sobot, ^^ ts praiaikef. L ^ *ny MC#pt 6•tu^ievelt izbral bivšega blagajnika demokratke »tranke za tvojega glavnega svetovalca in »tetalca prošenj za relifne projekte. Hopkins Ickes »ta odrinjena na stran. Protivniki lajo zdaj novo priložnost, da lahko kritizirajo predsednika in mu očitajo politično igro »kodo milijonov brezposelnih viliinKton, D. C.,~24. apr.— snlnik Roosevelt je včeraj oval Franka Walkerja, biv-blagajnika demokratske ike, m svojega vrhovnega valca in kot tak bo zaeno s nikom razpolagal s fon-1,880,(MM),000, ki ga je es določil za financiranje projektov. alker bo nasledil Donalda ichberga kot direktor Na-Emergency koncila in , mesta in okraji, ki bodo i dobiti denar iz relifnega a, bodo morali predložiti u vse aplikacije. On bo oblast analiziranja vseh acij in le tiste, katere bo odobril, bodo predložene * vel tu v potrditev. kko je VValker, ki je 1. 1932 denar za financiranje leveltove volilne kampanje, i\ najvažnejša osebnost in tak bo imel glavno besedo trošenju denarja iz mili-»ikega r e I i f nega sklada. SODBA EKONOMOV O ZAKONU OBNOVE Waahington, D. C. — (FP)— Evidenca, da NRA ni jtvišala realnih delavskih mezd in povečala uposlenosti, je bila te dni podana v pregledu, ki ga je izvedla institucija Brookings in bazira na izvajanju zakona obnove, odkar je bil uveljavljen. Administracija NRA je ne- bini je umrla Ma davno poročala, da je dobilo zaslužek 1,750,000 kot rezultat zakona obnove, poročilo institucije pa naglaša, da je bilo to posledica razdelitve dela in ne povečanja uposlenosti. Zvišanje mezd, ako se raztegne na splošno, ni bilo nič večje ko zvišanje cen življenskim potrebščinam in slednje se mora pripisati upravi NRA. Kupna sila ameriških delavcev, pravijo ekonomi institucije, ki so objavili poročilo, je prav na tisti stopnji kakor je bila pred dvema letoma. Industrijski pravilniki niso ry L. Hopkins, načelnik fe- '"T™ » F JT k ,./ . . . . .. naredili nobene spremembe pri J.„ rellfne »">i»tr«c,je. di8trjl)uciji 8kup„lh dohodkov arold L Ickes, notranji tajata bila z Walkerjevim ime-mjera zasenčena. Oba sta i, da bosta imela kontrolo relifnim skladom, toda sednik ju je ignoriral. lkoj po imenovanju Wal-«o se oglasili kritiki, ki ijo,»da K(H)Hevelt igra po-ilfro, ki mu bo aagotovi-najfo |tri prihodnjih pred-liških volitvah. Walker, tr-kritiki, lx» lahko odklonil r iz relifnega sklada drža-i" drugim političnim eno-^'■r bi politiki vodili opo-0 proti Kooseveltovi admi-Mji. Walker in Roosevelt, f'' razpolagala z ogrom-fomlom, bosta vihtela bič nasprotniki in tako prisili-**irijo na kapitulacijo. izdalo injunk-«io proti volitvam Mich., 24. apr.—Vo-• kl "O se imel«- vršiti da- M m delavci v tovarni layei Whee| korporaci- bde ustavljene. Te voli-J*,M|rHli' f^leralni delavski r'.Ma k<»mpanija se je za- M sndišou it. dobila injunk- ,'fve je zahtevala fede- uriija | riji. la avtriih delavcev, pri-Ameriski delavski fe- T Gust, odvetnik rra,'J". je pred sodnikom t ' ri'! da vladni odbor 'r' ra/-pi«ati volitev v pod-r' delavci izdelu- [ " ( za notranjedržav-L ' '",!n'k je upošte-' rr""t izdal injunk-[ • volitve. [»noMti požigi v predmestju predmestju ' tri dni ve-' '''I prebivalci. ' : "jimi nezna-'»*« i «mI pon-'4tyi.il enajst '"rt neke J'1 zadušila v .J* "''na gonja '1 ra na je \ja j/ \ igilantov «or© nihče ' "i*o niko- v zvezi s produkcijo dobrin. Zakon obnove je celo omejil produkcijo, da je padla pod točko, ki bi jo lahko dosegla, če ne bi bilo restrikcij. Ekonomi, ki so sestavili poročilo o učinkih zakona obnove, so Leon Marshall, Lewis L. Lor-win, Leverett C. Lyon, Paul T. Homan, George Terbogh in Charles L. Dearing. V Ulinoisu prihaja relifna kriza Dva okraja sta že prenehala s podporo Springfield, III. — Z relifnim skladom v Ulinoisu gre h koncu in v torek sta dva okraja, La Salle in Alexander, ustavila izplačevanje relifa družinam brezposelnih delavcev, ker ni več gotovine. Državna relifna u-prava je v luknji za poldrugi milijon dolarjev ta mesec, in če državna zbornica ta teden ne sprejme nujnostnega načrta za dobavo novih denarnih .virov* bo ustavljen tudi federalni re-lif in brezposelni ostanejo brez podpore. Okraj Cook z največjim številom relifarjev v državi ustavi podporo vsak čas. Relifna akcija v državni zbornici je v zastoju, ker se večina poslancev upira povišku kupčij skega davka z dveh na tri odstotke kakor hoče demokratska državna uprava. Federalna relifna administracija zahteva, da mora država prispevati polov ico potrebne vsote, drugače ne bo federalnega relifa. Delež države Illinois je tri milijone dolarjev na mesec. - K raljevški jubilej v Angliji nima treče loondon, 24. apr. — Bermond-sey, ena izmed delavskih občin v l/ondonu, je včeraj zaključila s 40 proti petim glasovom, da bo ignorirala srebrni jubilej vladanja kralja Georgeja. Zupan t«* <»bčine je rekd: "Sramot* bi bila. če bi občina potrošila 91600 Ijudskegn denarja samo zato, da bi paradirali in vpili iiv k» kralj ul" Domačevesti Novi grobovi na zapadu Oakland, Calif. — Na vteliki petek je umrl nagle smrti Rudolf Kranjc, star 47 let in doma iz Bučke na Dolenjskem. V A-meriki je bil 30 let. Pred dvanajstimi leti se je priselil v Ca-lifornijo iz Kansasa in tu zapu šča ženo, dva sinova in hčer, katera je v bolnišnici. Vsa njegova družina je pri SNPJ in on sam je bil ustanovitelj društva št. 225 SNPJ v Adisonu, Kans. Ob smrti je bil član društva 594. — Zadnji teden je umrl tudi Mike Nigomer, član istega društva. Star je bil 51 in doma iz Like. V Ameriki je bil 32 let in bil je samec. Pobrala ga je sušica. Pueblo, Colo. — V tej nasel-Shedec, stara 66 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini, vdova po znanem trgovcu. Zapušča tri sinove, od katerih eden je zdravnik, in štiri hčere. Novi grobovi v Clevelandu Cleveland. — V bolnišnici v VVarrensvillu je umrl Valentin Pajk, star 66 let in doma iz Žalne pri Višnji gori. V Ameriki je bil 40 let in zapušča ženo, ki se nahaja v hiralnici. — Dalje je umrla Mary Vidmar, roj. Kek, stara 5« let in doma od St. Vida pri Zatični. V Ameriki je bila 34 let in tu zapušča moža in dve omoženi hčeri. — Družini Zagorc je umrla 10-letna hčerka Ber-nardotte. Nov grob v starem kraju Diamtmrisville, Wyo. — Vin-cent Lambert je prejel žalostno vest, da je v Beli cerkvi na Dolenjskem umrla njegova mati Marija Ajdnik v visoki starosti 93 let. Doma je bila,, iz Brusnic. DELAVSKA ZAKONODAJA V DRŽAVI MARYLAND Baltimore, O.—Governer Hen-ry W. Niče je v navzočnosti predstavnikov državne delavske federacije, sveta stavbinskih u-nij v Baltimoru in drugih de-luvskih organizacij podpisal zakon proti injunkcijam, ki je bil sprejet v legislaturi. Zakon prepoveduje državnim sodnikom izdajanje injunkclj v delavskih sporih, ako prej ne zaslišijo sporni stranki in odpravlja takozvane "yellow dog" pogodbe, s katerimi delodajalci prisilijo delavce na podpis dogovora, da ne bodo vstopili v delavsko unijo. Zakon dulje določa, da porota sodi v vseh slučajih, v katerih se gre za razžaljen je sodišč. Slednja določba je velike važnosti za delavce, ki so bili v številnih stavkah vrženi v zapor zaradi kršenja sodnijskega odloku, ki je bil izdan proti njim. Novi zakon je sestavljen jk> vzorcu Guardia - Nor risove antlinjunkcijske postave, ki je bila sprejeta v kongresu pred nekaj leti. Slične zakone je doslej uveljavilo že petnajst držav. NewyorAka legislatura je tudi sprejela zakonski načrt, ki določa razprave pred poroto, ako je posameznik ali delavska organizacija obtožena kršenja sod ni j-skih odlokov. Načrt je sponso-rirala državna delavska federacija in gotovo je, da ga Im« g«»-verner l^hman |iodpisa|. Meito odglašovalo za - občinaho elektrarno Hutchinson, Minn. — Prebivalci tega mesta so si« pri izrednih volitvah izrekli f veliko ve čino za zgraditev občinske elek trarne in to kljub veliki propagandi. katero je financiral trust j elektrike. | Sodnik prepove-, dal javno napravo Javne elektrarne ne __/smejQ konkurirati s privatnimi! Greenville, 8. C., 24. apr.—Federalni sodnik H. H. VVatkins je včeraj odločil, da se denar iz sklada federalne administracije javnih del ne sme rabiti za gradnjo projektov, ki bi konkurirali z obstoječimi privatnimi napravami, ki so udeležene v meddržavni trgovini. V tem smislu je podal odlok, ki prepoveduje okraju Greenwood, državi in Haroldu L. Ickesu, načelniku federalne administracije javnih del, konstrukcijo električne centrale ob feki Saluda. Okraj Greenwood je že prej vpraša) zu posojilo |3,000,000 iz sklada PWA za financiranje projekta, katero mu je bilo tudi obljubljeno. Sodnik Watkins pravi v svojem odloku, da je sklenjeni dogovor neustaven in obenem kršitev zakona, na Čigar podlagi je bila administracija PWA u-stunovljena. Dalje je rekel, da vladna institucija ne sme financirati gradnje občinskih e-lektrarn, ki bi konkurirale s privatnimi. SOLIDARNOS KAVCUKARSKIH X Zborovanje borbenih jeklarjev DELAVCEV STRTA Militanti kritizirajo predsednika Ameriške delavske federacije ;i "new Angleški deal" in fašisti STAVKA JE MOGOČA SE Čudne grupacije v Angliji —:—t' London. — (FP) — Strog« vladna kontrola nad industrijami, gradnja javnih projektov na široki podlagi in revizija u-grarne politiko so glavne točke "new deula", ki ga bo skušal uveljaviti Lloyd Gnorge, Ibivši premier, ki upa, da bo njegovu liberalna stranka v bližnji bodočnosti igrala veliko vlogo v političnem življenju Anglije. Levičarska opozicija je označila ta "new deal" za fašističnega, kar je spravilo pristaše bivšega premierju v veliko zadrego. Fašistični krogi so ga v resnici navdušeno (»ozdravili in njihovo glasilo je pisalo, da je Lloyd George sprejel program, ki so ga oni zadnja leta odobravali in sponsoriruli. Liberalci niso nič veseli tega novega prijateljstva in pravijo, da niso odgovorni, ker je načrt dobil jxxi|ioro pri fašistih. Nedavno je tudi premier MacDo-nald pozval Lloyda Georga, naj predloži svoj "nevv deal" njegovemu kabinetu v razmotriva-nje. To je bila dobra taktika, ker je vsaj začasno ustavilu napade tia vlado s strani liberalcev. Vzdržuje se mnenje, da bo IJoyd George prišel v vlado. Naj večja ovira, da ae to še" ni zgodilo, je dolgoletni s|Mjr mini njim in finančnim ministrom Chamberlinom. Reorganizirali je MacDorialdovega kabineta, ki ne bi uključevalo ('hamberliria. Akron, O. — (KJ») — Motnost splošne stuvke v industriji kavčuka je, kakor vse kuže, laki j učena. Začasni dogovor, ki so ga tovarnarji in VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, podpisali v VVashingtonu, bo najbrž ostal trajna solucija spora, ki je nastal me<} magnati in delavci. Tehnično je stavka še mogoča, ako ne bodo predstavniki krajevnih unij, ki so odobrili washingtonski dogovor, preklicali izidu glasovanja, pri katerem se je večina članov izrekla za stavko. Opazovalci situacije in izkušeni delavski voditelji menijo, da je Greenovu akcija, ko je podpisul dogovor, zlomila moralo in solidurnost delavcev in iz tegu razloga, bi bil izid stavke, ako bi bilu oklieana, dvomljiv, VVushiugtonski dogovor nudi na videz nekatere koncesije kav-čukarskim delavcem, ki pa v bistvu ničesur ne (»omenijo. Dogovor je le podaljšanje obstoječih od noša je v med delavci in delodajalci, kajti volitve, pri ku-terih naj bi delavci izvolili svoje predstavnike zu kolektivna pogajanja, se bodo vršile šele« ko IhhIo stališču podala svoje razsodbe o .zadevah, ki so jim bile predložene. To bo po mnenju odvetnikov vzelo najmanj dve leti, medtem pa bo "nevtralni" odbor, ki ga Je imenovala de-lavsku tajnica Perkins, ruševnl sporne zadeve nuni delavci In delodajalci. Ta odbor lahko iz-daja odloke, ne more jih pa en-forsirati. Stavke in Izprtja so prepovedana, dokler vladni nskemu dogovoru, katerega smatrajo za izdajstvo delavskih interesov. Voditelji pravijo, da je Green igral slično vlogo, da prepreči pretečo stavko, kakor I. 191 H, ko je onemogočil stavko, kutero Je oklicala unija IWW. Green je bil tukrat član ohijskc legisla-ture in governer ga Je imenoval za načelnika komiteja, kateremu je bila poverjena preiskava ozadja grozeče stavke. Green je poslal med delavce svoje ljudi, ki so pregovorili omahljive* na sprejetje kompromisa, ki Jim je nudil nekatere ugodnosti, če se vrnejo na delo. Milltantni delavci, katerih vrste so ae pričele redčiti zaradi dezertacij, so m- morali ukloniti in Green Je tako dosegel svoj namen. je edina solucija, do tega pa, kakor izgleda, še ne bo prišlo tako kmalu. Izgubili bitko na sodišču PiUatMirgh, Pa., 24. apr.—Jn-surgentni člani Amalgumuted Association of Iron, Steel & Tin VVorkers so izgubili bitko na sodišču, h kateremu ao se *u-tekli, da izvojujejo pravico do sed'ža na konvenciji asociacije, ki se je včeraj otvorilu v Umi mestu. ' IMttaburgh, Pa. — Na prvi seji predstavnikov unij jeklarskih delavcev, ki so bilo izključene iz mednarodne organizacije Amalgumated Assn. of Iron, Steel & Tin VVorkers, je bil sprejet sklep, da se unije zatečejo k sodišču, ki naj bi prisililo mednarodno unijo na preklic prejSitjegu odloka. Odvetnik Aaron Sapiro, ki zastopa militante, je ie podvzel potrebne korake v tej smsri. Predsednik AAISTVV je Mi-chael F. Tighe, katerega hočejo prisiliti na vrnitev vseh pravic članom unij, ki so bile izključene. Ako bodo militantni dosegli svoj cilj, bodo delegutje izključenih unij reprezentirali članstvo nu konvenciji mednarodne organizacije, kl se otvori v Plttsburghu. Gotovo je, da Ihi Tighe skušal preprečiti sodnij-sko akcijo, ker ima močno za-sloirrbo v VVilliamu Green u, predsedniku Ameriške delavske federacije, ki je odobril Tlghe-jevo postopanje, ko Je izključil IV bel ne unije, ker so p<»slule delegate nu )M>sobno konvencijo jeklurakih delavcev, kutero je on pre|H>vedul. STAVKA AVTO-M0B1LSKIH DELAVCEV V TOLEDU Kompanija odklonila priznanje unije in zaprla tovarno VLADNI ODBOR OPAZUJE RAZVOJ Potrea v Perziji; na štotine mrtvih Teheran, Perziju, 24. apr. — V zadnjih 12 dneh je bila v Perziji cela vrsta potresnih sunkov In stotine ljudi je bilo ubitih. Središče potresu je bilo v Hulei di, kjer je večiuu prebivalstvu ostala brez domu. (Po nekih vesteh iz Teherana in objavljenih v Parizu je potres v Perziji terjal okrog 600 človeških življenj.) r»4*nu< Cm«,« ; 'i Govorniki, ki m» na-lopdi na »h«»du. ki ga j« ••MkmIh Unija trn ameriAke rivilnr s«ol»od6činr. Od leve na desno- 41»of Kranri« i. Mrt onoell. proft-Mte G. H. i oord*. Mary «an Klrerh, kongretmlk Mar« sni on io, llarr) F. Hard ia ko«tgre»idk Hvale. Hitler spet napade ženevske sklepe Išče stikov z Avstrijo llerlin, 24. apr, — Predstav nik nemškega zunanjega urada je namignil, da kancelar Hitler pripravlja oatro noto, katero bo naslovil svetu Lige narislov, ki je obsodil Nemčijo, ker je |s>ga« žila veraajsko pogodbo, ko je odredila splošno vojaško dolžnost In |H>večala svojo oboroženo silo. Nemčija je sicer že poslala kratek protest proti akciji sveta Lige narodov, toda nota, kl jo Hit ler sedaj sestavlja, Im v detajlih raztrgala ženevsko resolucijo, ki obsoja Nemčijo. Hitler se Je umaknil v gorovje pri Herrhtertgademi, kjer sestavlja protestno noto, katere vsebina je znana doslej le nJemu samemu. Uradni krogi še niso dobili nobenih informacij, gotovi pa so, da bo nota vseltovala odločen odgovor na akcijo sveta Lige narodov. V Berlin so dospela poročila, da Je Hitler včeraj konferlral / zunanjim ministrom Neiirathom. toda ministrstvo pntpiigaode je takoj r s kiieAom Htar hembergom, načelnikom nvstrij ske fašistične armade. Htarhcm berg je m duvrio po-» tII Rim, kjer J«* konferlral'* Museolimi« m in Kuelo* bi rad Ifvedid, k«J sta sklenila glede Avstrije. Toledo. ()„ 24. apr__NuU 2300 delavcev je prizadetih zaradi stavke, ki je včeraj izbruhnila v tovarni Chevrolet Motor Co. Stavko je oklicala federalna unija avtomobilskih delavcdV, lilije včlanjena v Amerlškb delavikt federaciji, VVilliam Green, (predsednik ADF, je v VVashingtonu, D. C„ izjavil, da obstoja nevarnost, da se bo Stavku razširila"tudi na druge avtno tovarne, . Ko je okrog 000 delavcev, u-poslenih pri podnevnem delu, zu-pustilo tovarno, je kompanija jMislula domov nuduljnjih 500 delavcev, ki so prišli na ponoč-tio delo in potom zaprla tovarno. Koliko delavcev je zavojevanih v stavki, ni znano, toda James Rovvland, načelnik stavkovnega komiteja, Je rekel, du je 90 odstotkov delavcev organiziranih. Stavka je bila oklieana, ko Je kompaiilju odklonila priznanje u-nlje iu druge zahtevo, 'Poleg zaprte delavnice so delavci zahtevali skrajšanje delovnega tedna ua |h*t dni, delovflik sedem in isti ure. minimalno plačo 70 centov na uro In splošno zvišanje mesde |w-t odstotkov. Kompanija je bila pripravljena ugtallti slednji zahtevi in dati nekatera dru-ge ugodnosti, kar pa so stavkarjl odklonili. Alfred P. Slonu, predsednik General Motors Corp., Je v New Yorku izjavil, tla korporaclja ne bo priznala unije |mkI nobenim tsigojem. Rekel je, da jc oklic stavke kršitev isllokn federulne-gu avl nega odbora, kl Je razpisal volitve med delavci v toltsl-ski tovarni, pri kuterih naj bi delavci izvolili svoje reprezen« tante. Kichurd L. Hyrd, član fe«leral. nega uvtnega odbora, Je izjavil, da še ni bil vprašan, naj |sisre-du je v stavki, vseeno pa opazuje razvoj konflikta. Stavkovni komitej je naznanil, da tic bo nasilja v tej stavki. Piketiranje tovarne Je v teku in prvi dan stavke Je obkolilo tovarno okrog sto stavkar- Jev. , i *»1 1 »■■■" ■' ■» Kitajšlii diktator ima velike ambicije Nankiug, 'M. apr. — Diktator Ciang Kaisek Je včeraj odrtnlil vojaško vežbanje za vse dijake v srednjih In višjih šolali na Kitajskem. Kaisekov program določa stalno naraščanje armade, ki ju* mora povečati vsako leto /m lOo.ooo rezervistov, tako ds Iki Kitajska v prihodnjih tlese-tih letih |H>stala milit mistična Velesila Filipinke navdušene za volilno pravico Manila, Filipinsko otočje. 2| apr. 300,000 filipinskih žena in d< nove ustuv«'. To šl«»\ ilo j«- pr« s«>netllo celo voditeljice /en«k Politični vodite Iji s<» pri«ako\ali tiajVer Ml.OOO efisk pti registraciji. Delavcem prete draMtične kazni Gallop N M<*> Okrajna V«'le|H>l •<».« |e obtožila* 17 os«b umora k to-fl t ne/lavnimi de* rrioNst ra« I jami breZ|siselnih in možno le. da IšmI«i nekateri ob iMtjenl v "tort Na demon* strant«- je nasalila četa deputi* jfV tn v bitki, ki je sledila, sta bila ed« n dfptlllj i»■»"» (Ml. •ubacrtpOoe rataai far t h« Unltarf Stataa faaaapt Clilaaja) aa<1 C«naAa |4 (K) prr raar, Cbtemtm an4 Ctaaro |7.M pw r« Mltlrk* l» M »ar r«' Ommm ««taao« im, a*ovotj kofcoptal Sapiao« In oaaaruAaalk 4laak aa»4*r oalr »we a««,»..,iau»h 1* aaa. kar Ima atlb • Halo«; PIMiKVKTA Itif -M Sa. LavnSaU A »a.. ( Mra««. lUlaata rrn raaesa Glasovi iz naselij ČETRTEK, 25. Zanimive beležke 138 Klerofažist Coughlin Detroitski katoliški škof Gallagher je končno spregovoril za javnost. Skof je na neštete pozive iz mnogih ameriških krogov, med katerimi so prejkone tudi katoliški krogi v Bostonu in New Vorku, končno spregovoril in povedal, tla je on odgovoren za vse radijske govore in vae aktivnosti "fathra" Coughlina. V ameriškem tisku, zlasti v inagazinfh (Forum, American Mercury itd.) je bilo zadnje čase precej ugibanja in direktnih pozivov na katoliške avtoritete, naj odprto pojasnijo, v čegavem imenu govori župnik Coughlin: ali govori v imenu katoliške cerkve v Združenih državah ali le v svojem in svojega škofa imenu? fikof Gallagher ni mogel molčati na te pozive in zadnjo nedeljo je odgovoril po radiu s Coughlinove radiopostaje v Royal Oaku (Coughlin sam ga je predstavil poslušalcem), da Coughlin govori Jc v njegovem imenu. 6kof je dejal, da Coughlin ne govori v imenu katoliške hierarhije v Združenih državah (to je potrdil bostonski kardinal, ki je že večkrat ožigosal propagando "fathra" Coughlina), toda on mu je dovolil, da lahko govori in tiska ter organizira kar hoče, dokler višja cerkvena oblast ne sklene drugače (!), ker je prepričan, da Coughlin govori in dela prav. Katera je ta višja cerkvena oblast, ki lahko zaveže jezik Coughlinu? To bo vsekakor papežev legat v VVashingtonu, Iz raznih poročil v listih nam je znano, da je ta legat prejel že obilico prošenj in zahtev od katoliških — lajiških in duhovniških — kapitalistov v Ameriki, naj prepove Coughlinu njegove politično-socialne radijske pridige in njegovo politično gibanje v "Uniji za socialno pravičnost". Legat se doslej še ne zmeni za te zahteve. Upošteval jih bi le v slučaju, če bi pretila večja finančna revolta v katoliški cerkvi v Ameriki vsled bojkota bogatih katolikov; te nevarnosti pa še ni. Nekaj drugega je, kar čuva Coughlina In njegovega škofa pred razkačenimi katoliškimi kapitalisti na vzhodu. Papež je nedvomno na njegovi strani. Saj Coughlin dosledno citira njegovo "Socialno encikllko" in vsak čaa pohvali "dobro razmerje" med cerkvijo in Mus- " soli ni jem v Itsliji; to je pa|>ežu vsekakor všeč. Coughlin tudi molče odobrava današnje klero-fašistične razmere v Avstriji, kjer je v moči od papeža blagoslovljena Dollfussova stanovska ustava, s katero je — kasneje od katolika umorjeni! — Dollfuas proklamlral načelo, da "vsa oblast prihaja od Boga." Hržk.) se "|k>-glihata" papež in Hitler, bo tudi diktator Hitler Ooughllnov vzor-mož. Ali ni pred kratkim general Johnson rekel, da mu je znano Iz zanesljivih virov, kako gotovi katoliški krogi v Ameriki na tihem pozdravljajo Ooughlinovo propagando, ker si domišljajo, da baš ta propaganda \o^li \ situacijo, v kateri bosta cerkev in država v Združenih državah združeni in eno in isto? Detroitski škof Gallagher Je star Irec (kakor je Coughlin kanadski Im ), ki je med vojno podpiral gibanje za irsko republiko. Ob izbruhu krize je pa Gallagher jeva škofija utrpela velike finančne izgube s polomom bank v Detroitu in to dejstvo je škofa zelo potrto, Tedaj mu Je prišel na jsimoč Coughlin iz svoje obakurne, majhne župnije v i(oyal Oaku. Coughlin je napadel detroitake bankirje in časopise - in ti napadi so jako hladili starega škofa I/, tega lokalnega konflikta je Coughlin potem razvil .splošno propagando, dočim je škof Gillagher podprl to propagando t vsemi Štirimi, ivega maja. Upam * ,ne P0*1^ nat koncu 8V°J« in želim, da)bi bili. * v t€mveč . , \ . 1 ga enostavno pusti lepo na zem Na nodel<*'anje m pro«Uvo a „jti 2 be>e:li,0'n(. om,m. rl ,e prav"prav *el k*j je število delal. seterno gube . . Cougl ditelf« iKhl , \ va. lip in njegov škof sta torej edina vo. 'velikega gibanja za socialno prnvlč-Ameriki m pa|sv. jima molče prikima- haj se pi av i. u prav »kriva za tem gilmnjem? To vcjiU le "fet ber' t ougblm in morda njegov škof. A m pa k dolgo ne mor«' »»stati skrito. Coughlin ne ho m<>grl dolgo skrivati svoje pra- ve barve ; mor«i a jo |Mikaže ae let»»s. vsekakor |»a prlbo Inje Ivi lo, ko pride ena največjih volil- niti kani| »atn v> zgodovini Amerike., ln takrat ls» imela A meri ika CaH s strani Coughlino- v ih priat ašev - in ara moto « strani vaeh onih, ki i itaje s pravo tlerj »»kracijo da prvič nastopi v njeni fatlitUni areni — kUrofaMstU* no stran ka. Kaj b (»do J Ml »aledice tega |a»java za amerl- federacij^, I. W. W., M. E. S. A.| Iz evangelijev je razvidno, da in večje število kulturnih in pod- gQ V|ji fitirje evangeHsti sprejeli pornih organizacij. Med sled-( bajko 0 Jezusovem vstajenju kot njimi je tudi elevelandska fe- resnično, toda po vstajenju pa deracija SNPJ. Pričakuje se, vgak na BV0J- na6jn obračunal da se bo letos udeležijo parade z Jezusom. Nekateri so ga posla-nad dvajset tisoč delavcev in n v Galilejo, drugi v neebsa. e-delavk. Prve konference za pro- nemu se je pa kar na lepem iz-slavo Prvega maja, katero je gubil. Jack Yert. sklicala okrajna socialistična '- stranka, se je udeležilo 70 da-j Heseda o dnevniku Pro»veta legatov. Potem so se vršile še( Rittman, O. — Ker mi je na-dve, in na vsaki je bila večja ro£njna na dnevnik Prosveto po-repr<»zentacija. Zadnja somnožila. 'celoletno naročnio, kajti brez te-Ožji odbor, ki je bil izvoljen ga priljubljenega dnevnika, ki je na prvi konferenci 16. marca, je resničen delavski časopis, ne bi Šel takoj na delo. Izdelal je pro- mogel biti. gram, katerega je zadnja konferenca potrdila. Sedaj je treba akcije od vseh, ki se zanimajo za proslavo Prvega maja. Odbor je določil štiri kraje v mestu, kjer se naj demonstrant-je zbirajo in od tam skupno korakajo na Public Square. Kraji za zbiranje so sledeči: E. 56th St. In Woodland; E. 49th St. in Broadway; W. 25th St. in Lo-rain Ave., in pred Slov. Nar. domom na St. Clair Ave. Zad- Naše društvo je majhno jio številu, šteje le 14 članov v oddelku odraslih in dva v mladinskem. Kolikor mi je znano, smo trije naročeni na dnevink, dasi niso tukajšnje razmere skrajno slabe, da ne bi zmogli naročnine na dnevnik Prosveto, ki je posebno v sedanjih časih neobhodno potreben vsakemu delavcu. V našem dnevniku čitamo dnevne vesti o delavskih in političnih razmerah ter o vsem drugem, kar more zanimati vsakega de-nji pride najbolj v poštev za lavca< Zato pa rojakj in drujHva, nas Slovence. Apeliram na vse slovenske delavce in delavke šenklarskega in collinwood*kega okrožja, da j>ridete pred SND v sredo prvega maja ob 3. uri popoldne, kjer naročite se na ta list pet dobra postreS&ft. Mjem šli v Wick H a ven, ki je nate sta-1 re gnafcto, kajti tam amo stanovali več let. Obiskali wmo Kra~ ševičeve, Potokarjeve, Drnovškove in ve^drugih. Povsod so nas prijazno sprejeli in nam postregli, zakar se iskreno zahvaljuje-^ mo vseip skupaj. Radi bi obiskar li še več drugih, pa nam ni bilo mogoče; to storimo prihodnjič. Na velikonočno nedeljo 21. a-prila smo se spet odpeljali v Pen-no, to pot v Strabane, kamor nas je vlekla zanimiva prireditev dramskega kluba Soča. ki je v dvorani društva Postojnska jama št. 13« SNPJ uprizoril znamenito socialno dramo "Rdeče rože". Ta igra je pač vredma, da se je človek udeleži, ker je tako resnična po vsebini in zelo pod-učljiva. Vsa čast klubu Soča za igro in pevskemu zboru Ilirija za petje. Tam smo se sešli z Rebolovo družino iz Bridgef>orta, O. Seveda smo videli tiidi Terčlja, Troho in več drugih domačih, ali nismo mogli z njimi veliko govoriti, ker so bli vsi zelo zaposleni s prireditvijo. Udeležba je bila velika. Tam so uljudni in prijazni rojaki. I* ' V nedeljo 28. aprila pa gremo na federacijsko prireditev na Blaine, O., ki jo priredi federacija društev SNPJ vzhodne Ohije in zapadne W. Va. Fr. Kolenc, 353. —FadaraUd FlcMMt. Ameriški general Amos Squires, ki zahteva deportacijo vseh tujerodnih agitatorjev. Naše majske prireditve Waukegan-No. Chicago, III.— V tem mesecu iso se v teh dveh mestih vršile volitve za župane, aldermane in šolske nadzornike. Zmagali so oni kandidatje, kot se je pričakovalo. Kajti lokalni list napove zmago vnaprej in ta je gotova. V No. Chicagu smo dobili župana, ki je bil kandidat za ta u-rad pred dvema letoma. Takrat so nam pripovedovali, ako bo on nam županil, da ne bo dober in vsaj za t,l(ij on sam vrK<.| precej bla-poskušnjo, in uverjen sem, če ta na K€danje mestne uradnike, gaboste čitali, da boste ostali kajti takrat je on Se alder. njegov stalni naročnik. man< Ker ge pa ^ »preminja- Dne 13. aprila se je vršil kon-,j0, tako tudi ljudska mišljenja, cert pevskega zbora "Javornik" |smo vse pozabili kar je bilo pred se bomo uvrstili v parado in od- v Barbertonu. Izvajal se je lep dvema letoma, pa se je v 1. war-rakali skupno na Public Sguare. koncertni spored s petjem v zb-jdu pridno agitiralo zanj. S 1. ma- Obenem apeliram, da pridno a-gitirate med sodelavci, da se parade in demonstracije udeležijo. Kdor se ne bi mogel udeležiti dovoljstvo navzočih. Vsa čast in jem nastopi svoj urad, kakor tu-priznanje slovenskim pevcem vjdi ostali uradniki. Kdo dobi šar-Barbertonu za njihov trud. S žo ali kako službo, ki je bila zatem so pokazali, da so še zavedni |alužena na dan volitve, še ni zna-parade iz enega ali drugega delavci, ki se zanimajo za delav- no. Samo toliko j« znano, da bo- vzroka, naj se udeleži demon- «ko kulturo v slovenski j)esmi. mo ostali dobili za 'nameček meh-. . . fll/i: ™ ^ t,inua stracije na Public Square ob Seveda pokažejo tudi tu rojeni ko vodo, kajti v tej naselbini je je tudi sporočeno od Kluba st. liste in teatre, v katerih vedno vidite polno vojnih in drugih slik, ki s tem zavajajo našo mladino in jo navdušujejo za bodočo vojno. Zavedimo se, dokler je še čas, kajti nikar ne mislite, 4a bodo umirali na bojišču otroci kapitalistov, ampak otroci siromakov. V soboto 4. maja pa isto tako praznuje delavski praznik tukajšnja zadružna prodajalna v gornji dvorani S. N. D. Na programu govori in druge zanimivosti. Dne 19. maja se pa vrši konferenca 4. okrožja klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Pričakuje se, da bo to ena največjih konferenc, kar jih je bilo v tem okrožju. Razveseljivo dejstvo je, da je v seznamu društev P. M. in klubov JSZ precej več društev kot jih je bilo prejšnje čase. Eno teh je društvo št. 68 SN'PJ, Racine, Wis., ki je naznanilo svojega zastopnika. Istega dne (19. maja) popoldne pa bo v gornji dvorani u-prizoril dramski odsek kluba št. 1 slovito socialno drgmo *?Rdeče rože". Iz Chicafca se obeta precejšnja družba na ta dan, isto 4.30 pojKddne. Prvi maj je praznik zavednega delavatva celega sveta. iPokažite solidarnost tudi vi s tem, da se udeležite parade in demonstracije! Za odbor, Ix»uia Zorko. Hajka o vata jen ju Sharon, Pa. — Danes, ko to pišem, je velikonočna nedelja ali vstajenje. Pravijo, da Je leta 3H Krist vstal od mrtvih. Kam je šel po tem dogodku, ni znano. Evangelisti so baje svetu povedali v svojih pismih istino o Jezusu. Res so veliko napisali, toda kakšnega |M>menu je vse njih pisanje, če ni resnično. Ce je Jezus živel, je seveda tudi umrl. kar je popolnoma logično. In ko je umiral na križu, so ga vsi njegovi učenci zapustili. Kaj takega seveda človek ne bi pričakoval, kajti vaeh dvanajst mu je obljubilo zvestobo. To dokazuje, da je vsekakor imel zelo slab vpliv mladini, da lahko podajo lep kon- j precej trda in dobra pitna voda, certni program. Posebno dobro (sedaj pa jo je treba zmehčati, je pela Turkova skupina H Gl- Pa nikar ne mislite, da je bila te rarda — Joe Turk in njegove | obljuba dana zaradi tega, da se hčerke. Peli so slovenske in an- bi olajšalo delo nam pericam, gleške. Želim jih ?e slišati. jali pa da bi bilo ceneje za delav- IZ^.^In ^Tri"TraUhTVoc' Pozdrav vsem čltateljom, li-'no ljudstvo. O kaj še! V prvem^SSSSLSiftf 8tu * "tftlnlh £ treba obljube industriji in j ^TranceL z^ovšek, tajnica 16 in 87. Zvečer bo ples v gornji dvorani. Igra Mahnichev orkester. Pričetek ob 7. zvečer, da bo tako dana prilika zunanjim gostom do več zabave. Vstopnina k. igri v kov. S. St rim lan. 488. " Z oblaka v Penni Windnor Helghtn. W. Va. — kompanijam. Sedaj pa lahko mirno spimo. Z mestnimi uradniki smo preskrbljeni za dve leti. Ker se bliža Prvi maj in ker Majttka prodava društva št. 21 na 4. maja Pueblo, Colo. — Vremenski •hanja zavedno delavstvo po vsem sve-' , . * ,.,.. „ „ .en, toliko okrvvsl. d. L.U> pnunuj« .....j -stolov kak«»r hoče. Poglejmo rajši, kaj pravijo trčeni evangelisti o smrti in vstajanju Jezusa. Matevž pripoveduje, da je bil Jezus |h» smrti položen v neki grob, ki so ga zapečatili ter nan i zavalili velik kamen, lati Matevž prav da sta prišli neslidnjo nedeljo k grobu obe Mariji, M urila Magdalena in Marlia mati, ter sla tam n'iš|j angela gospodovega, sedo-čefa na kamnu pred odprtim grobom, ki jima je |»ovedal. dn je .lerus vstal od mrtvih ln šel v Galilejo. Tako Matevž. Marko aoglaša v t-m t Matevžem, da Je Jezus vstal prvi dan v tednu, da gs Je videla Marija Magdalen* »pokor-niča. ki da Je potem hitela ro-vedat njegovim učencem, ksr pa Ji niso hoteli verjeti. No, kstne-je si> jim je pa sam jstkazal Luka tudi bravl, da Je Jetus vstal od mrtvih ter da ao ga videli f-vrga p» kHžaniu. Pokazal se je nekaterim svojim učencem ter Je govoril s njimi, a oni ga ni«n «|wtcnali. Pozneje je pflM k vsem enajsterim zbranim apo- Kozlevčarju, kjer yo nan lep« sprejeli in |>ogoatili, nato pa smo čer bo William Quick, prvi pomožni odvetnik mesta Milvvau-kee, Wls. Vstopnina 10c*. Nadejamo se, du nas delovno ljudstvo poseti na ta večer. Posebno apeliramo na starš<», da pripeljete svoje o-trnko na ta večer v S. N. I). Delavci in žene, ozrimo se malo na stolom, toda čim je pričel govo> * »' rfc» obda*čeaja. praznuje svoj podal na obisk k drugim, da vi- nik, tako je tudi socialistični dim kako se imajo. To sem se- klub št. 46 JSZ skupno z angle-voda storil po zdravnikovem na- *ko r>oslujočim klubom določil, svetu, ki mi je tudi rekel, da <,H praznuje ta praznik na Prve-morem opravljati le kako lahko g« maja v S. N. domu ob 8. zvedelo. Toda ne vem. kako se bo čor v dvorani št. 1 s primernim ' lahkim Helom w.iti ,.' nronaitiom. Govornik za ta ve- ce z vso svojo krasoto oživela je narava, cvetice so pnkukale na dan in ni več daleč čas, ko se bo okrasil s pisano odejo sleherni vrt pridnih gospodinj. Narava je storila dano nalogo. Kaj pa mi delavska masa? Kdaj se bomo mi predramili iz tisočletnega spanja? Kdaj bo delav stvo prišlo do spoznanja, da .■bhto.1 JO.. Kramarja, h, »o- uKrn,. v kapiU.iM,^ > ^ Z ^^ de in enakopravnosti? Praznik vseh Itrpinov Prvi nnj ho čez par dn;. Zavedno de-[lavatvo 'ga bo pozdravilo v o-gromnem številu po vsem Air-j nem svetu. Tsko ae bomo tudi mi tukaj v Pueblu pridružili armadi zavednega delavstva dne 4. maja in s tem protestirali proti krivičnemu -sistemu sedanje človeške družite. Društvo Orel št. 21 SNPJ bo ipriredilo tega dne dve igri, 'Biserni jubilej" in "Slepi agitator," na programu pa bo tudi petje. Vabijo »e vsi »lov*ni v i Pueblu in okoli?!, tsko tudi vsi i iz bližnjih naselbin. Vstopnice v . predprodajl so 30c. pri vratih pa 35c. Društvo! Orel je tudi sklenilo na zadnji1 ! redni seji. da vsak član kupi no >no vatopplco. In to Je v korist društvene blagajne. Igrat ho ftu-1 !*tsrjev orkester in vsak se bo 'lahko zavrtel, nsj bo star ali mlad. Na svidenje 4. maja v soboto J ob H nočer \ Orlov i dvorani! Za odbor. Frank IMtezar. Hs Andre« Mellon (na tkraini desnici) pred člani federalnega n-gs odbora, kl ga )e obd«l/il. da ni prijavil vaeh dohodkov aprih "Bitka* z meteorji v Jugj Ameriško časopisje je pred kratki«, čalo o komični _ ali tragični. ^ ' - dogodivščini z Jafoslovansko^lbanl'3 Neke noči se je pojavilo nekaj kar i! ^ Slovanske vojaške straže ob me i a i, ^ nilo iz ravnotežja. V enem noč temna, v drugem je pa bila UpJ** » Vprašanci — večinoma katoliki, protesti in Judje — so mu dali v odgovorih 75 gov, zakaj imajo religijo. Te razloge, U bili večinoma slični, je profesor Braden i ciral na 16 kategorij, ki so toliko različni se lahko upoštevajo kot poglavitni razlofi Prvi razlog, ki ga je navedlo največ šancev, je — vzgoja, navada, tradiciji. L je verujejo, ker so tako naučeni jn navaja mladega! Drugi razlog je želja po mira ia dovoljstvu; tretji: občutje odvisnosti. Ni nji štirje razlogi omenjajo verske vi Deveta kategorija navaja moralne Deseta kaže sebičnost: verniki te kat so zato verni, ker imajo od vere korist, | in moč. Enajsta kategorija si ne more] gati, da ne bi verjela v neko višje bitje, najsta kategorija je praktična in hodi rt kev iz — družabnih ozirovj trinajsta je i giozna zaradi inspiracij in štirinajsta efekta na osebnost, petnajst pa iz este vzrokov. Šestnajsta kategorija vernikov, ki je nja, pa uključuje razne razloge, ki »:i pred neznanim, avtoriteta etc. in končno I po izveiičanju. Kar je prof. Bradena najbolj presen to, da od vseh 500 vprašancev je en cat odgovoril, da ima religijo zaradi — i čanja. In to je menda glavno, kar vsaka ven J či svojim pristašem — izveličanje. Radio pod zemljo Poskusi v zadnjem času ka/.»'j<». d« * če tudi pod zemljo, n. pr. v rudnikih. »P mati brez motenj brezžične valove. globina, ki so jo v tem |M»gle čne pod pritiskom teči in dr A. -da morajo prav tako zaznavno len nine. Iz katerih so nagrma '« išče zdaj metodo, po kateri » ki nastajajo pri stekanju kam«"" starost posameznih gor-kih f f(»f (Halj* i« P«"**" ' ško spiošnoat in *a katf>»'*k ni vredno danes špekulirati, noben resnični prijatelj dem.>*r»< ne spi. Rtirlionce poznamo, potna vsakdo. crTlP ■nK a TAl esti s Primorskega Litij NAŠIH ŽELEZNI-EŽJEV IN VOJAKOV V ■ NOTRANJOSTI I ITALIJE L marca 1935,-Skoro pre-lo oolaKamo važnost na vpra-|i železničarjev, ki so ■ nrnilno prestavljeni in raz-ISpo vsej Italiji. Nič manj T ni tudi vprašanje in polo- ■ vojakov, ki služijo v notra- L držav« svoj rok, čeprav se |rnejo v preteku gotovega ia- fcpet domov. Vprašanje na-J železničarjev pa je vseka-I zelo pereče in predstavljft I zelo težkih točk socialnega l^ja naših ljudi v današnji Cj Si čudno, če ne pride-|do tega, da bi se podrobneje Ld slučaja do slučaja infor-L|j o posameznih razkrop-lih. saj so stiki z njimi sko- lemogoci. I večjih in manjših skupinah L naseljeni zlasti v Firen-I Milanu, Bologni, Mantovi, Lnu in dalje na jugu v Reg-ICalabriji, Messini in celo v Lniji. Vendar pa se v teh Itih vsled svoje številične ne-Izmernorfti z domačimi sko-Eube. Tako je v Folignu n. ■okoli 70 družin in še več Lev. Skoro ravno toliko jih K Milanu, nekoliko manj pa v Incah. [akor je težak položaj teh, t sem pa tam lahko skupijo Koliko bolj obupen položaj I, ki so raztreseni po raznih Ljnicah in majhnih postaji-|v najbolj jiustih in neoblju-Ih krajih. Večkrat se pripeka naši ljudje, ki potujejo po ■ji. srečajo v najbolj nemo-|h okolnostih svojega Člove-Težko je opisati taka Breja. ko ubogi premeščenec ne le niti do besede ko zasliši kačo govorico. [ružabnega življenja teh Iju-lolikor ni omejeno na druži-In od slučaja do slučaja na lle domače priseljence, kar e zelo redko in le v mestih, poro ne moremo predstav- »polnoma odtujeni in osovra-od domačinov često žive kot i obupanci. Le malokate-»e je posrečilo vživeti v tam-nje razmere in tako prila-ti vse svoje življenje vsilje-okolnostim. Toda tudi ti se »čutijo srečni kljub temu, K) jim domačini tu pa tam K1 jen i. Čeprav namreč ne ti tep nacionalnega so-tva kot ae uganja doma se lar zavedajo, da so tujci tujimi. Kakor smo že orne-med njimi tolikega prebija in sploh političnega rJa Vcdar pa smatramo, ' ze t», da morajo biti daleč n«, često mnogo več in mno-\ujše kot marsikako prega-ln " ' ' l" no talki kon- CJji. občutijo vso grenkost s,arK|. ki imajo otroke bo-,|;i ''"raščajo, aii morajo v ,,k"l"otem ga zopet odslovijo. Obupen položaj delavstva v Ilirski Bistrici Reka, marca 1935.—Kot po drugih večjih in manjših industrijskih krajih, vlada tudi med delavstvom v Ilirski Bistrici velika beda. Novi štirideseturni delovni tednik ni prav nič zbolj-šul njihovega položaja^ pač pa obratno. Veliko delavcev je brezposelnih, le nekuteri delajo stalno, a se zaradi malega zaslužku in razmeroma dragih življenjskih potrebščin le s težko-čo rijejo naprej. Največ delavcev je prej stalno zaposlovala tvornica testenin, ki pa ima zaradi velike konkurence italijanskih tovarn testenin čim dalje manj dela. Le nekateri delajo stalno, drugi pa le jk> 2, 3. 4 dni v tednu. Ker so mezde skrajno nizke, dobijo delavke 0.80 lire na uro, delavci pa nekaj nad 1 liro, zasluži delavec v najboljšem slučaju, to je, če delu ves teden po G0 lir tedensko. Kako naj preživlja s takim zaslužkom sebe iu družino, si luhko mislimo. Zadnje čase je zaposlenih nekaj več delavcev v lesni industriji, ki dela s polno paro. A to se med delavstvom le malo |>o-zna, zlasti ker sindikat povsod forsira le priseljence. PR08 VJtT A Zakaj ni svet zgorel? V zgodovini znanosti imamo dovolj primerov, da so učenjaki za kakšno novo spoznanje tvegali tudi življenje. Genialni kemik Schcele je vdihaval klorov plin in bi se bil pri tem poskusu skoro zadušil, Pet-tenkofer je brez strahu požrl kepico bacilov kolere, da bi dokazal svojemu nasprotniku Robertu Kochu neškodljivost teh klic, Cooke se ni ustrašil izpostaviti se piku strupene muhe, kl povzroča rumeno mrzlico, ko je napovedal boj proti tej bolezni. Vsi takšni velikani iz kraljestva duha so se igrali s svojim življenjem, a njih poskusi so bili brezpomembno majhni proti drznosti tistega eksperimenta, ki je postavil življenje vsega živega na svetu jn ves svet na kocko, ne da bi sam vedel za to. V svojem pariškem laboratoriju je sloviti kemik Moisaan, lastnik Nobelove nagrade, nekega večera zapalil zrak in da ni tedaj ves ozračni ocean postal morje plamenov, ogromna svetoviia bakla, ni bila toliko zusluga Moissana samega. Kakor otrok, ki se igra v smod-nišnici z vžigalicami, je znameniti raziskovalec pri tistem poskusu vključil elektrode v stekleni cevi, ki je bila napolnjena z zrakom. V trenutku je sila e-lektričnega toka zapalila zračne molekule v cevi, nastal je svetovni požar v malem, ki se pa ni razširil preko steklenih sten. Ko je eksperimentator izključi) tok, je ta svetovni požar ugasnil, mali Človek, ki se je ta igral z usodo sebe in vsega živega, pa se ni morda niti zavedal, kaj je bil storil. Predstavljajmo si, da bi živeli v ozračju iz gorljivega plina in da je v cevi eksperimentiral z delcem tega plina, ne da bi vedel, kaj je ogenj. V nekoliko trenutkih bi bilo konec njega in vsega, kar bi živelo na zemlji okrog njega. Toda posebnost zraka je, da če kakšen zračni molekul zagori, se njegov ogenj ne prenese na drug molekul zraka, temveč moremo tega posebej vžgati. Samo silna električna iskra, ki bi ob-segla vsak posamezni zračni molekul, bi lahko storila to, da hI zažgalu ves svet. In dobro je tako — če se postavimo na stališče, da je življenje na zemlji za sedaj še potrebno. daj ni postaji za televizijo v Montrealu in v VVindaorju. Češkoslovaška uprava brzoja-vov je sporočila, da bo začela v tej državi snovati televizijske oddajne postaje, čim bodo dani za to tehnični pogoji. Oddajali bodo filme, slike umetnikov radia. športne reportaže, gledališke prizore itd. Na Angleškem je televizija ie tako napredovala, da si je voj-vodinja Kentska, princesa Marina. te dni, ko ni mogla od doma, preko londonske televizijske postaje dala predvajati najnovejše modne kreacije in ai je na tej podlagi izbrala novo obleko. V Turinu so otvorili prvo italijansko postajo za oddajo živih in mrtvih slik, ki deluje z valovno dolžino 6.06 in 8 m. V Južni Afriki se je osnovala družba s sedežem v Kapskem mestu, ki bo uvedla redne televizijske oddaje. V Parizu dovršujejo prvo francosko televizijsko oddajno postajo. Francoski tisk je ob tej priliki organiziral tekmo za besedo* ki bi bila boljša od dosedanjih označb "televizija" in "radiovl-zlja". Pravega uspeha ta anko-ta ni imela. Med številnimi predlogi so bili tudi "teleorama, tele-optika, teleteater, radiooptika, radiorama. Videti je, da bodo tudi Francozi ostali rajši pri o-beh starejših nazivih. Televizija prihaja Naročite Mladinski liat, naj '»oljši mesečnik za slovensko mladino! V Niči se je sestal dne 4. a-prila Mednarodni odbor za televizijo, ki je poročal o razvoju te stroke v zadnjem času. Dele-gutom so predvajali danes običajne televizijske* sprejemnike. Kakšen razvoj je doživelo brezžično gledanje v daljavo V zadnjem času, je najbolje razvidno iz drobnih poročil p tem iz vsega sveta. V nekem intervjuvu je predsednik ameriške National Broad-castlng Company, M. H. Ayles vvarth, izjavil, da bi bilo treba 100 milijonov dolarjev za Izved bo televizijskega omrežja v Združenih državah. Občinstvo zahteva danes od televizijskih naprav večje popolnosti nego svoječasno od radiofonije, zato se ni spuščati v velika podjetja te vrste, dokler ne bo televizija neojMirečeno dovršena. V Ameriki bodo najprvo oddajali vsekakor filme po tem potu. V Kanadi sta se osnovali dve družbi, ki bosta zgradili dve od- Oljna družba priznala unijo Washington, D. C. — Sinclair Refining Co. je te dni podpisala pogodbo s .kovinarskim de-partmentom Ameriške delavske federacije, ki je pri pogajanjih predstavljal strojnike, elektri-čarje, polagalce parnih cevi, gradbene in druge delavce, kl so uposleni v Sinclairjevih podjetjih. Krajevni delavski sveti so bili že ustanovljeni ali pa so v procesu formiranja v vseh krajih, kjer ioia kompanija svoja podjetja. John P. Froy, predsednik kovinarskega depart-menta ADF, je izjavil, da so vse branže v Minclalrjevi kom-paniji sedaj krite in zaščitene s pogodbo. Voditelju japon-ehega delavetva odklonjen vetop VVashington, 1). C. — Državni department je zabranil Kanj u Katu, voditelju organizira nega delavstva na Japonskem, vstop v Združene države. Kab je imel nastopiti v večjih ameriških mestih kot predavatelj, kar naj bi utrdijo prijateljstva med japonskim in umeriškim delavstvom. Državni depart ment mu je-odrekel vstop, ker je videl v njem nevarnega agitatorja. zmi»ž. tjmanj e ved- Zadruzna organi' zacija zgradila moderno pošlopje »Su | »erior, VVis. — ('entral kooperative VVholesale, ki ima nad sto pnalajaln v« državah Wis-consin, Minnesota In Miehigan, je te dni slovesno otvorlla svoj glavni stan. Novo poslopje je stalo $100,000 in je moderno o-premljeno. Zadruga Je imela v preteklem letu prometa v vsoti $1,780,000, porast za $490,000 v primeri z I. 1033, pridružena podjetja pa tur povečala promet za 33 od* stoikov v isti dobi. Injunkcija proti elek-trarškim šlauharjem Hlllsboro, III. Okrajni sodnik Thomas Jett je izdal začasno injunkrijo proti glavnim uradnikom unije elektrlšklh delavci-v, v kateri zahteva, da pfekllčejo stavko pr| Illinois Power A Light kompaniji ter opuste or-ganizaterične aktivnosti v del' krogu te dražbe, /uslišanJ« trajni injunkctjl ae bo vršilo < maja. Brutalen napadi na stavkarje LaGuardieva policija igra vlogo valpeta Nevv York. — Te dni je zopet prišlo do brutalnega policijskega napada na 3000 stav kar jev pri National Biscuit kompaniji, ko je 150 policajev na konju in |>eš ter oboroženih do zob po kozaško razgnalo dolgo piketno stražo. Stavka traja"že 14 tednov. V nobeni stavki V tem mestu ni še policija tako odprto projektirala delodajalca kakor v tem slučaju. To menda zato, ker je Natl. Biscuit med največjimi delodajalci in ima tudi največ "pula" pri "liberalni" Lati u ar-dievi administraciji. Sploh se je sedanja mestna administracija zadnje čase oprijela bolj brutalne taktike napram tem iu drugim stavkurjem kakor pa so jo Eaaludovali tamanitje. V tej stavki je policija pre|s»-vedala vsako efektivno piketiru-nje. Veliko okrožje okrog ogromne tovarne je proglasila za "no man'« land" ter zaprla ulice več blokov na vsako stran tovarne. Na teh ulicah nima javnost nobene pravice kadar gredo skebl na dt4o-in z dela. Ves promet je ustavljen, dokler z avti ne od-poljejo skebov. OniL (lan lx>poldne se je zojavt zhraj/okrog 1500 stavkarje v in ahpftatlkov, ki ao torad fetavkov-m^rii urada odkorakali proti o gromnl tovarni NIM'. Korakali so za ameriško zastavo. Med njimi je bil tudi Norman Thomas. Prišli so pa komaj dober blok od glavnega stana lu so imeli še tri bloke do glavnega ulusla tovarne, se je Že zakadilo v nje 160 policijske konjenice jn nastala je pravcata vojna zelo enostranska, ker je bila \ ofenzivi le policija. Ameriška zastava ni stavkar-jem nič pomagala. Neki policaj jo je zbil iz rok zastavonoši in Jo s tovariši vred pričel trgati ter iHiditl po ii j I. Zastava pro-tektlra le izkoriščevalce — tistega, ki ima moči Večje število piketov Je bilo poslanih v bolnišnice, deset Je bilo aretiranih, ostali so se pa pozneje zbrali na protestnem shorlu, kjer so se jim pridružili tudi drugi stavkarji. Da na protestnem slualu niso govorniki prizanašali La Uuar dievi administraciji, ki je odgovorna r^a brutalne policijske na pade, se razume. VViiliam Oalvln, predsednik unije pekarskih in konfekcijskih delavcev, je rekel, "da bomo nadaljevali s piketira njem, čeprav kdo izmed nas iz gubi "življenje. Naša zmaga leži le v .borbi", katerim besedam so iitavkarji navdušeno pritrjevali. Med aretiranimi piketi'so štirje člani mladinske sis ialistične lige, |* drugih mestih. Stavkarji apelirajo |Hmebno na gospodinje, da ne kupujejo peciva te družbe in naj trgovcem povedo, zakaj ne, namreč radi stavke. Družba priznava, da močno čuti ta bojkot, toda do zdaj se še ni marala podati. / Angleški poslanik v Washingtonu protestira VVashington, D. C. — Ronald Lindsay, angleški imslanik v NVashingtonu, je protestiral, ko je bil Informiran, da bo senatni odsek, ki preiskuje trgovino z orožjem in municijo, objavil korespondenco mod britsko vlado in Morganovo finančno hišo. Ta korespondenca se nanaša na finančno pomoč, ki jo je Velika Britanija dobila v svetovni vojni od Morganove firmo. —Ta zadeva je dobila odmev tudi v angleškem parlamentu, kjer so latKirlti odprto izjavili, da velik del dolga, ki ga jo Velika Britanija napravila v Ameriki, tvorijo milijoni, s katerimi je vlada poravnala svoje obveznosti napram Morganu in drugim bankirjem lu da je to glavni vzrok bojazni pred objavljanjem korespondence v javnosti. Konvencija delavke federacije v Penni llarrisburg, Pa. — Letna konvencija državne delavske 1'edcra-rije se bo letos vršila v tem nio-*tu od 14. do 17. maja. Udeležilo se je bo več sto delegatov. Prvič bo zastopanih večje število federalnih unij, kl so bile ustanovljene v zadnjih dveh letih. Glavno delo konvencije bo napraviti dovolj pritiska na poslance za sprejetje federacljske-ku log is lati v nega programa, ki uključuje zavarovanje proti brezposelnosti, zakon proti in-Junkcijam, odprava privatne Industrijske policije in nekatere druge zahteve. Predsednik federacije John Phillips je v oklicu poudaril važnost intenzivne kampanje za federacijskl program. Tekštilni delavci dobili zviianje Southbridg«, Mass. — Okrog enega tisoča delavcev Hamilton Woolen kompanije je dobilo zvišanje plač za sedem in pol odstotka kot posledica nedavne stavke. Družba je takrat rekla, da tovarno raje premestit (Miroma jo opusti. Družba je res prešla v druge roke, ker ho bili stari lastniki toliko trmasti, da so jo raje prtalall kakor pa kapitulirali pred zahtevami stavkarjev, Stalin preizkušil novo podzemako ieleznico Moskva, 24, apr, — Nova podzemska železnica v Moskvi, zgrajena v dveh letih, Je bila včeraj odprta delavcem za brezplačno poskusno vožnjo, -Cez 150,(100 delavcev je zasedlo e-lektričm^vozove in-v prvem vozu, k 1 hp je spustil v dir, sta bila tajnik komunistične stranko Stalin, predsednik vlade Molo-tov in drugi visoki uradniki. Nova podzemska železnica v Moskvi, ki ima sedem milj proge, bo odprta prometu I. maja. MLOVKNHKA NARODNA POD- POK NA JKDNOTA Izdaja avoje publikacije ln le poaebno llal Prosveta sa koristi, ler potrebno agitacijo svojih dr ušle v In čtanatva ln aa propagando avojlh Idej. Nikakor pa ne za propagando drugih podpornih organizacij, Vaaka or* ganizacija ima običajno avoje glasilo. Torej agltatorlčnl doplat in naznanila drugih podpornih iirgani/arlj In njih društev naj ae ne pošiljajo listu Prnaveta. Novi ameriški topovi, ki lahko Uatrele %ečje šte%ilo krogel v minuti. Sodnik dovolil p i h e t i r a n j c Han FranHaro, ('al, —• Hodnik Khortall je odklonil nekemu hotelirju ihjunkcijo proti piketi-ranju njegovega hotela, v kate rem ao uslužbenei zastavkali za priznanje linije. Hodnik je dejal« da imajo »lavkatji pravico do mirnega piketiranja in zato odklanja injunkcljo. Nijhitrajli direktna vožnja v JUGOSLAVIJO M"*" !•• V« H ATI KM A 17. hiaja In X liilila liiaiKTNO ki*i it vofNjr >•«. I'iiU (.»«»»» * II urah * JihomIiM|o Kl.\ (meto*no najhitrejši parnik) 25. mala. 15. Juu., H. Jul. (ONTK IH HAVOjA II, maja. a. junija, 2'». junija O*; ;t.U N. Muhiiinn Ave., ( bnago, lil. Maktim Gor ki: MATI SOCIALEN KOMAH Ogenj je zopet zaplapolal, silnejie in bolj jarko; aence ao se umikale v gozd in ae »pet plazile k ognju in trepetale okrog njega v nemem, zlobnem plesu. Na ognju je treskalo vlažno vejevje. Liat je na drevju je šepetalo, šumelo, vznemirjeno od razgretega zraka. Ventil, živi, žolti in rdeči jeziki ao ae igrali in objemali, vzpenjali ae kvišku, sejali Iskre; goreči listi so letali po /raku, a zvezde na nebu so se vabljivo smejale iskram . . . — To ni moja pesen ... na tisoče ljudi jo prepeva ... ne da bi razumeli njen zdravilni nauk za nesrečno ljudstvo . . . koliko od dela izmučenih in pohabljenih ljudi molče umira od gladu . . . Kričimo, bratje, kričimo! — Zakaš-Ijal je in se tresel po vsem životu. — Zakaj? — je dejal Jefim. — Moje gorje je moja stvar ... Ti glej mojo radost . . . — Ne moti ga! — je svetova) Ribin. — Saj si sam dejal, da se z bridkostjo ni bahati! — je mrko pripomnil Jefim. — Tu gre za »plošno, skupno gorje, in ne za osebno! — je dejal Kibin prepričevalno. Človek je premeril giobočino in se potaplja ... pa kriči ljudem — ne hodite tod! . . . Jakop je postavil na mizo vedrce kvasu (kvas imenujejo na Ruskem zelo priljubljeno, pivu podobno, domačo pijačo), vrgel vanj šop luka in dejal 'bolniku:^ — Pojdi sem, Savelij, takoj il prinesem mleka . . . Savelij je odkimal z glavo, a Jakop ga je prijel nod pazduho in ga peljal k mizi. — Cujte! — je kllčala Sofja Ribinu tiho in očitajoče — zakaj ste ga poklicali? Vsako minuto lahko umre . . . — Lahko! — je pritrdil Ribin. — Naj u-mre med ljudmi . . . lažje mu je kot samemu. ... A sedaj naj govori ... Za prazen nič je ob življenje — naj potrpi ie zavoljo ljudi . . . Tako jel — V zabavo vam je to! — je vzkliknila Sofja. Ribin jo je pogledal in mračno odgovoril: — Gospodu se je radovala, ko Je Kristus na križu zdihoval, a mi se od človeka učimo in hočemo, da se tudi vi naučite od njega . .. Mati Je plašno privzdignila obrvi in dejala: — Končajta vendar! . . . Za mizo je izpregovori! bolnik: — Z delom uničujejo ljudi . . . zakaj? Življenje kradejo človeku — zakaj, pravim? Go-a|HKiar — v tovarni Nefedova sem izgubil življenje — naš gospodar je podaril pevki zlato umivalno posodo ... in tudi nočna posoda je bila iz zlata ... V tej posodi je moja sila, moje življenje . . . Zakaj sem ob življenje ... človek me je ubil z delom, da je avojo priležnico napojil z mojo krvjo . . . zlato nočno posodo ji je kupil za mojo kri. Človek je ustvarjen po spodobi božji — je dejal Jcfln smeje — a sedaj smo Bližali, čemu . . . To Je dobro! — Ne molčimo! — Je vzkliknil Ribin in uda-ril z dlanjo po mizi. — Ne trpimo tega! — je tiho dostavil Jakop. Ignacij se je nasmehnil. Mati je opazila, da so vai trije fantje poslušali z nenasitnim zanimanjem giadnih duš, in kadar je govoril Kibin, so mu gledali v obraz a prežečimi očmi . . , Savelijeve beaede so zbujale na njihovih obrazih čuden, oater posmeh. V njem ni bilo sočutja z bolnikom . . . Nagnivšl ae k Sofjl je mati tiho vprašala: — AH govori resnico? Sofja je odgovorila na glas: — Da, to je resnclh! O darilu je pisalo Časopisje . . , zgodilo ae Je v Moskvi . . . — In kazen aa ni doletela . . . — Je zamolk- le dejal Ribin. — A kazen mu je prietojala . . . Med ljudatvo bi ga bili morali peljati in na drobne kosce raztrgati in njegovo prokleto meso vreči psom . . , Sodnji dan bo, ko vstane ljudstvo. Mnogo krvi prelije, da zmlje krivice ... Ta kri je njegova kri, iz njegovih žil je izsesana, ljudstvo je njen lastnik. — Hladno je! — je dejal bolnik. Jakop mu je pomagal in ga peljal k ognju. Grmada je gorela enakomerno, žarko, in brezizrazne sence so trepetale okole nje zirtu-deno opazujoč veselo igro ognja. Savelij je sedel na panj in iztegnil svoje prosojne, suhe roke proti ognju. Ribin je pokimal na njegovo stran in dejal 8ofji: — Oatrejše je to od knjig! To je treba vedeti! ... Če odtrga »troj delavcu roko, ali če ga ubije, pravijo, da je sam kriv svoje nesreče. Ce pa izsesajo človeku kri in ga vržejo proč kot mrhovino ... za to ni nobenega pojasnila. Vsak umor razumem ... a to trpinčenje za zabavo mi je nerazumljivo! ... In zakaj trpinčijo ljudstvo, zakaj mučijo nas v»e? Za zabavo, za svoje veselje, za prijetno življenje, da si kupujejo za ljudsko kri pevko, konje, srebrne nože, zlato posodo ... drage igrače otrokom. Ti delaj, delaj več, a jaz si nakopljem s tvojim delom denarja in podarim svotfi ljubici zlato nočno posodo. Mati je poslušala, gledala in pred njo se je v temi ie enkrat poavetila pot Pavla in vseh, ki so ili z njim. Po končani večerji so polegli vsi okolo grmade, pred njimi je gorel ogenj in urno požiral les, a za njimi je viaela tema, zakrivajoča gozd in nebo . . . Bolnik je široko odprl oči, pogledal na ogenj, pokailjeval vseeno in se tresel po vsem životu, kakor da bi se trgali v njegovih prsih zadnji ostanki življenja, zapuščajoč suho, od bolezni izžeto telo. Blesk ognja je trepetal na njegovem obličju, ne da bi oživljal mrtvo kožo. U oči bolnikove so gorele s sinjim ugašajočim plamenom. — Boljše bo, Savelij, da odideš v kočo? — je dejal Jakop. — Cemu? — je odgovoril bolnik s težavo. — Tu ostanem . . . dolgo me itak ne bo med ljudmi! . . . Ozrl se je po vseh in potem smehljaje nadaljeval: — iPrijetno mi je med vami . . . gledam vas pa si mislim — morda ti maščujejo one, ki so nam jih ugrabili . . . 'Nihče mu ni odgovoril; sklonivši glavo onemoglo na prsi je kmalu zadremal. Ribin ga je pogledal in tiho dejal: — K nam prihaja, sedi tu in pripoveduje zmerom eno ... o krivici nad človekom. Te krivice je polna njegova duša, kakor da bi mu bili ž njo izbili oči in da ničesar drugega več ne vidi. — Kaj pa haj bi še videl? — je zamišljeno dejala mati. — Ce se na tisoče ljudi dan za dnevom ubija z delom za to, da gospoda trosi denar za svoje muhe .,, ali to ne zadošča? . .. — Dolgočasno ga je poelušati! — je dejal tiho Ignacij. — Kdor je enkrat slišal, ne pozabi nikdar več ... a on govori zmerom eno l — V tej zgodbi tiči vse njegovo življenje! — je mrko pripomnil Ribin. — In življenje — mnogih drugih. Desetkrat sem slišaUnje-govo zgodlio, a vslic temu sem dvomil. Časih se zgodi, da ne verjameš v podlost ljudi ... v njih blaznost, in ko ae ti smilijo vsi: bogatini in siromaki! . . . Eden oalepi od gladu, drugi od zlata . . . Eh, ljudje so, si misliš, bratje! Strezni se, misli pošteno in ne prizanašaj svoji komodrvosti I iDaUe »r*edini.) Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank Kroti I « .a* T * _ (Nedelje ven je.) Čakal arm ie eno uro, pa nI bilo le nobenega. Sel sem ven in začel hoditi |n> ulirah v bližini postaje. Ko pa le tji hotelo biti nikogar od nik«Mler, me j«* začelo |M>trpljenje zapuščati. Sklenil sem. da ne bom več čakal. INsial arm se v notranjost me-fta. kjer sem »rečal nekega fantu in mu JtfkMzal naslov, kajti razgovarjati se itak nisem znal r njim. Ko jr (»oglodal naslov, mi je s kretnjami pokazal, kam se moram obrniti In da bom Ar natel, ker imam naslov. Ja* sem storil kakor mi je pokazal In Ao«tkrat sem premeril križišča u-lic v temi. Naslov sem Imel, t«»-da v trmi nlarm videl hiAnih Atrvllk. Torej če nisem mogel videti številk, tudi hiše nim-m mogel najti, v kateri je stanoval stric. Tako sem taval po uIk i sem in tja ter |m*M na kon«* u-lic-e; hiš ni bilo več naprej in v rnil sem se nazaj. Mislil srm se vrniti na postajo In tam ra ni hotelo biti n«* konca ne kraja. Postregli so ml a potrrbnlm o-krepčilom in tudi žlahtne kapljice nI manjkalo. Zalivali smo suha grla ln si vzbujali korajžo. Jat sem Jim moral pa kar nadalje pripovedovati, kako je doma, kako je bilo t vožnjo in še druge reči. Stric se mt J«* uprav i t'e val, da me Je bil prišel čakat na postajo eno uro prej, ker je mislil da bom prišel z drugim vlakom. Ker me pa ni bilo, je zagotovo mislil, da ne bom dospel tisto noč. Jaz sem mu odgovoril, da je vse dobro, samo da sem končno prišel na cilj in med svoje ljudi. Tisti večer smo dolgo kramljali in bili dobre volje. Razgovar-jall smo se tudi glede dela in tako sem čul rojake, s katerem! sem sr sestal, da je v Ameriki vse bolj na slabše potegnilo in da so zlati, dobri časi. o katerih smo še v stari domovini slišali, odšli v deveto deželo in se nočejo vrniti. Jaz aem samo kimal t glavo In pritrjeval, sam pri sebi sem si mislil, da bom že videl, kadar poskusim srečo z delom Ker niso i mrli dovolj proatora v hiAi. kjer je bil moj stric na hrani. so mi dobili stanovanje v sosednji hiši pri nekih Poljakih. Na hrani sem pa ostal v hiši. katero srm našel s pomočjo male deklice, s katero sem ae po naključju srstal. Tako sem Imel v eni hiAi stanovanje, v drugi pa hrano. Na ta način se Je za-čeki moje življenje v Ameriki. VI Dnevi «o hitno tekli v novi deželi. Ojiazoval sem razmere v mestu Mtmroe, in kolikor sem mog*l sklepati, je bilo dosti na-rubr; vidri aem več stvari, ki niso bil« take ko bi morale biti. PKOfl TITA Sesti dan po mojem prihodu v Monroe mi je stric Jože rekel: "Menda bo treba iti kam za delo pogledat, Frank, kajti v tej deželi »e ne da brez dela živeti, kar kor tudi v nobeni drugi ne na tem »vetu." Jaz »em mu odgovoril, da to »am dobro vem in da nisem prišel v Ameriko, da bom tu brez dela živel. Stric Jože je bil uposlen pri neki družbi par mesecev; ko »e je pa še mene nadejal, je vprašal delovodjo, ako bi mogel dat tudi meni delo, kadar dospem iz starega kraja. Delovodja je stricu obljubil, da morda mi bo da delo, toda obljubiti ne more ničesar. Delovodja je tudi reke stricu, naj me k njemu pripelje, kadar bom prišel, da bo videl, kako izgledam. Potem mi bo že preskrbe) primerno delo, da ga bom lahko opravljal. Nekega pondeljka sem spremljal »trica na delo in on me je predstavil delovodji. Delo sem dobil isti dan in zadel takoj delati. S tem sem bil vpeljan družbo ameriških delavcev in začel v potu svojega obraza alužit privlačne ameriške dolarje. V starem kraju večina ljud ne ve, da se mora v Ameriki trdo delati in da večina priseljencev gara za bomo plačo. Tega s večina ne more predstavljati v starem kraju, ker potem jih ne bi tako vleklo v novo deželo čez morje. Ako bi jim kdo povedal resnico, mu ne bi verjeli, še nagnali bi ga in obmetali z blatom. Tako bi se tistemu zgedilo, ki bi jim vse po pravici razodel in raztolmačil, kako se služi denar v Ameriki v zaprašenih pre-mogorovih, v globokih želesnlh in bakrenih rudnikih, v tovar nah in gozdovih. Ako bi nevedneži vedeli, kako težko se služi denar v Ameriki, bi odprli oči in široko zazijali. Polomljenih je bilo že dosti u-dov zaradi privlačnega dolarja. Ameriške industrije zahtevajo letno tisoče delavskih življenj. Za vse nadloge, križe in težave ameriškem delavskem sistemu vedo le delavci, ki ae mučijo pri težkem delu za borni obstanek. Ka peti dan zaposlitve sem do-iiivel razočaranje. Delovodja me je odslovil. J3trlcu Jožetu je re-cel, da me Je dobil, ko sem kadil pri delu in [ to je bil zadostni vzrok, da me je odpustil. Stricu je rekel, če mu to ni všeč, naj pa ie on pobere šila in kopita. (Dalja prihodnji*.) Franc Herzceg: Poslednji ples Olga je žalostno sedela zraven svoje matere. Najstrašnejše, kar se more dekletu zgoditi, se ji je bilo pripetilo: na prvem plesu je obsedela. "Prava reč!" >1 utegnil kdo reči. Pa ni res. Me osramočenje izžvižganega d-gralca, ne sramota poraženega vojskovodje se ne moreta primerjati z neizmerno grenkobo, (i v takšnem primeru polni srce sedemnajstletnega dekleta. U-speh prvega plesa ozarja kot solnčen spomin še obraz poznejše matere — kot Žgoč neuspeh pa gloda še srce osamele, stare device. Godba je spet zaigrala, toda za Olgo še zmerom ni bilo ple- vo na *jroka ifondajreva''pleča. Ples ae je začel . . . Tisti trenutek je »topil v dvorano Gyurka Ilonday. Ravno se je bil vrnil z lova pri grofu Lea-nyfalvi in se v vsej naglici preoblekel za plea. Po njegovem zardelem okroglem obrazu si videl, da si je to pot privoščil grofov-skega konjaka nekoliko preveč. Jarka luč stropne svetilke mu je oslepila oči, ko je »topil v dvorano. Vzlic temu je pri priči odkril lepo ki vitko Olgo, stopil k njej in jo povabil na ples. "Moje sestrične se bodo od leze razpočile, in tega pogleda se kar veselim," si Je rekel sam pri sebi, ko je pogledal po Tarjano-vih dekletih. Olga se je ljubko priklonila in na videz rarapdušno položila svojo roko v njegovo. In vendar bi mu bila najrajši zletela okoli vratu! "Čudi me," je rekla pozneje svojemu plesalcu, "da se me Ae •pomnite." Ilonday se je zasmejal. "Kaj se vas bom »pomnil! Saj »em vas dostikrat videl v samostanu, kadar+aem prišel k svojim sestričnam na obisk. Tako zalega dekleta človek ne pozabi tako hitro!" •Premeri! Je Olgo od nog do glave, potem je pfc »uho dejal: "Zdaj »te pa še mnogo zalši!" Lepo dekle »e Je z žarečim obrazom in zastajajočim dihom priželo k plesalcu. Ko je bila pa godba tako razigrana in vznemirljiva . . . "Olga, za božjo voljo," je že nekajkrat karajoče vzkliknila njena mati. "Samo še enkrat naokoli!" je »meje se odgovoril Ilonday. Ko je potem prišel valček na vrsto, je deklico obstopila že cela vrsta plesalcev. Ilo ..........................................CL druAtrs It.... Za Clearo la Ckieafe jt. 1 tedaik la............ 1 tednika la........... S tednika ia........... 4 tednika la........... 5 tednikov in.......... Naalov aalca. In vendar, kako ae je veselila tega prvega svojega plesa! Plesna obleka, pomerjanje atlasnih čeveljčkov, kupovanje rokavic, vse to je bilo zanjo, vsako zase velik dogodek. Kako se je morala Olga boriti, preden si je itprosila dovoljenje, da sme na ta plea! Tudi mama ugovarjala, posebno pa še zdravnik. Najbrže je imel tehten razlog, čeprav ni ničeaar o-menil. In prt tem ni niti vedel, kar mu je Olga skrbno prikrila: da je bila dan poprej pri kašlja-nju zasledila na svoji batistni rutici drobceno kapljo krvi. Majcena in zavaljena Tarjanova dekleta »o a tvojimi kava-llrjl ponosno ln »magoalavno promeniralh pred njo v dvorani. Nekoč ao bile Olgi prijateljice, ko ao Ae sedele skupaj v šoli in al pisarile Aepajoče verze v spominske knjige. To jim pa ni hranilo. da ne bl, ko ao odrasle šolskim klo|trm, druga druge kar odkrito anvražlle: takšna je pa«' navada pri dekletih, ki Čutijo, da hi utegnile nekega dne postati medsebojne tekmice. Tarjanova skupina je izdala geslo, da je treba Olgo bojkotirati. ker Je njen oče zašel v kon-kurt. In kavalirji so ae jim pokorili. . . f Ne iz koketnosti, temveč zato, ker jo je spet prijHa omotica. Mladi mož jo je trdneje prlžel k sebi. "Mati mi neprestano prigovarja. naj vendar že pripeljem ženo v hišo. Vseeno, katero, samo da je dekle zalo in zdravo .. . Moja mati je dobra in ljuba stara ženica . . ." Olga si je z rutico zakrila u-sta. Spet oni rdeči madež na belem batistu. "Kri!" Prebledela je in hlastno skrila robec v nedrja. Ne morda iz strahu; da ne bi Tarjanova dekleta tega opazila. Nagnila je glavo kakor ranjena ptica In pustila, da jo je plesalec vrtil in vrtinčll. Neki gost je takrat izpulil čl-ganu gosli iz rok. Drugače bi se bil !londay še zmerom vrtil. V buffetu sta nato sedela drug zraven drugega. "Res da nisem popolnoma trezen," je rekel Ilcmday, "a vzlic temu govorim popolnoma resno z vami." "Kaj vam ne pride na um! Plemič in trgovčeva hči!" "Dajte no, kakor da bl koprnel po viaokorodni družini! Saj je moja dovolj gospoaka . . . Ne. popolnoma resno govorim. Boste ie jutri videli . . Ustavite tednik in ga pripiAito k druiine: toji aaroČBlnl od a ledjih flaar i 2) D 4) 5) .Cl. dr alt T a It. .CL drnAtvs IL. .Cl. draltve At. .CL druitvs It. Mesto .Drlava Nov naročnik.........................gur ......................... TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiikarsko obrt spadajočajjj| Tinka vabila sa veselice in »hode, vizitnict, knjige, koledarje, letake Itd. v »lovenskem. krvtt slovaikem, čtikem, nemškem, angleikem jesiku to VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAJI B.NJ»Jn DA TISKOVINE NAKOCA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodstva tlakama Cone ibiih, aaijtko dalo prrs frete Pilite po lafonnaclja aa aaalo* S.N.P.J. PRINTER 2657-49 SO. LAWNDALK A VEM« Telefon Recktrall 4>04 CHICAGO, nx. T*» aa dabo aa