelju. Janez XXIII in drugi vatikanski koncil sta, kakor je to znano, razglasila geslo o možnem dialogu (enakopravnem pogovoru in sodelovanju) med marksisti m kristjani. Od leta 1960 se začne spreminjati tudi politika Vatikana do socialistične Jugoslavije, politika, ki izraža željo, da bi se zgradili novi odnosi na temelju medsebojnega priznavanja in spoštovanja. Jugoslovanska država in državno vodstvo ni imelo razlogov, da ne bi pozitivno in z zanimanjem gledalo na delo novega papeža in na novo cerkveno politiko in to iz več razlogov: — ker ni nikoli iz »čistega mira« želela spopadov s cerkvijo; — ker je od nastanka nove države dalje venomer poudarjala, da želi zagotoviti versko svobodo in svobodo delovanja cerkve v verskih in cerkvenih stvareh; — ker ve, da so pri nas tudi številni katoličani, ki so se z vsem srcem bili v revoluciji in sedaj pošteno delajo za socializem, pa jim tudi zato ne gre kratiti njihovih osebnih pravic glede svobodnega izražanja verskega prepričanja; — ker je socialistična kle-ja globoko človeška in zato izključuje zapostavljanje človeka zaradi vere; — ker je eden izmed mostov nove družbe ustvarjati takšno življenje, da bo v njem mesto vsakomur, ki želi pošteno delati in živeti, ne glede na osebno, npr. versko prepričanje in v katerem je sožitje vsakogar z vsemi in vseh z vsakomur glavno pravilo in norma. Razen tega je papež Janez XXIII tudi v mednarodno politiko Vatikana vnesel velike pozitivne spremembe, tako glede problema miru in vojne, atomske oborožitve, politike sile, pomoči deželam v razvoju, pa tudi vietnamskega, srednjevzhodnega in drugih konkretnih mednarodnih vprašanj. Tako je prišlo do prvih stikov med našo vlado in Vatikanom, do razgovorov in končno do protokola leta 1966 ter obnovitve diplomatskih odnosov avgusta letos. K temu je treba dodati, da se o trdnosti in trajnosti socialistične družbene ureditve pri nas ni prepričalo le cerkveno vodstvo v Rimu, marveč več ali manj tudi cerkveno vodstvo pri nas (škofje) ter večina duhovščine. Zato se želi vživeti v novo družbeno ureditev in tudi v njej zagotoviti mesto cerkvi za njeno versko in cerkveno delovanje. (Se bo nadaljevalo) ZDENKO ROTER Strah in veselfe v Naklem Del teritorialne obrambe kranjske občine se je izkazal v soboto. Ves desni breg Save od Podbrezij, Dupelj do Stra-hinja in Naklega je bil pokonci. Glavni boji so bili na Okroglem, kjer so naši obkolili in uničili »sovražnika« ob prvem jutranjem svitu. Po skupnih vajah na struževskem strelišča so se s prapori, harmonikami in petjem partizanskih pesmi vrnili v »osvobojeno« Naklo, kjer jih je množica navdušeno pozdravila. V kulturnem programu so sodelovale vse krajevne organizacije. Vajam teritorialnih enot so prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine. Med njimi republiški poslanec Martin Košir, predsednik občinske konference SZDL Tone Volčič, predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar in številni drugi gostje. Bilo je podobno kot na Sorskem polju pred 14 dnevi. Ob enih ponoči so začeli tekati kurirji naokrog in zvoniti, trkati in klicati obveznike. Pokazala se je sposobnost vojaške taktike z ene in z druge strani. Izvidnice, obveščevalna služba je onemogočila senzacije, nasprotnika sta se pokazala enako močna. Ko so pred zoro začeli rdeči v strelcih prodirati v »sovražnikovo« zaledje, so naleteli na nepričakovane zasede, šele ob dnevnem svitu so rdeči brez večjih »izgub« uspeli sovražnika obkoliti in ga stisniti v obroč v sami vasi Okroglo. Tudi druga vaja teritorialne obrambe na območju kranjske občine je pokazala visoko zavest udeležencev in prebivalstva. Čeprav so tudi tokrat klicali obveznike i/, postelj sredi noči, je bila udeležba zelo dobra, razpoloženje na višku. V pravem »vojnem« vrvežu ponoči je iz. nekega tovornjaka padel zaboj municije. Kmet ga je našel in takoj pripeljal na položaje svojim borcem. Izredna pa je bila tokrat zlasti počastitev in sprejem borcev (naših in »sovražnih«) v okrašenem Naklu. Kot ponekod leta 1945! Pričakalo jih je veliko domačinov, kakih 100 pionirjev z rdečimi nitkami je borce obsipalo z rožami, velika skupina deklet v narodnih nošah je borcem pripenjala spominske troboj-nice. Lovci so prav tako mobilizirali svoje vrste, zastra-žili so svoje sedeže krajevnih skupnosti na Kokrici, v Dupljah in v Naklem (če je vojna je pač vojna!) ter pripravili in zavarovali strelišče. Prav tako so se izkazali gasilci. Ko so »pogasili požar« v Naklem, so s svojo opremo in moštvom skupno z ostala mi »osvoboditelji« vkorakah v okrašeno vas, na prostor zadaj za doni kulture. Tu so govorili predstavniki teritorialnih enot in krajevnih skupnosti, nastopili so piO' nir j i, mladina in tudi njihov oktet, tako da je vojaška vaja v resnici prerasla v sodelovanje in praznovanje pro bivalstva. Tako teritorialna obramba začenja dobivati svoj pravi pomen, svojo veličino in ob tem tudi svojo moč. K. M. Pred 1. novembrom Občinski odbor ZZB v Kranju ima predviden pogovor z vsemi predstavniki krajevnih organizacij ZB na terenu o pripravah na letošnji 1. november — dan mrtvih. Pred videna je centralna komemoracija v Kranju pred osrednjim spomenikom žrtvam za svobodo. Toda ob tem ne gre zapostavljati krajevnih orga- I nizacij s tolikimi grobišči, IpOMeitiki in obeležji. Niče- | sar ne bi smeli pozabiti, vsaka žrtev, vsako obeležje mora biti deležno dostojnega spoštovanja in priznanja. Ob vsem tem pa se. pojav- \ Ijajo nekatera vprašanja, ki so vedno prisotna ob takih , primerih. Predvsem gre za j sredstva ki jih občine dajejo i namensko krajevnim skup- j nostim za vzdrževanje teh spominskih objektov. Potreb-nO je videti, kako so ta sredstva porabljena, če še niso, 1 kje so največje potrebe. Drugo je vprašanje tako imenovanih patronatov nad temi spomeniki. V večini primerov so skrb za nego teh spomenikov prevzele šole. Toda to je marsikje ostalo 9$ papirju. Tam, kjer se šolniki in pionirske organizacije W$ zavzemajo za to, je obveznost ostala v predalu, kvečjemu se na to spomnijo enkrat na leto, ali pa še to ne za VSe spomenike. Prav tako je ponekod potrebno tesnejše sodelovanje borcev ob teh P*1' merih. Šolniki in drugi imajo ponekod pripombe, da za razne komemoracije in obhode z mladino ob spomenikih s težavo najdejo borce, ki bi ob tej priložnosti mladini kal povedali. Sodelovanje borcev je prav ob takih primerih najprimernejša priložnost TA prenašanje borbenih, revolucionarnih tradicij na današnji mlajši rod. Te stalno ponavljajoče se organizacijske probleme te potrebno upoštevati in vzpostaviti široko sodelovanje kulturnih, pionirskih, borčevskih in drugih organizacij ob pripravi na 1. november dan mrtvih. K. M. Kriniu vzbudila repriza naj- Veliko zanimanje planincev in ^J^^T^^S^ sta or«^^ ^J« boljših alpinističnih filmov z »; ^l^Stai^. Ob tej P^f^^^Sl Stop i„ Pa mter film - ««ttvrf ll»r^h » tumjc Predsedmku skupscn e dopotovala tudi posebna delegacija, ki ^JV^^i Trenta kot znamenje prijateljstva m Kranj letos še tretjič filmsko mesto Po mednarodnem festivalu Športnih in turističnih filmov, ki Je bil septembra, in Po reprizi v Trentu nagrajenih filmov o alpinizmu in raziskovanju, ki se je začel pred kratkim, bo Kranj sprejel še udeležence kongresa zveze filmskih delavcev Jugoslavije. Tako so sklenili na plenarnem sestanku zveze, ki je Akademski komorni zbor vabi k sodelovanju v novi sezoni 197071. Vabljeni so zlasti študenti — akademiki, k avdiciji pa se lahko priglase tudi dijaki višjih letnikov srednjh šol, ki imajo veselje do zborovskega petja. Avdicije za sprejem v AKZ bodo v ponedeljek, oktobra, na gimnaziji, Koroška 13, v pevski sobi v H. nadstropju. ]e3.**^NJ — Danes (sreda, 14. oktobra) ob 18. uri bodo v ga-S^' Prešernove hiše odprli BEVKOVO SPOMINSKO RAZ-]j O, ki jo je v sodelovanju s Slovansko knjižnico iz Ljub-bo e organizirala Orcdnja knjižnica občine Kranj. Razstava m« 0c:Erta do 29. oktobra, in sicer vsak dan med 10. in 12. ter med H. in 19. uro. — V dvorani radovljiške graščine pripravlja Sfcih rt * dc'avs'ca univerza zanimivo razstavo ilustracij otro-v n« f1S^ akademske slikarke Marlenkc Stupica. Otvoritev bo Kier .°' oktobra, ob 10. uri dopoldan. Popestriti jo na-tacj?vaJ° s koncertom otroškega zbora RTV Ljubljana in reci-jjanJami K ilustriranih del Kristjana Mucka, člana SNG Ljub-te sa" sl°Pnina za odrasle je 5 din, za otroke pa 2 din. Kar-S,[ °. v Predprodaji na sedežu delavske univerze Radovljica, od in c iJustra-iJe si bodo gledalci lahko ogledali vsak dan 1U- do 12. in od 15. do 17. ure. (-ig) GORENJSKI MUZEJ UREDNIŠTVO GLASA prirejata od 15. 10. do 22. 10. v prostorih mestne hiše v Kranju PRODAJO RISB kiparja in slikarja Petra Jovanoviča Razstavni prostori bodo odprti vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19.30. Denar od prodanih risb je Peter Jovanovič namenil za gradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani bil pred kratkim v Ljubljani. Kongres bo 12. in 13. decembra. Računajo, da bodo udeleženci razrešili vrsto perečih vprašanj filmske proizvodnje, lb Priprave za odkritje spomenika generalu Maistru Prek 20 članov občin, tiska in radia se je ta teden udeležilo sestanka predsedstva odbora za postavitev in odkritje spomenika generalu Maistru v Kamniku. Sestanek je vodil predsednik častnega predsedstva tovariš Franc Leskošek. Na sestanku je Lojze Ude, Maistrov so-borec, podal pregled vojaškega in političnega položaja na štajerskem v letih 1918/1919, orisal je lik generala Maistra in napore za ohranitev severne meje. Doktor Pohar pa je govoril o Maistru kot pesniku, Franc štaudeger pa o prvem srečanju z generalom Maistrom. Na sestanku so sprejeli program slovesnosti na dan otvoritve spomenika. Odbor obvešča javnost, da vse priprave za odkritje spomenika potekajo po načrtu. Sprejeli so tudi predlog predstavnikov mariborske občine, da bodo čez tri leta ob stoletnici rojstva generala Maistra tudi v Mariboru odkrili spomenik temu velikanu naše zgodovine. J. Vidie TISKARSTV ftl A PORENJSKElt (Nadaljevanje) Še o dveh zanimivih tiskar-nicah, ki sta nastali v bujnem podjetniškem obdobju med obema vojnama, nam bo stekla beseda: o Blažejevi na Jesenicah in o frančiškanski na Rocnu pri Tacnu pod Šmarno goro. ANTON BLAŽEJ Leta 1937 so se tudi Jesenice vključile med one slovenske kraje, ki so kdaj imeli svoje tiskarne. Ustanovil je jeseniško tiskarno koroški rojak Anton Blažej (roj. 1. 1898) iz Šmihe-la pri Pliberku. O njegovi narodni zavednosti priča podatek, da je moral že 1. 1917 stopiti pred pliberško okrajno sodišče. Blažej je bil tedaj obtožen zaradi — veleizdaje! Nabiral je namreč podpise pod znano majniško deklaracijo, s katero so tedanji slovenski narodni voditelji zahtevali ustanovitev svobodne Jugoslavije. Prvi pobornik te ideje je bil dr. Janez Evangelist Krek. Po nesrečnem koroškem plebiscitu, katerega 50-letnica je kar pretiho šla mimo našega poniglavega vsakdanjika, je moral Anton Blažej emigrirati v Jugoslavijo. To je bilo 1. novembra 1921 — ni kazalo drugega, kajti tedaj so zmagoviti koroški Nemci in nemčurji z vso zlobo navalili na vse, ki so se pred plebiscitom izpostavljali za slovensko stvar. Blažej je bil nekaj časa celo v zaporih — gorje premaganim, ta klasični rek je tudi to pot obveljal ... Blažej je nato moral zapustiti svoje domače kraje — bratu je prepustil domačijo v šmihelu — in vstopil, že kot 23-letcn mladenič, kot vajenec v uk v Mohorjevo tiskarno v Prevaljah. Pozneje je kot stavec služboval še v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani in v Zvezni tiskarni v Ce- NA LASTNIH NOGAH rvn edaj — pisalo se je že I leto 1932 — je naš pod-jetni koroški rojak kupil na dražbi Korenčinovo tiskarno v Slovenj Gradcu. Da je mogel kupiti tiskarske stroje in črkovno opremo, je* moral prodati svojo lastno stanovanjsko hišo v Celju . .. Osnovna tiskarska oprema, ki si jo je tedaj Anton Blažej nabavil, je obsegala dva tiskalna stroja in dvajset pre-dalčnikov že precej obrabljenega črkovnega gradiva. Ker pa Blažej še ni imel mojstrskega izpita — opravil pa ga je 1. 1936 — je mogel pričeti z delom v svoji tiskar-nici šele 1. 1937, in sicer na Jesenicah. Svoje poslovne prostore je imel Blažej najprej v sedanji Ulici bratov Stražišarjev, od 1. 1940 dalje pa v sedanji Ulici Viktorja Kej zarja št. 30. Novi tiskarnici je uspelo pridobiti si kot stalnega in največjega naročnika jeseniško železarno, ki je vedno potrebovala vrsto poslovnih tiskovin in obrazcev. Zato je bila Blažejeva tiskarna spočetka kar nekako specializirana za tiskanje drobnih grafičnih izdelkov, kot so etikete, prospekti, letaki in lepaki, uradne in gospodarske tiskovine ter obrazci. Vendar pa se je Blažejeva delavnica zapisala v zgodovino slovenskega tiskarstva tudi z nekaterimi knjižnimi tiski (216 strani obsegajoča kronika tovarne Plamen v Kropi in Kamni gorici, Josipa Lavtižarja Naši kraji in istega pisatelja Naši zaslužni možje). V času okupacije je Blažej natisnil slovenski Katekizem in molitvenik. — Tudi glasilo Slovenski smučar in Gledališki list ljudskega odra na Jesenicah sta se tiskala v Blažejevi tiskarnici. Črtomir Zoreč Uslužbenci jeseniške tiskarne (t sredini lastnik Anton Blažej) Bitka za angleški zajtrk Na šestnajstem mednarodnem kongresu za bolezni civilizacije, prehrano in pogoje življenja v Luksemburgu je 500 znanstvenikov iz 53 dežel odločilo, da se mora poprečni evropski hoteiski zajtrk povečati od .600 kalorij na 900. V zelo ostri debati so nekateri znanstveniki dokazovali, da klasični evropski zajtrk (dve skodelici kave, dve žemlji, maslo in marmelada) ne zadovoljuje in da se mu mora dodati tudi sveže sadje in eno ali dve jajci, včasih tudi med. Znanstveniki na tem kongresu so poudarili, da bi Evropejci končno že morali sprejeti angleški zajtrk, ki je močnejši in bolj primeren za moderen način življenja, saj se spreminja v glavni obrok dneva. Drugi pa spet trde, da je sicer britanski zajtrk privlačen, toda neznanstven. Nič več privatnega življenja Na mednarodni konferenci pravnikov v Bruslju so osuplim udeležencem pokazali tudi najnovejše elektronske mini vohune. Med njimi sta majhna prisluškovalna naprava na okenskem steklu in pa mikroskopsko majhen radijski oddajnik, ki ga je mogoče podtakniti v hrano. Specialistom za elektroniko pa še ni zmanjkalo idej. Izdelali so tudi termalni detektor, s katerim, je mogoče ugotoviti ali je nekdo ležal ali sedel v prostoru. Posebna naprava beleži gibanje človeka v stanovanju na osnovi mikroskopsko majhnih sprememb v položaju poslopja. Poseben dosežek vohunske tehnike pa je laserski žarek, ki ga je mogoče usmeriti na katerokoli okensko steklo in po njem prenašati vibracije glasov. Časopis še vedno prvi Bojazen, da bi se bralci zaradi televizije naveličali vsakodnevnega časopisa, je odveč. Po podatkih nekega instituta v Tiibingenu je med množico občil tisk še vedno na prvem mestu. Anketa instituta je zajela 4000 prebivalcev. Odgovoriti so morali na vprašanje, kaj bi izbrali, če bi se morali odločiti za eno samo množično občilo: dnevni tisk, ilustrirane revije, televizijo ali radio, časnike je izbralo 61 odstotkov anketirancev. Za televizijo se je odločilo le 18 odstotkov vprašanih. Američani kade manj Prvič v zadnjih 50 letih — približno tako dolgo namreč ženske javno kade — se je v ZDA zmanjšale število kadilk. Čeprav je od leta 1966 pa do danes v Ameriki okoli 3 milijone polnoletnih žensk več, so z raziskavo ugotovili, da je približno 300.000 kadilk manj kot pred štirimi leti. To pomeni, da je prenehalo kaditi oko.i 3,8 milijona Američank. V zadnjih 4 letih je opustilo kajenje okoli 13 milijonov Američanov. Raziskave povedo, da danes sestavljajo skoraj dve tretjini odraslega prebivalstva nekadilci. Tokiu grozi potres Japonski seizmologi so opozorili upravo mesta Tokia, naj bi se lotila ukrepov proti potresom, ki naj bi prizadeli mesto V prihodnjih osmih letih. Znanstveniki menijo, da bi potres v zimskem času lahko v mestu zanetil vsaj 30.000 požarov. Opozorilo temelji na seizmoloških raziskavah, ki trde, da se lahko močan potres, kakršen je prizadel Tokio leta 1923, lahko ponovi vsakih 69 let. Takrat je v potresu umrlo 143.000 ljudi. Svetleče se ceste Kanadski prometni strokovnjaki bodo najbrž prvi na svetu ustregli avtomobilistom glede varne vožnje. »Iznašli« so cesto, ki je vidna tudi v najbolj črni temi in megli. Inženirji iz Montreala so za posebno cestno oblogo uporabili svojevrstne plastične materiale. Odločili so se za odporno plastično snov, ki so jo izdelali na osnovi naftnih derivatov. Ta snov je občutljiva na ultravijolične žarke. Podnevi zbira sončno svetlobo, ponoči pa jo izžareva. V temo zagrnjena cesta je prekrita z rahlo svetlečim se sijem, ki ne utruja oči in tudi ne slepi. Novo plastično snov nanašajo na cestišče v tekočem stanju, podobno kot asfalt. Različni srečni očetje Poglejmo, kako reagirajo pripadniki različnih narodnosti na vest, da lahko pričakujejo srečni dogodek: Nemec: To mi je gotovo kdo podtaknil! Rus: še en bodoči prebivalec meseca! Italijan: Mama mia, to bo že trinajsti! Kitajec: Nov član Mao Cetungove mlade garde! Arabec: Alahu hvala, sin bo! Anglež: Bog naj obvaruje kraljico in mojo ženo! Američan: še en predsedniški kandidat! Francoz: Na te pilule pa se človek res nc more več zanesti! 11 Nad prepadi nevarna je pot, ostre skale groze vsepovsod, zato Mihec skuje v glavi, da po štirih se čez spravi Nate, kislo vodo! Kar vaša naj bo, nam vsaj steklenice ne bo treba nositi. No, in srečno pot!« »Vraga, same vode še nisem pil,« je godel pesnik. »Tovariši, tudi meni še ni šlo tako slabo.« Vstala sta in se počasi vzpenjala navzgor. Misel, da ni daleč, ju je še nekako vlekla naprej. Prilezla sta na namišljeni vrh, a glej, zopet se je pot pokazala naprej. »Mogoče so se zmotili. ..« je tiho menil krojač. »Zlodej naj pocitra hribe!« je preklinjal žolna. Spomnil se je, da bi bilo neprimerno drugače, če bi sedel na koncu kozolca in pesnil. V teh okoliščinah mu na misel ne pride en sam verz, kaj šele cela pesem. »Tiho bodi! še dobro, da nismo šli na Triglav,« ga je pomirjeval Mihec. »Triglav, ja! Ta je še pametnejša!« »Saj si hotel pesniti o planinah.« »Najbrž sem bil malo čez les, ko sem tebe poslušal.« »Pa pojdi nazaj, če ti ni všeč!« »O, ne, tako se me ne boš znebil. Najprej me zvabiš takole visoko s praznim žepom, potem pa . . .« »Te moj žep vleče, kaj? Pokvarjeno dušo imaš!« »Ti pa glavo, še ajdovice nimaš v njej.« Utihnila sta, ko sta zaslišala šumenje. Čeprav je bilo pozno popoldne, se je začelo čudno svetliti. »Na vrhu sva!« sta vzkliknila in se objela čez rame. Pred njima se je odprl grozljiv pogled v prepade, odsekane pod njima, v ozadju se je blestela konica, ki je označevala vrh Velike planine. »Če pogledam dol, je po meni,« je brundal zase. Žolna si ni dal dvakrat reči in je prevzel njegov način, četverila sta kot dva romarja. »Hlače sem strgal,« je zastokal pesnik. »Bodi tiho! Lahko se kamen sproži,« mu je zavpil Mihec. Srečno sta prešla Pasje peči po vseh štirih. Hlače sta precej strgala, imela sta prašne in umazane. Pot se je spustila navzdol. »Ali sploh prav greva?« je posumil pesnik. »Ne vem. Mislim da.« »Da ne bova prišla nazaj v dolino.« Zdajci se je pot za ovinkom zopet strmo dvignila. Tako strmo, da je Žolna izgubil še zadnjo voljo. Padel je na mah. Poleg se je zvrnil Mihec. Sreča je še bila, da sta šla na izlet poleti. Julijski večer jima je toplo postlal in ju zazibal v močan sen. Le sonce je videlo, da popotnika nista dosegla cilja. Zaskrbljeno se je spustilo za prepadom. Prvi dan izleta je bil končan, če odmislimo smrčanje, brundanje in govorjenje, ki sta ga Mihec in Žolna oddajala vso noč. X. Prebudilo se je jutro. Bil je lep, jasen dan, brez oblaka in vetra. Sonce je obsijalo najprej planinske vrhe, potlej pa se je počasi spuščalo vse globlje v prepade. Poleg poti na Veliko planino je našlo dva popotnika, ki sta še krepko vlekla dreto. Pastirji na Planini so vstali že ob svitu in gnali krave na pašo. Daleč naokoli so se pasle vse vrste Pike, Rdečke in Breze. Ovce so se zadrževale v bližini koč, ker jim ljudje niso toliko zaupali. Menda ima manjša glava manj pameti. Neka Liska je zašla za hrib. Med redkimi bukvami je rastel mah in vmes sočna trava. Bila je zadovoljna, da druge krave niso Crnuh, Mihec pa še Žolna »Tole bodo Pasje peči,« je menil Mihec »Si že slišal zanje?« »Kakopak. Zdaj jih pa tudi vidim. Tisto zadaj pa je Velika.« »Kmalu bova pila,« je bil navdušen pesnik. »Tovariši, bova, bova. Naročil bom sedem Štefanov . . .« »No, oprosti, če sem te prej...« se je opravičeval žolna. »Nič, nič. Priznaj, da je bila moja idejna le pametna!« »Pametna, mojster, prav gotovo.« Zopet sta bila najboljša prijatelja. »Najbolje je, da vstaneva in greva naprej,« je predlagal krojač. Vstal je najprej sam, a se ni mogel obdržati na nogah. Klecnila so mu kolena in trdo se je usedel. Podobno se je zgodilo tudi Žolni. Pot je bila predolga in prestrma za neizurjena planinca. Mihec je hotel na vsak način vstati. Oprijel se je bližnjega borovca in po njem splezal, da je vstal. »Salamenska pot,« je rekel in pomagal Žolni. Naredila sta nekaj korakov proti poti, ki je bila vklesana nad prepadom. »Do večera morava biti na Planini!« »Morava do pijače,« je bolj naravnost rekel pesnik. Nenadoma se je potka še zožila, pod njima in nad njima pa sama skala, če se le malo prestopita napačno, bosta v krtovi deželi. Noge so jima kar same zlezle skup. Sedela sta na poti kot dva kupčka nesreče. Mihec se je dobro zavedel, da ne bosta mogla čez Pasje peči. Ali naj gresta nazaj? Do večera še pri Primožu ne bosta. Velika planina se jima smeji čisto od blizu. Morata naprej, za vsako ceno! Tako je razmišljal in milo se mu je storilo ob misli na Tinco. Če se ji fant ubije ... V sili se človek marsičesa spomni. Krojač je rešitev našel. Po vseh štirih je začel obdelovati pot. Glavo je imel obrnjeno k tlom. prišle za njo. Lahko je v miru premišljevala vsakdanje skrbi in pridno rnulila. Naenkrat je zagledala dva kupčka obleke, ki sta se dvigala in spuščala, pa še neke zvoke sta oddajala. Radovednost ji ni dala miru in je z rogom pobezala vanju. Tista gmota jtf nekaj zavpila, zato je Liska raje zbezljala stran. »Oooo, jej, jej,« je klical Mihec. »Hudič, hudič je,« je trepetal žolna. Drgetala sta kot šibi na vodi. Čez slabe pol ure sta vprašala drug drugega. »Kje pa sva?« »Le kje?« Ko sta uredila najnujnejša spoznanja, Je krojač ugotovil: »Kaj pa, če ni bil hudič?!« »O, bil je, bil. Dobro vem. Roge je imel,« je zatrjeval pesnik. Celo na pijačo je pozabil, čeprav mu je bila drugikrati vedno prva v mislih. »Mislim, da je bila krava,« je rekel negotovo Mihec, da bi potolažil tudi sebe. »Krava?« »Tovariši, to nekaj pomeni'. ; »Le kaj?« »To se pravi . . .« je dvignil prst v zrak, »da nisva daleč od Velike planine.« »Prav zares!« so izstopile oči žolni. »Goii pa je cviček, sladki dobri vinček.« Pohitela sta v hrib. Le nekaj deset metrov sta se povzpela »* pred njima se je odprla Planina s svojim1 ljubkimi kočicami. Okrog se je paslo veliko krav in ovac. »Ravno za hrbtom sva spala. Nekaj sto metrov od doma!« »Ko bi včeraj vedela! Pohitiva!« Ubrala sta bližnjico med kočami. Kaj m-tro sta bila v planinskem domu. Mihec je n'-tro naročil nekaj za pod zob in nekaj za n zob. Kmetijsko živilski kombinat Kranj Obveščamo, da bo trgovina kmetijske mehanizacije v Kranju, Cesta JLA 2 (bivši Beksl) od 10. do 19. oktobra 1970 odprta vsak dan tudi ob nedeljah od 8. do 18. ure. Graditelje, ki za betonska dela lahko uporabijo stare betonske pragove, obveščamo, da smo jih deponirali ob cesti med tovarnama Iskra in Planika. Dostopni so z vsemi vrstami vozil in so brezplačni. Podrobne informacije dobi lahko vsakdo pri nadzorništvu proge v Kranju, Kolodvorska 9. Sekcija za vzdrževanje prog Jesenice dnevno ^ sveže specialitete DELIKATESA :ivla KRANJ Kmetovalci >n ljubitelji cvetja! F-sj tiščite nas na Obrtniškem sejmu od 10. do 19. 10. 1970 v Kranju. Kupffl boste lahko traktorje, traktorske priključke, molzne stroje, motorne žage ter manjše stroje. Ljubitelji cvetja bodo dobili čebulice holandskih cvetlic. Vse rezervne dele in razne vrste strojev lahko vedno kupite v Kranju, Cesta 1.maja št. 65 (pred Mlekarno Cirče). Informacije po tel. 21-545. fca obisk in nakup se priporoča KZ SLOGA KRANJ iijiiifriliiitiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiitiiaiiiiiEiiiiiiitiictfiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiifiniMiiiiiiiiiififiuiiiiiiiii Kovinotchna 1 Celje I j BLAGOVNICA FUŽINAR I JESENICE I Reklamna prodaja! I Na sejmu obrti in opreme v Kranju j od 10. do 19. oktobra 1970 • pralni stroji, hladilniki, šte- • d i Ini ki, peči, televizorji, go- • spodinjski pribor, keramika • posebna prodaja pralnih • strojev 663 BIO samo 2850 I • din • Ceneje za 406 din I Izredni sejemski popust do 1 50 odstotkov — Kredit brez I obresti in porokov — Brez- | I plačna dostava 'uiifi3iiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiefiiiiisiiiitiiiftititiiitmiiai«iiiimiiftiš»iiiiffifafiiiiiiiiiiisiiiMiiiittiiiiiitiF Občinska konferenca SZDL m občinski sindikalni svet Kranj obveščata občane, da bo v četrtek, 15. 10. 1970, ob 17. uri v sejni dvorani občinske skupščine Kranj favna razprava o nadaljnem razvoju stanovanjskega gospodarstva in konkretnih razmerah v stanovanjskem gospodarstvu o občirri Kranj. Razpravo bosta vodila ing. Boris Mikuš, republiški sekretar za urbanizem, in Ivo Miklavčič, direktor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Obiščite naš razstavni prostor na III. sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. 10. 1970. SIPA« Kranj k Cesta JLA 6 (nebotičnik) Nudimo veliko izbiro pohištva — 5 odstotkov popusta — brezplačen prevoz do 30 km — kredit 10000 din odobrimo takoj! VABIMO VAS NA RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTVA SEJEM OBRTI IN OPREME OD 10.10. DO 19.10.1970 V DELAVSKEM DOMU KREDIT DO 10000.- BREZ POROKOV POPUST 5% BREZPLAČEN PREVOZ lil Turistična poslovalnica »Creina« ponovno organizira jesenske popoldanske prevoze v TRBIŽ Vabimo vas na prvi prevoz dne 16. oktobra Creina Kranj Računski center pri ZHT Škofja Loka razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. sortirka 082 2. reproducing puch — 519 3. account. machine — 420 4. collators —• 077 5. calculating puch — 602 Licitacija bo 15. 10. 1970 ob 8. uri v prostorih Ra' čunskega cenlra, škofja Loka, Kidričeva 66. Razcestja MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV DEL 139 Tudi sedaj je kakor takrat začel pozivati s svojim gromkim govorniškim glasom k trezni presoji in pameti ter 6c ponudil za posrednika med vojaki in demonstranti. Na njegovo stran so se postavili tudi j^kateri člani želczničarskega strokovnega odbora in zahtevali, naj demonstranti izpraznijo cesto pred postajo in se umaknejo pred 'Jelena', f Jer smo se navadno shajali na zborovanja. No, lr* tako je Marej dosegel svoje, potem pa na zborovanju zasejal s spretnim govorom malo-Gušie med ljudi, strah, ki mu ni rekel strah, Marveč trezen razum, po katerem se je treba ravnati. Skliceval se je na centralni odbor stran-jK^V ''"^Jani, na slovenski ustanovni strankin *5* pred nekaj dnevi, a predvsem na centralni odbor, brez katerega ne smemo zanetiti vstaje. atlar Pa bo le-ta dal signal, se naši težnji po Prevzemu oblasti v revirju in občini ne bo po avljal po robu, marveč bo šel prvi v prve bojne ste in se boril kakor v Rusiji proti razrednemu sovražniku. No, in Štefan Weiss .. . '>Stefan Weiss? Ja, o njem smo brali. Bil je StdiredSednik ustan°vnega zbora,« se spomni do/i " 0n ^e prvi Podvomil v Mareja. Zato je sv .mene in Cirila Koširja v Ljubljano, pa ^a prišla prav na dan demonstracij in med de-„ °nstrante na Zaloški cesti. .. Tam pa, saj ve-Me. kako je bilo.« str mo\ Streli, žrtve. Take reči so na tej ar" meje še pogostejše kakor na oni strani.« bal^n' Vem'<< P"trdi Kosirnik, kakor da bi se ' da bodo govorili predolgo tudi o tem. Ni prišel tarnat in obujat spominov ali poizvedovat za dogodki, ki so vsem znani iz časnikov. Tudi o dogodkih minulega leta na njegovih Jesenicah ne bi govoril, a vseeno ne more kar tako mimo njih, saj so prav ti dogodki spravili organizacijo v jeseniški dolini ( in seveda v Sloveniji in po vsej državi) v težave. »No, ja, že takrat ob štrajku se je pokazalo hudo, ki nas je doletelo. Meščanska gospoda se je opogumila, pa tudi socialni demokratje, ki so po razkolu izgubili popolnoma tla pod nogami, so začeli vnovič ri-bariti s svojo sporazumaško politiko in jalovimi nazori o reformah, ki naj bi postopoma pripeljale delavstvo in družbo do socializma. Hja, naj bi čakali še tisoč let, pa bi socialni demokratje še vedno govorili samo o reformah, a bi bili od socializma še vedno daleč, prav tako daleč kakor sedaj. Buržuj da bi mirno izpustil oblast iz rok? In pristal na socialistično preobrazbo sveta? Ja, takrat, kadar bo Sava nazaj tekla, že! To pa se pravi nikoli! Socialist, ki bi v to verjel, bi bil v bistvu sam buržuj! Toda kaj bi s takimi ugotovitvami? Ne bi nas pripelje nikamor. Dejstvo je, da je buržoaziji s pomočjo Kristana in njegovih somišljenikov v drugih deželah nove države uspelo razdvojiti razredno delavstvo. Razdvojili so nas, zdaj nam pa vladajo. Našo stranko so prepovedali. Prepovedali z enim samim aktom, zdaj po atentatu na notranjega ministra Draškoviča pa poleg tega še razveljavili mandate naših poslancev in jim odvzeli poslansko imuniteto. Mnogi so prišli tako v državne ječe, le redkim je uspelo umakniti se čez mejo . . .« Pa ne da bi bil med ubežniki tudi Kosirnik, podzavestno zaskrbi Jakoba. Toda ne: Kosirnik se namerava vrniti. Ni bil na tako vidnem mestu kakor Ciril Košir, ki se je umaknil v Celovec in ki je na to stran poslal tudi njega, da bi organiziral 'kanal', tajni prehod za odhode in prihode voditeljev, a še bolj kurirjev, ki bi vzdrževali zveze med tajnimi organizacijami v domovini in centralnim odborom, ki se je trenutno umaknil v Avstrijo, na Dunaj, kjer deluje sedaj in vodi od tam delovanje tajnih organizacij. »To je težavno in nevarno delo,« pravi Kosirnik. Na njegovih Jesenicah so ob prehodu v ilegalo zgubili več kakor polovico članov. »Osip se je začel že ob sami prepovedi, hja,« vzdihne Kosirnik in pripoveduje, kako jih je ta prepoved presenetila prav na letošnje Novo leto. Zborovanje so imeli v Delavskem domu. še ničesar niso vedeli o prepovedi, ki jo je izrekla vlada na Silvestrovo. Sodrug dr. Lemež je prišel, da bi predaval o razporeditvi političnih sil v novom, na novembrskih volitvah izvoljenem parlamentu, v katerem je bila Komunistična partija kot tretja najmočnejša stranka, a edina, ki je imela svoje organizacije in člane po vsej državi. Zborovanje je bilo javno. Potekalo je nemoteno. Celo policijski komisar Stepišnik ga ni prekinjal, čeprav je bil videti mnogo bolj ohol in oblasten kakor prvo leto po vojni, ko je trepetal pred delavstvom in se mu celo dobrikal v strahu pred revolucijo. Zdaj se mu revolucije ni bilo treba več bati. Toda nihče ni slutil, kaj ima tisti dan za bregom. Pustil je, da je zborovanje potekalo brez njegovih vpadov in pripomb vse do trenutka, ko je v dvorano vstopil neki policijski agent in mu izročil neki papir, neko pismeno sporočilo, ki pa ga ni niti dobro pogledal, marveč se je takoj dvignil in zahteval, naj dr. Lemež preneha s predavanjem, potem pa kakor napamet zdr-dral, da je z ukazom kraljeve vlade komunistična stranka od sinoči prepovedana in postavljena izven zakona skupaj z njeno mladinsko organizacijo in njenimi sindikati, premoženje stranke pa zaplenjeno. Opozoril je navzoče, naj se vzdr-že protestov ali celo napada na njegovo osebo in osebo njegovega agenta, ker bi bil v tem primeru lahko sleherni, ki bi se ga dotaknil kaznovan z najstrožjo kaznijo. Zunaj so že čakali orožniki in vdrli v dvorano, čim so zaslišali ogorčene proteste in vzklike proti kršenju pravice do svobodnega organiziranja strank in njihovega delovanja. Začeli so prazniti dvorano, le nekatere, med njimi predsednika jeseniške komunistične organizacije Štefana VVeissa, so obkrožili in zahtevali, da počakajo. Na kmetiji od jutra do večera (12) Kašnate ,n mesene klobase Pot (Klanje prašiča, nadaljevanje) sosed*' 110 ^e zJutra-i Prišel klavec, je gospodar poklical še dva svi .a' da sta pomagala prijeti prašiča. Če prašič ni hotel iz ŠtiH ^C Šel sin "ot" m mu dal v gobec kratko vrvico. Vsi Prijel"80 83 potem Potegnili ven in ga vrgli na stol ter dobro dVa *• **a Jim ni ušel. Vsak ga je držal za eno nogo. Zadnja Se nrt*3 S* 'ahk° pomagala z vrvjo, s katero se ovije noga in *uje ŽC "a sto1" če ie kie v bllžini deček, ki zvedavo opa-' mu rečejo, naj ga prime za rep (»za vinto«). Ki Vratave£ Prašiča zabode za. Pr Ja^°' da mu z nožem rcze srce. Kri odteče v ko-3 je gospodinja že tlič Pre ga ča t kdo baI držati Praši-Jejo« Sa koljejo, se norču-" njega in pravijo, da ** bo smel jesti klobas. drž°«edoma' ki sta Pomagala ce > prinese gospodinja šil- *ganja ali kozarec vina, lraven pa kos »šarteljna«. Se-Ye<*a pa onadva hkrati tudi že računata na koline, saj je Medsebojna Izmenjava kolin Med sosedi v navadi. Klavec potem najprej prašiču odreže glavo in jo da v Poseben čebrič za »mavža- nje« Pr, Pot em mu po trebuhu tern^l6 kožo in Sa odere. P Dr mora paziti rezc- V pol da kože ne ure je pražič odrt. Nazadnje mu odreže vse štiri parklje in rep in vse to vrže v čebriček k glavi. Pri tem mu vseskozi pomaga sin; drži kožo, noge ipd. Za »mavžanje« mora biti pripravljen krop, s katerim se polije glava, parklji in rep; vse to se tudi potrese s kolo-fonijo, da gredo dlake in povrhnjica kože raje in hitreje stran. Kocine se trgajo s polenom, če pa to ne gre, se odrežejo z nožem. S parkljev snamejo tudi rožičke. To delo pomaga gospodinji opravljati tudi gospodar, potem pa gospodinja vse skupaj še opere. Nekaj glavine da tudi kuhati za kašnate klobase. Klavec jemlje med tem s prašiča »špeh«, to je surovo slanino. Pusti jo ležati na koži na stolu, da se ohladi. S pomočjo obeh moških potem klavec prašiča obesi. V noge mu zataknejo kljuke, te pa obesijo na »trikelj« (»dri-kelj«), ki ga je gospodar že prej z verigo pripel pod na-puščem. Klavec potem prašiču prepara trebuh, pobere ven drobovje, vzame ven tudi ledvice ter mast, da se ta ohladi. Mehur da sosedovim otrokom, ki ga napihnejo in pustijo dober teden, da se posuši. Imajo ga namesto žoge, a hitro poči, saj je tenak. Nekdaj so posušen mehur uporabljali starčki, ki so v njem hranili tobak. Potem zakoljejo drugega prašiča; vse na že opisani način. Ko tudi tega obesijo in ko klavec pobere iz njega drobovje, ima gospodinja že pripravljeno toplo vodo za pranje črev. Klavec in sin vzameta vodo in gresta na potok prat čreva. Toplo vodo potrebujeta zato, ker je voda v potoku mrzla, pa bi se jima lahko zanohtalo, če ne bi tu in tam vlila nekaj tople na roke. Na potoku opereta čreva za kašnate in mesene klobase. Doma gospodinja čreva pozneje še nekajkrat očisti. Gnete jih z zribano repo, s čebulo, s soljo. Nato jih splakne z mlačno vodo in potem Še z mrzlo. Tudi kupljena čreva opere. Čreva za mesene klobase od domačega prašiča je treba še »»žlema- ti«: v posodo se vlije vroča voda, tako vroča, da jo roka še trpi; s krivimi klinčki se potem povleče po črevih, da se spravi z njih posebna, tan-ta sluz. Pri tem se čreva rada tudi strgajo. Medtem je kuhano že del glavine in drobovine (srce, pljuča, vranica, ledvice). Vse to se mora najprej shladiti, nato pa zmleti na mesorezni-ei. Medtem ko gospodinja in sin to pripravita, gre klavec zaklat drugam še enega prašiča. Klobase pri tej drugi hiši pa naredi zvečer, ko opravi vse pri prvi hiši. Ko se klavec vrne, naredi najprej kašnate klobase. Zmleto drobovino in glavino, kri (količina po okusu), je-šprenj, kašo riž in dišave zmeša v velikem škafu (če-bru). Seveda je treba po želji tudi soliti. Potem to mešanico gospodinja in klavec poskusita, če je dobra, in jo z dodatki tega ali onega lahko popravita. Klavec potem zo-pici nož na rob škafa ali če-bra, vzame čreva in jih polni s »trahtarjem« — livom. Po potrebi spili, to je, zavezuje čreva s špilami. Iz kupljenih črev naredi klobase v obliki črke O, prašičja čreva pa spili na obeh koncih in klobasa ni zvita. Klobas naredi pač po želji; če kupijo pri hiši več črev, jih naredi več, seveda pa je potrebno tudi več vsega za mešanico. Kašnate klobase je potem treba obarlti: gospodinja jih da v vodo in na števidnik; ko voda zavre, jih pusti deset minut, da se kuhajo. Ko se potem ohlade, se spravijo v hladen prostor, za katerega pozimi ni težav. Dlje ostanejo sveže, če zmrznejo. Potem naredi klavec mesene klobase. Dela jih 12 tanj-ših prašičjih črev in mesa, ki ga po želji gospodarja obre-žejo z zaklanega prašiča. Navadno obreze klavec celo pleče, »hlam« pri rebrih ipd. Meso zreže sin z mesoreznico, vanj pa zameša klavec še poper, vse skupaj polije s čes-novo vodo, posoli in ponovno dobro premeša. Klavec na koncu mesoreznide potem pritrdi lijak in nanj navleče črevo, sin daje meso v mesoreznico in ko potem meso pritiska iz lijaka ven, poteguje za seboj tudi čievo. Treba je paziti, da se črevo preveč ne polni in ne poči, pa tudi, da se ne polni premalo. Vse te klobase, ki jih klavec spili, imajo obliko črke O; na eni strani so zašpi'.jene, na drugi pa le zavite. Nekaterim pridado tudi »hlapca«: celi klobasi obesijo Se eno polovico. Mesene klobase je treba potem še prekaditi, za'o gospodinja kuri v peči žaganje, da se bolj kadi. Ivan Sivec (Nadaljevanje) Elektro-iehna Ljubifana Obiščite našo poslovalnico v Kranju, Prešernova ul. 9 Velika izbira gospodinjskih aparatov, električnih peči, kaminov, TV aparatov, transistorjev in radioaparatov, elektromotorjev, motornih žag in lestencev. Na zalogi ves instalacijski material. Vse blago lahko kupite na potrošniški kredit. Razstava izdelkov učencev v gospodarstvu je posebno zanimiva za učence zadnjih razredov osemletk, ki se odločajo za poklice. — Foto: F. Perdan O O O O O O ELRA • ELRA ELRA. ELRA ELRA ELRA . ELRA ; ELRA sodobna, ekonomična ■BI mm m f - ELRA^ELRA,, ELRA Kaj znafo vajenci? V okviru sejma obrti in opreme v delavskem domu so v soboto v avli občinske skupščine v Kranju odprli razstavo izdelkov učencev v gospodarstvu, ki so jo v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje in prosvetno pedagoško službo pripravile gorenjske strokovne šole. Pokrovitelj razstave je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalo kar. Na razstavi so prikazane značilnosti obrti, UJV in JLA, metalurgije, gradbeništva, kmetijstva in gozdarstva, prometa, elektrotehnič- ne stroke in gostinstva. Razstava je opremljena z bogatim slikovitim gradivom, izdelki posameznih strok in kratkim opisom posamezne panoge ter načinom šolanja. Zato ima razstava poklicno usmerjevalni pomen in je priporočljiva za učence 7. in 8. razredov, ki se že odločajo za bodoče poklice. Razveseljivo je, da je prireditev dobro obiska«a, saj vsak dan prihajajo posamezniki ali skupine. V ponedeljek je razstavo videlo 500 učencev jeseniških 7. in 8. razredov, ki so prišli v Kranj s posebnimi avtobusi. -jk SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, Ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne f skladišče je odprto od & do 19. ure in ob sobotah Bo ostala prireditev brez učinka? Konec prejšnjega tedna je bila v Beogradu v domu sindikatov prireditev Bled Beogradu. Turistično društvo Bled je po dogovoru s sodelavci beograjske RTV skušalo pri Beograjčanih vzbuditi že nekoliko zamrlo zanimanje za letovanje v zimskem času na Gorenjskem predvsem na Bledu. V dveurnl zabavno glasbeni prireditvi združenj z modno revijo je sodeloval Slovenski oktet, zabavni orkester Franca Puharja, Godba na pihala z Gorij ter folklorna skupina turističnega društva Bled. Prireditev v Beogradu pa na žalost ni dosegla tolikšnega uspeha kot bi ga po vloženem trudu in finančnih sredstvih lahko pričakovali. Težko bi našli pravi vzrok za pol prazno veliko dvorano doma sindikatov. Morda so zatajili beograjski sodelavci, morda je bilo premalo propagande za prireditev, kdo bi vedel? Malo hudo' pa bi bilo verjet- no trditi, da je Bled za Beograjčane nezanimiv v turističnem pogledu. Bolje pa bodo verjetno uspele druge propagandne akcije, ki jih imajo turistični delavci Bleda v načrtu to jesen. Hoteli in gostišča na Bledu so namreč namenila Beograjčanom okoli 600 brezplačnih pensionov, ki bodo kot nagrade razdeljeni v najbolj poslušani beograjski radijski Oddaji. L. M. ILRA _EXRA_£LRA Okovje Kamna Gorica na sejmu obrti in opreme v Kranju razstavlja svoje najnovejše ke kot so: svetilke VS 1, nasadila za vrata, okna in polokna, industrijski stoli in plasticn* i/idelke. — Foto: F. Perdan MODNA HIŠA jesensko-zimsko sezono 70—7/ je Modna hiša v Ljubljani pripravila bogato kolekcijo ekskluzivnih modelov ženskih plaščev m kostimov v aktualnih Materialih, barvah in krojih, tako da bo lahko vsaka ženska našla sebi primeren model. Prodam BETONSKO ŽELEZO 8 mm. Jakše Minka, Tatjane Odrove 2, Kranj. Prodam 11 mesecev staro TELIČKO. Lahovče 26, Cerklje 4544 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 46 4545 Prodam dve SVINJI, težki po 70 kg. Ambrož 5, Cerklje Prodam lepega ŽREBETA, starega pet mesecev. Jagodic, Lenart 2, Cerklje 4547 Prodam 11 tednov staro ŠKOTSKO OVCARKO (las-sie), rjavo. Boltar, Radovljica, Roblekova ulica 4548 Prodam KOTEL za central- | no kurjavo Zrenjanin, 32.000 Kcal/h, OLJNO PEC gibo 6000 Kcal/h, TERMO PEC št. 2 in ŠTEDILNIK gorenje s kotličkom in podstavkom. Legat, Gorenjska cesta 24, Lesce 4549 Prodam skoraj nov mod robe! avstrijski globok OTROŠKI VOZIČEK. Hvatal Borut,, Staneta Žagarja 58 a, Kranj 4550 Prodam OTROŠKO POSTELJO. Kironja, Kranj, Nazor-jeva 1, telefon 22-035 4551 Prodani, ročno SLAMOREZ-NICO. Naslov v oglasnem oddelku 4552 Prodam obrana zimska JABOLKA po 1,20 din za kg. Papler, Vrhnje 14 pri Radovljici 4553 Prodam POHIŠTVO za dnervno sobo. Galičič Mirko, Valjnvčeva 4/1 V, Kranj 4554 Poceni prodam DIVAN, KAVČ in kopalno BANJO. Dimovič Lucija, Kranj, Ke-betova 5 4555 Prodam PISALNI STROJ rheinmetall (dolgi val). Naslov v oglasnem oddelku 4556 Prodam odlično ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Mihelič, Kranj, Moša Pijade 4 4557 Prodam MOTORNO ŽAGO stehler — 50 in PRIKOLICO za osebni avto. Toman Marko, Podnart 58 4558 Kupim SLAMOREZNICO s puhal ni kom in verigo. Jagodic, Lenart 2, Cerklje 4559 Prodam MOTORNO KOLO ja\va 90, prevoženih 2000 km. Murni k Minka, Velesovo 47, Cerklje 4560 Prodam zelo dobro ohranjen AVTO fiat 1100, letnik 1963 za 11.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 4561 Prodam AUSTIN 1300. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Brili, Tomšičeva 24, Kranj 4570 Poceni prodam FIAT 750. Pintar Franjo, Struževo 2/e, Kranj. 4571 Oddam SOBO študentki. Filiplič Angela, Stra/iščc, Gasilska 4, Kranj 4564 Dijak elektrotehnike išče majhno SOBO v Kranju ali v bližini centra mesta. Ponudbe oddati pod »resen« 4565 plimom Prodajamo POSLOVNI PROSTOR (bivša prodajalna s skladiščem) v Zmmcu št. 5 pri škof ji Loki.. Pogoji prodaje so razvidni na oglasni tleski podjetja. Pismene ponudbe pošljite na, upravo podjetja do vključno 24. 10. 1970- do 12. ure. Veletrgovina »LOKA« ŠKOFJA LOKA 4566 ■ 24-letni strojni ključavničar išče GARSONJERO ali SOBO v š kol-j i Loki ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 45b2 Iščem SOBO v Kranju. Ažman Sandi, Hotel Creina — recepcija 4563 Iščem, starejšo ŽENSKO za varstvo dveh otrok od 6.30 do 16.30. Oglasite se prosim od ponedeljka dalje. Šimenc, Kranj, VaJjavčeva 4/1 4530 Iščem ŠOFERJA za razvoz ORANŽ ADE. Klanšek Vili, Brezje 76/a 4567 V Kranju izgubljena OČALA vrnite proti nagi adi Suši, Kranj. Zupančičeva 14 45o8 ŠPORTNO TEKMOVANJE V KEGLJANJU za prvenstvo desnega brega Save SO Kranj. Podroben razpis in prijave na kegljišču GOSTILNE BENEDIK v STRAŽI-ŠCU 4569 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, skrbnega očeta, brata in strica Jožeta Avsenika iz Hraš se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, nam na kakršenkoli način po magali. mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dr. Kovačiču Vojne bolnice, godbi Lesce za venec in žalostinke, podjetju Almira in Veriga Lesce, č. duhovščini in še enkrat vsem prisrčna hvala. žalujoči: žena Marija, sinova Jože z družino, Milan z Vero in hčerka Hraše, 10. oktobra 1970 Ivanka z družino Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla v Angliji v 60. letu starosti naša draga mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja Zof fja LeSkOVee roj. Kristan Globoko žalujoči: mož Franc, sin Emil z družino, brata Andrej in Alfred ter sestra Francka z družinami Rochdabe, Strahinj, Tržič, Stražišče, 12. oktobra 1970 KINO Jesenice RADIO 13. do 14. oktobra nemški barv. CS film BELI VOLKOVI 15. oktobra nemški barv. CS film BOBNI TABUA 16. oktobra amer. film MESTO BREZ MILOSTI Jesenice PLAVŽ 14. oktobra nemški barv. CS film BOBNI TABUA 15. do 16. oktobra nemški barv. CS film BELI VOLKOVI Dovje-Mojstrana 14 oktobra itali j.-amer. barv. CS film NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU Kranjska gora 15. oktobra angl. nem. barv. film KLUB UBIJALCEV IZ BROOKLYNA Radovljica 14. oktobra amer. film POLJUBI ME, NORČEK ob 20. uri, amer. barv. film POZIV REVOLVERAŠU ob: 18. uri 15. oktobra amer. barv. film MAC KENNINO' ZLATO ob 20. uri 16. oktobra itali j. barv. film GIBLJIVA TARČA ob 201 uri Bled 14. oktobra angi. barv. film INTERLUDIJ ob 17. in 20. uri 15. oktobra angl. barv. film INTERLUDI J ob 17. in 20: uri Škofja Loka SORA 141 oktobra amer. barv. CS film DIPLOMIRANEC ob 18. in 20. uri 15. oktobra amer. barv. V V film ZBOGOM COLUMBUS ob 20. uri 16. oktobra amer. barv. VV film ZBOGOM COLUMBUS ob 18. in 20. uri Kranj CENTER 14. oktobra amer. barv. VV film SRCE JE SAMOTEN LOVEC ob 16., 18. in 20. uri 15. oktobra amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA ob 15.40, amer. barv. VV fi'lm SRCE JE SAMOTEN LOVEC ob 18v uri, zah. nemški barv. film KOCA STRICA TOMA ob 20. uri 16. oktobra amer. bar/. CS film HUDIČEVA BRIGADA ob 15.40, 18. in 20.20 Kranj STORžIč 14. oktobra angl. barv. CS film NOC GENERALOV ob 17. in 19.30 15. oktobra dan. barv. film ODKRITJE LJUBEZNI ob 17. in 19. uri X6. oktobra franc. barv, CS film TETOVIRAN ob 17. uri, amer. barv. VV film SRCE JE SAMOTEN LOVEC ob 19. uri Tržič 14. aktobra amer. film TARZAN V NEVV YORKIJ ob 18. in 20. uri 15. oktobra amer. film TARZAN V NEW YORKU ob 18. in 20. uri f*. oktobra franc. barv. CS film NEUKROTLJIVA AN-GF.LIKA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 16. oktobra franc. barv. CS film BARCICA PO MORJU PLAVA ob 18. in 20. uri GLAS * 14. STRAN SREDA — 14. OKTOBRA M° Za večjo varnost kolesarjev in v prcžnih vozil v prometu V akciji »Za večjo varnost kolesarjev in vprežnih vozil v prometu« imamo med drugim namen opozoriti kolesarje in voznike vprežnih vozil tudi na pravilno opremo koles in vprežnih vozil v prometu na cesti. NAPRAVE NA VPREŽNIH VOZILIH (72. in 73. člen pravilnika o napravah in opremi za vozila v cestnem prometu — Uradni list SFRJ, št. 28-344 z dne 2/7-1970): Ponoči oziroma ob zmanjšani vidljivosti mora imeti vprežno vozilo na svoji levi strani dve luči, in sicer na sprednji strani belo, na zadnji strani pa rdečo luč. Ti dve luči morata biti na vozilu tako nameščeni, da sta popolnoma vidljivi za druge udeležence v prometu. Bela luč mora biti vidljiva samo za udeležence v prometu, ki so pred vprežnim vozilom, rdeča pa samo za udeležence v prometu, ki so za vprežnim vozilom. Namesto dveh luči ima lahko vprežno vozilo na svoji levi strani eno samo luč, nameščeno tako, da je za udeležence v prometu, ki so pred njim, vidljiva kot bela luč, za udeležence v prometu, ki so za njim, pa kot rdeča luč. Luči morajo biti take, da so ponoči pri dobri vidljivosti vidne na razdaljo najmanj 150 m. Vprežna vozila morajo imeti dva katadioptra (refleksni odbojni stekli) rdeče barve, simetrično nameščena na zadnji strani vozila, tako, da sta ponoči, kadar sta osvetljena z dolgimi lučmi motornega vozila, pri dobri vidljivosti vidna z razdalje najmanj 100 m. Spodnji rob odsevne površine katadioptra ne sme biti manj kot 0,3 m in ne več kot 1 m oddaljen od površine ceste. Medsebojna razdalja katadioptrov na vzdolžno os vozila ne sme biti manjša kot 0,5 m. Učinkovita odsevna površina katadioptra mora meriti najmanj 20 cm-. NAPRAVE NA KOLESIH IN NA KOLESIH S POMOŽNIM MOTORJEM Po določilih 74., 75., 76. in 77. člena pravilnika o napravah in opremi za vozila v cestnem prometu morajo imeti kolesa in kolesa s pomožnim motorjem v prometu na cesti: — za vsako kolo najmanj po eno zavoro; zavori morata biti neodvisni in pri tem zavora na sprednjem kolesu ročna; — luč za osvetljevanje ceste, pritrjeno na sprednji del vozila. Spodnji rob učinkovite površine luči ne sme biti oddaljen manj kot 0,4 m. zgornji rob pa ne več kot 1,2 m od cestne površine.. — z obeh strani vsakega pedala po en katadiopter oranžne ali rumene barve; — na zadnjem delu kolesa in kolesa s pomožnim motorjem mora biti vdelan katadiopter rdeče barve, pri katerem spodnji rob ne sme biti oddaljen več kot 0,6 m od cestne površine. Učinkovita odsevna površina katadioptra mora meriti najmanj 20cm2. Če ima tako vozilo zadajo luč za označevanje, pa mora meriti učinkovita odsevna površina katadioptra najmanj 8 cm2. — napravo za dajanje zvočnega signala (zvonec). V interesu vaše osebne varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu je, da so vozila v prometu tehnično brezhibna, zato vprežno vozilo, kolo in kolo s pomožnim motorjem opremite s predpisanimi napravami. V pravilniku so določene tudi naslednje sankcije: Z denarno kaznijo 20,00 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. voznik, če vozi v cestnem prometu vprežno vozilo, ki nima predpisanih brezhibnih naprav iz 72. in 73. člena tega pravilnika; 2. voznik, če vozi v cestnem prometu kolo ali kolo s pomožnim motorjem, ki nima predpisanih brezhibnih naprav iz členov 74. do 77. tega pravilnika. M. Mažgon Požar V nedeljo, II. oktobra, okoli druge ure ponoči je Izbruhni] požar na trafo postaji v jeseniški železarni. Postaja je popolnoma pogorel*. Koinlsi ja je ugotovila, da je bila postaja že dotrajana, vendar pa so jo kljub temu uporabljali. Škodo cenijo na 23 0M din. Podkupnina je oblika korupcije Nekateri ljudje bogatijo brez truda. Podpišejo ta ali oni akt, pokimajo z glavo in že dobijo bajno vsoto denarja. Na sodišču pa se otepajo in iščejo luknje v zakonodaji, obračajo resnico, menjajo zagovore, iščejo priče Lpd. Tak izrazit primer je več kot dve leti obravnavalo občinsko sodišče v Radovljica. V podjetju Predilnica v Begunjah so se kopičile zaloge izdelkov. Podjetju je slabo kazalo. Vse dokler se v Predilnici ni oglasil 34-letni J. J., vodja nabave v komercialnem oddelku podjetja Modna oblačila iz Ljubljane. Z direktorjem Predilnice sta sklenila pogodbo za prodajo plastike Modnim oblači'lom. Predilnica se je pismeno obvezala, da bo nabavnemu izplačevala določeno provizijo. Vodja nabave v Modnih oblačilih pa je plastiko za Modna oblačila kupoval po službeni dolžnosti in je bil torej za to delo tudi plačan pri svojem podjetju. Obdolženec je bil za svoje delo dvakrat plačan. Pri Predilnici je dobil na račun p/ovizije 2,129.539 S din. Maja lani je sodišče storilca spoznalo za krivega zaradi jemanja podkupnine in ga obsodilo na 10 mesecev zapora in odvzem denarja, ki ga je obtoženec dobil kot podkupnino. Zoper to sodbo sta se pritožila tako občinski javni tožilec kot obtoženec in njegov odvetnik. V pritožbi občinskega javnega tožilca je mod drugim rečeno: »Prvostopno sodišče je J. J. za kaznivo dejanje jemanja podkupnine odmerilo kazen 10 mesecev zapora. Pri odmeri kazni je upoštevalo Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135 - Te lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista ma looglasna in naročniška služba 22-152. - Naročnl na: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 50 para. Mali oglasi: be seda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo samo olajševalne okoliščine. Namen kaznovanja je med drugim tudi v tem, da naj kazen vzgojno vpliva tudi na druge, da ne bi delali kaznivih dejanj. V kolikšni meri je treba upoštevati ta namen kaznovanja pri odmeri kazni, je odvisno od razširjenosti kriminalitete. Prav za kazniva dejanja korupcije, ki se sicer zelo težko odkrivajo, je splošno znano, da so v Jugoslaviji in Sloveniji močno razširjena in se pojavljajo na vseh področjih družbenega življenja. Korupcija se pojavlja v gradbeništvu ob natečajih za oddajo gradbenih del, v javni upravi, v poslovanju med podjetji v družbeni lastnini in zasebnimi obrtniki, v poslovanju podjetij, ki imajo monopolen položaj itn. Podkupovanje povzroča neenak položaj fizičnih in pravnih oseb, je vir neupravičenega bogatenja I* skrajna oblika popačenosu" družbenih odnosov. Prav zato je sodišče J. J. odmerilo pr* nizko kazen ...« Obtoženec se je prek odvetnika zagovarjal, da je poskrbel za boljšo kvaliteto izdelkov in prodajo materiala Predilnice tudi drugim podjetjem. Sodišče je poslalo dese* dopisov na razna slovenska tekstilna podjetja, ki naj f potrdila obtožencev zagovor. Toda tekstilna podjetja so odgovorila, da obtoženca sploh ne poznajo. Okrožno sodeče v Kranju je zadevo še enkrat vrnilo * obravnavo občinskemu sodišču v Radovljici. Obtoženec je bil na ponovni obravnavi obsojen na 16 mesecev za' pora (pred pritožbo pa 03 deset mesecev), vrniti mora dva milijona S din, izreče? pa je tudi varstven ukrep prepovedi opravljanja pok'1" ca komercialnih poslov v katerikoli delovni organizaciji za dobo dveh let. Sodba je bila pred kratkim Potrjena in je že pravnomočna. Obtoženec -e je namreč tudi na to sodbo P1"1^ žil, vendar je okrožno sodišče v Kranju pritožbo zaVf' nilo kot neutemeljeno. Jože Vidic nesreče OB UMIKANJU ZADEL PEŠCA ldn* Na cesti JLA v Kranju je v petek, 9. oktobra, p«Po1 voznik osebnega avtomobila Avgust Ošlaj z Jesenic z^ofj Slavka Skub/a, ki je šel peš po desni strani ceste. NfJfJJJ se je pripetila, ko se je voznik osebnega avtomobila um v desno pred srečanjem z dvema tovornima avtomobiloma-sta zavijala v vojašnico. Skubic je bil v nesreči le laže ranj« ' MOPEDISTA TRČILA V petek, 9. oktobra, zvečer sta na Cesti JLA v Tržiču trči- la dva mopedista. Janko Tišler iz Zadrage pri Dupljah J? ort, zil od Pristave proti Tržiču. V ovinku se je srečal z Martl 0j Perkom, ki je z neprimerno hitrostjo privozil po levi s ^ ceste. Pri trčenju je bil Perko hudo ranjen in so ga odpeJ v jeseniško bolnišnico. UMRL V BOLNIŠNICI V ljubljanski bolnišnici je 8. oktobra umrla Marija JJ*/JJ nič iz Tržiča. Pokojna je dobila hude poškodbe v nesreč ^ Cankarjevi cesti v Tržiču 3. oktobra. MaršeniČevo je zadc\ strijski voznik Georg štelcel, potem ko je neprevidno s čez cesto. Zahvala Ob izgubi moje ljube žene Pepce Marchel roj. Drol se zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem, k| so darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poli. Posebno se zahvaljujem zdravstvenemu osebju spležne bolnice Jesenice, organizaciji ZB OtoČe, članom kolektiva Iskra Otočc, sovaščanom ter vsem ostalim, ki so mi priskočili na pomoč ob smrti moje žene. Otoče, 7. oktobra 1970 mož Henrik GLAS * 15. STRAN Obisk pri naših telesno vzgojnih organizacijah Pri TVD Partizan spet telovadijo Ob večernih urah je v telovadnicah osemletke Franceta Prešerna in Tekstilne šole spet živahno. Ko se konča pouk v šolah, pridejo v telovadne prostore člani TVD Partizan iz Kranja, da bi se za uro ali dve predali rekreacijski telovadbi. Obenem pa vadijo v telovadnih veščinah tudi mladi Kranjčani. Pravi živžav je takrat na parketu. Prednjaki morajo uporabiti vse svoje sposobnosti, da umirijo mlajše telovadec cicibane. Pionirji in pionirke, pa mladinci in mladinke so že od lanskega leta navajeni discipline, zato je delo z njimi že lažje, čeprav morajo spoznati vedno več telovadnih prvin.Starejši telovadci prav tako niso redki Pri telovadbi. Vodstvo društva je zadovoljno z razumevanjem staršev, ki izročajo najmlajše v roke izkušenih telovadcev, članov društva. Pravijo pa vseeno, da bi z veseljem sprejeli vsakega novega člana. Torej, starši, če vaš otrok želi telovaditi, mu tega nikakor ne preprečujte. Telovadnice obeh šol sta za vse odprti v naslednjih dneh: cicibani — četrtek — tekstilna šola od 16. do 17. ure j3»Oi — torek — tekstilna šola od 19. do 20.30. Članice — ponedeljek — šola Franceta Prešerna od 20. —21. ure Pionirji — mladinci — torek in petek šola Franceta Prešerna — torek od 18.30 do 20. ure — petek od 18 — 21. ure Pionirke — mladinke — ponedeljek in četrtek — šola Franceta Prešerna — ponedeljek od 18 30 do 20. ure — četrtek od 18. do 20. ure Pionirji in pionirke (tekmovalne vrste) — sreda — šo-*a Franceta Prešerna od 18. do 20. ure. B. Malovrh Zmaga za strelce iz SD Iskra Občinska strelska zveza je za člane kranjskih strelskih družin pripravila ob zaključku letošnje tekmovalne sezone še zadnje občinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško. Na strelišču v Stru-ževem se je zbralo 32 tekmovalcev iz sedmih strelskih družin. Čeprav v Kranju ni primernega strelišča za tekmovanje z vojaškimi puškami, je večina tekmovalcev Keglj BorecrLek 2438:2328 Na štiristeznem kegljišču Triglava je ekipa kranjskega Borca premagala ekipo ljubljanskega Leka z 2438 : 2328. V ekipi Kranjčanov je bil najboljši Cerne, ki je podrl 442 kegljev. F. štagar Šah Brzopotezni turnir Borca Murovec je z 8 točkami zmagal na oktobrskem brzo-poteznem turnirju šahovskega kluba Borec iz Kranja. Ostali vrstni red: Bukovac 6, Matjašič 5,5, Šmid in Valja-vec po 5, Štagar 4,5, Požar 4, Vojičič 3,5, Gazvoda 2,5 in Marko 1 točka. F. Stagar dosegla izredno dobre rezultate. Ob veliki izenačenosti se je izkazal Jože Lombar, v ekipni razvrstitvi pa so strelci iz SD Iskra zabeležili še eno pomembno zmago. Rezultati: posamezniki — 1. Lombar (S. Kovačič) 90 krogov od 100 možnih, 2. Studen (Sava) 89, 3. Frelih (Iskra) 89, 4. Cerne (Iskra) 89, 5. Naglic (S. Kovačič) 88; ekipno — 1. SD Iskra (Kranj) anje Spet zmaga Borca V povratnem prijateljskem srečanju med kranjskim Borcem in Iskro iz Nove Gorice se je tudi v Novi Gorici končalo v korist Kranjčanov. Borec je zmagal s 3991 : 2854 podrtih kegljev. F. Štagar V Kr. gori so uredili športni dom y Kranjski gori do prod Kratkim športniki niso imeli Prostora za svojo dejavnost. Jutri Triglav : Rudar Za košarkarski pokal SFRJ D^nes in jutri bo na košarkarskih igriščih Slovenje spet vse živo. V pr-kolu za košarkarski Pokal SFRJ se bodo nam-reer se obe ekipi priprav-'jata na kvalifikacije za vstop v II. zvezno ligo, se Uubiteljem košarke v Kranju obeta zanimivo srečanje. —dh Z neutrudnim prizadevanjem pa je smučarjem, rokometa-šem, kegljačem in hokejistom le uspelo, da so Zagmajcnco postavili športni dom. Z denarjem so jim pomagali občina, turistično društvo, krajevna skupnost, GG Bled in Živila Kranj. V domu imajo shranjene športne rekvizite, imajo prostor za seje, pa tudi nekaj prenočišč za ekipe, ki hodijo v Kranjsko goro igrat ali vadit. V spodnjih prostorih doma je tudi gostišče, ki ga ima v zakupu zasebnik. Ob domu bodo uredili tudi drsališče. B. Blenkuš '■m£L Novozgrajeni športni dom v Kranjski gori. 260 krogov od 300 možnih, 2. SD Stane Kovačič (Primsko-vo) 259, 3. SD Sava (Kranj) 247, 4. SD Slavec Ivo — JokI (Kranj) 237, 5. SD Bratstvo — Enotnost (Kranj) 222 itd. B. Malovrh Balinanje Borec že žanfe uspehe Balinarska sekcija ŠD Borec iz Kranja je imela pred dnevi tri prijateljska srečanja. V vseh treh so kranjski bahnarji zmagali. Pomerili so se z ekipo Cestnega podjetja, PTT Kranj in invalidskim krožkom Tržič. F. štagar Balinarji kranjskega Borca so v prvih nastopih od ustanovitve sekcije že trikrat zmagali. Od nedelje do nedelje NOGOMET — Kranjski Triglav je v nedeljo zasluženo izgubil s Slavijo z 1:4. Kranjski nogometaši so prikazali eno naislabsih tekem v jesenskem delu prvenstva, škofjeloški LTH pa je zabeležil visoko zmago nad ekipo Tabora s 6:1, medtem ko so Tržičani ostali praznih rok v Piranu. Izgubili so namreč srečanje z 0:3. Pari prihodnjega kola: Svoboda : Triglav, Tržič : Adria, LTH : Tolmin. ROKOMET — Vsi trije predstavniki z Gorenjske v republiških ligah so tokrat izgubili. Rezultati: Tržič : Stovenjgradec 16:19, Olimpija : Alples 16:7, Kranjska gora : Steklar 10:28. Vsi trije so v nevarnih vodah za izpad iz republiških lig. Pari prihodnjega kola: Brežice : Tržič, Alples : Kranjska gora. ODBOJKA — V moški republiški ligi je Kamnik premagai Kovinarja s 3:1, Jcscničanke pa so doma izgubile s Celjem 2:3. V drugi zvezni ligi pa so Jesenice premagale Kaštelo s 3:2. Par prihodnjega kola: Kamnik : Ljubljana, Partizan : Jesenice. J. J. III. SEJEM OBRTI IN OPREME V KRANJU OD 10. - 19. X. TO 1 vpraša nje 3o d govori Folklorna okupina Karavanke iz '.'ržiča je nedvomno ena tistih skupin, ki se je hitro uveljavila. V štirih letih, kolikor deluje, si je osvojila simpatije domače in tuje publike. V četrtek smo jih obiskali na osnovni šoli heroja Bračiča, kjer imajo vaje, že odkar skupina deluje. Pred objektiv smo povabili njihovega koreografa ter najstarejšega plesalca in najmlajšo članico. Vsem smo postavili tole vprašanje: »Kaj ti pomeni sodelovanje v folklorni skupini?« Prof. Marijan Vodnjov — Folklori sem posvetil lep kos svojega žvljenja. Deset let sem bil aktiven plesalec v ljubljanskih skupinah, 1966., ko smo v Tržiču ustanovili folklorno skupino, pa sem prevzel koreogralijo. V Tržiču je veselje delati, ko se enkrat premakne z mrtve točke, ko se najde nekdo, ki zadevo požene v tek. V plese skušam vnesti vedno kaj novega, seveda ne na račun izvirnosti. (Naj mi dodamo še to, da tov. Vodnjov tudi sam vskoči v program, če je potrebno, taRo da imajo v njem plesalci tudi zlato rezervo.) Jelka Rupar, 14 let, učenka 8. razreda osnovne šole — Privlačijo me ljudski plesi. Iz šolskega folklornega krožka sem se preselila v Karavanke. Moj prvi nastop — ne bom ga pozabila — je bil v Krizah. Vendar mi bo najbolj v spominu ostal v Vitorio Venetfco. Navdu- šuje me popotovanje po domovini, prava doživetja pa so gostovanja na tujem. Pri folklori se sprostim in razvedrim in prav tu je tudi skoraj edina možnost, saj v Tržiču ni dovolj zabave za mladino. V Krsto Haler, dijak tekstilne tehniške šole v Kranju — K folklori me je pritegnilo veselje do plesa, želja po družbi mladih ljudi ter možnost spoznavati tuje kraje. Nekaj posebnega so nastopi pred več tisoč gledalci. Na tujem smo jih navajeni kar 2000 do 3000, na nekem nastopu v Italiji pa jih je bilo 6000. Največji aplavz smo doživeli v Al-beeju v Franciji, nasploh pa tuja publika bolj pozorno spremlja naše koncerte kot domača. Vodno pa najbolj vžge šopek go renjshih narodnih. /7|\samo [ I juprav W?janj'a Generalni direktor Elana Jože Osterman je spregovoril o razvoju podjetja od prvih začetkov v partizanih do sodobne svetovno znane tovarne. — Foto: F. Perdan Srebrni jubilej Elana (Nadalj. s 1. strani) V nadaljevanju proslave, ki je bila spremljana z bogatim programom in so se je udeležili tudi znani slovenski športniki Miro Cerar, Ludvik Zaje, Ivo Daneu in drugi, so sedmim ustanoviteljem za- druge Elan Rudiju Finžgarju, Janezu Vlpotniku, Jožetu Smoletu, Marku Goršetu, Jožetu Gašperšiču, Mihi Finžgarju in Rudolfu Finžgarju izročili spominska darila. Posebno priznanje je dobil Miha Finžgar, ki edini dela v podjetju že od vsega za- 24. in 25.oktobra četka. Prek 20 delavcev, k' delajo v Elanu že več kot 20 let in več kot 200 delavcev, ki so člani kolektiva več kot 10 let, Je prav tako dobilo spominska darila. Ob tej Pr'* liki se je podjetje spomnilo tudi upokojencev. L. BogotaJ Avto rally LOKA 70 AMD Škofja Loka, prireditelj znanih cestno hitrostnih dirk, je iz leta v leto bolj aktivno. Njegovi člani očitno niso zadovoljni zgolj s slovesom vzornega organizatorja velike mednarodne motocikllstične tekme, ampak se skušajo uveljaviti tudi kot popularizator v svetu vedno bolj priljubljenih rally voženj avtomobilov. 24. in 25. oktobra namreč nameravajo izvesti rallv LOKA 70, katerega pokrovitelj bo Ljubljanska banka. Osnovni cilj tega športnega dogodka Je preverjanje kvalitete turističnih vozil, ugotavljanje šoferskih sposobnosti sodelujočih, spoznavanje krajev naše ožje domovine in — kakor že rečeno — propagiranje avtomobilizma med Slovenci. Tekmovanje šteje za repub-liško prvenstvo. Na njem lahko sodelujejo turistična vozila kategorije »A«, ki so razvrščena v štiri j a kost ne razrede: 1. avtomobili domače proizvodnje (nacionalni razred) do 785 cem; 2. avtomobili domače in tuje izdelave do 1000 cem — skupina I. in II.; 3. avtomobili domače in tuje izdelave od 1000 do 1300 cem — skupina I. in II., 4. avtomobili domače in tuje proizvodnje nad 1300 cem. Uvodoma bodo nastopajoči morali prestati preizkus točnosti. Sledi vožnja po progi, dolgi 630 kilometrov, ki je razdeljena v 9 otap: štiri običajne, štiri gorske in eno pospeševalno (1000 metrov). Celoten rallv s končno spret-nostno vcimjo vred naj bi trajal 15 ur. Idealna, vnaprej izračunana poprečna hitrost znaša točno 42 km/h. In smer vožnje? Start in cilj sta kajpak v Skofji Lo ki. Ekipe oziroma posamezni pari bodo skušali čim uspeš neje premagati razdaljo Škofja Loka - Poljane - Žiri - Idri ja - Crni vrh - Nova Gorica Tolmin - Vršič - Kranjska gora - Jesenice - Bohinjska Bistrica - Železniki - Cerkno Todraž - Logatec - Postojna Krim - Ljubljana Rudnik Jezica (Nemška cesta) Kranj - Cepule - Praprotno Škofja Loka. Najboljši v posameznih razredih prejmejo 400 din, drugouvrščena 250 din, tretjeuvrščeni 180 din, četrtouvrščeni 120 din in pc-touvrŠČeni 80 din. Absolutnega zmagovalca rallvja čaka še praktična darilo, vredno 500 din, ekipo avtomobilistov z najmanj kazenskimi točkami pa denarna nagrada 1000 dm-Sleherni udeleženec tekmovanja dobi tudi posebno spominsko plaketo. Funkcionarji loškega avto-moto društva pričakujejo prijave številnih mojstrov volana iz Slovenije in sosednji« republik, saj imajo tovrstne prireditve med Jugoslovani »zmeraj več pristašev. I t--— Naročniki, ste za letos že poravnali naročnino. Za izžrebance pripravljamo zanimivo potovanje. Vabi' mo prijatelje in bralce Glasa, da pridobijo nove naročnike in jim omogočijo soudeležbo pri žrebanju.