v LJubljani, 30. avgusta 1939 Ceio 52 • Šicv. 35 Hrvatje so se sporazumeti s Srhi Vlada Dragiše Cveikoviča je prevzela i v februarju nalogo, da skuša doseči sporazum s Hrvati. Krvaveča rana na telesu naše države je bilo nasprotstvo med dvema bratskima narodoma, hrvatskim in srbskim, ki sta tet>nj navezana drug na drugega, ki sla tako močno pomešana krajevno med seboj, da se ju ne da ločiti in ki ju je zgodovina privedla pod streho ene skupne države. Koliko je trpela na tem sporu vsa država in koliko posamezuikil Na znotraj in na zunaj je moč države slabela v medsebojnih bratskih bojih. Bilo je nujno za državo in njen obstoj, bilo je nujno tako za Hrvate kot za Srbe, da se tem sporom napravi konec s poštenim dogovorom, sporazumom- Ta rana je danes zaprta, ne krvavi več, je uceijena. Čas bo zabrisal tudi še i preostale brazgotine. Slovenci srno | iskreno želeli, da pride do tega sporazuma in to tudi neštetokrat povedali. Zato ga danes pozdravljamo in se ga z vso dušo tudi veselimo. Mi, ki smo bili vedno za to državo, smo tudi vedno delali na to, da bi bila v resnici zdrava in močna. Tudi v zadnjem času so prav naši voditelji storili vse, kar je bilo mogoče, da se odpravijo nasprotja in zgradi most med obema bregovoma. Odkar je postal dr. Korošec notranji minister v juniju 1935, je vedno z veliko skrbjo pazil, da se ne bi zgodilo nič takega, kar bi moglo Hrvate kakorkoli odbijati. Četudi niso hoteli aktivno sodelovati v političnem življenju naše države, vendar so dosegli vse, kar se jim je moglo ugoditi v notranjem političnem življenju. In res je prav pod ministrovanjem našega voditelja dr. Korošca nastalo nekako premirje, ki je ustvarilo razpoloženje za Premostitev vseh nasprotij. Nehali so medsebojni poboji med Srbi in Hrvati, pocehavale •o medset>ojne grožnje, rasrtla je zavest, da so •ni in drugi navezani na skupno življenje v tej državi. Volivna doba koncem preteklega j®*8 i« prinesla pod notranjim ministrom dr, Korošcem Hrvatom svobodo, kot je še nikdar ["Pfej pri nobenih volitvah niso imeli. Tako j« naš voditelj bil tisti, ki je davno pred vl»do Dragi.ša Cvetkoviča pripravljal pot spo-Miumu. Ker hočemo močno in zdravo držalo, zato »n» prav Slovenci tako Iz srca ve-*>« sporazuma med Hrvati in med Srbi. Veseli pa smo zaradi tega, ker je zadan ""rtoi udarec nesrečnemu centralizmu. V ve- likim obrisih je dobojevan boj, ki smo ga vso dobo naše mlade države bili proti državi tako škodljivim centralističnim naporom nekaterih belgrajskih krogov. Sporazum s Hrvati je prebil trdi centralistični * led. Določeno je s posebno uredbo, da se preneso pristojnosti raznih belgrajskih ministrstev — razen vojnega, zunanjega, prometnega in poštnega — v glavnem na banovino Hrvat- Predsedoik Dragifo Oetkorii Podpredsednik dr. Vladko Maiek sko. In s posebno uredbo je spet določeno, da se morejo s kraljevimi uredbami razširiti predpisi uredbe o hrvatski banovini tudi na ostarle banovine. Menda ni treba posebej poudarjati, da bomo Slovenci v smislu te zadnje uredbe zahtevali, da se prenašajo pristojnosti, ki se prenašajo na hrvatsko banovino, tudi na Slovenijo. 2eleli bomo zdaj predvsem to, da se začne hitro v življenju izvajati vse, kar je v uredbi danega hrvatski banovini zaenkrat r.a papirju. Ko bo prihajala ta banovina dejansko do novih oblasti, bomo tudi mi prihajali stvarno do tiste samouprave, ki smo jo tako dolgo zahtevali in ki smo se ji zdaj končno vendarle približali. Največja težkoča za notranjo preureditev in okrepitev naše države pa je bilo hrvatsko vprašanje. Ko je tedaj prišlo do sporazuma s Hrvati, je razumljivo, da se danes predvsem govori le o Hrvatih in o spravi z mami vsi v dosedanji dravski banovini. Te« žaveo boj so izbojevali Hrvatje, ko ae je do-ločilo, da se združita dosedanjo savska in primorska banovina in da se jima pridruži iz zetske banovine Dubrovnik, pa da se hrvatski banovini priključita iz Srema okraja Sid in Ilotk, iz nekdanje Bosne pa še okraji Brčko, Gradačec, Derventa, Travnik in Foj-nica. Zato tedaj stoji ob začetku nove preureditve države tako v ospredju Hrvatska, zato se toliko piše o Hrvatih. Ne smemo pozabiti, da ja začetek preureditve države prav tako podan tudi za nas Slovence. Pa še iz enega razlogif^suio veseli sporazuma. Naše gibanje gleda lahko s ponosom nazaj v borbe zadnjih let. Pokazalo se je, da je bila naša pot pravilna. Vedno smo govorili, da je treba v .državi sodelovati, da se je "treba boriti za svoje pravice korak zA korakom. Kdor hoče uspehov, ne more stati ob strani. Danes ttidi! , Hrvatje za nami ubirajo isto pot: Hrvatski voditelj dr. VI. Maček ne stoji več ob strani, a^pak sedi v belgrajski'vladi in z im še štir-1 je njegovi ministri ) .vatje in en, njegov stalni zaveznik iz kmetsko demokratske koalicije. Sodeloval bo aktivno v naši državni politiki, kot je sodeloval že doslej naš voditelj dr. Korošec. Le z delom in z borbo, le z vztrajnostjo in s previdnostjo se dosegajo uspehi. S tem, da smo se neprestano borili proti centralizmu, je* končno zrušen. Veseli smo tedaj, da se je javno pokazalo, da smo hodili po pravi poti. Nismo torej zastonj pozivali ljudi v vol i v ne borbe, nismo zastonj vzpodbujali naroda, naj vzdrži in nikdar ne izgubi izpr.ed oči zadnjega cilja, to je tiste samostojnosti, ki je potrebna za narodni razvoj. 1 i Ob tej priliki se spominjamo, kako težki so bili včasih H boji, koliko je bilo treba našim ljudem prenesti in pretrpeti. Kako so nas nasprotniki, ki so klečeplazili pred bel-grajskim centralizmom, napadali in smešili! Kako so nas tožili v Belgradu, kot da srno proti državi, ko smo se borili za svoje pra-' vicel Kaj so vse storili, da bi zmešali ljudV stvo, da ne bi sledilo svojemu voditelju % boju za samostojnosti Danes imamo za plaV njimi. Da stoji tako v ospredju nove pre ureditve države ravno Hrvatska, pa je vzrok tudi to, da so Hrvatje morali šele zahtevati čilo zavest, da smo imeli prav. Danes re vse za to hrvatsko banovino posebno ozemlje, na ' ljudstvo, danes razume kmet v zadnji gorski katerem bivajo Hrvatje, ki upravno sedaj vasi, da smo vedno hoteli dobro in da smo niso spadali skupaj. Slovenci smo v tem na vedno hodili po pravi poti. Ni danes časa, boljšem, ker bivamo s prav majhnima izje- (Nadiilievani« n» prihodnji tirani »podali Uredba o Hrvatski banovini Važen dogodek preteklega teJna je sporazum, ki ga je vlada Dragiše Cvetkoviča dosegla s Hrvati. Pogodbo o sporazumu sta Cvetkovič in dr. Maček predložila kraljevemu namestništvu v sredo 23. avgusta in je bila od kr. namestništva sprejeta in odobrena. Posledica. sporazuma je odstop vlade, ki je bila februarja meseca prav za to sestavljena, da sporazum omogoči. Nova vlada Dne 26. avgusta je bila na Brdu že zaprisežena nova vlada, ki ji zopet naeeluje Dragiša Cvetkovič. Ostali člani vlade so sles-deči: podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, pravosodni minister dr. Lazar Markovič, minister prosvete Božidar Maksimovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, minister za gozdove in rudnike dr. Kuleaovič, za telesno vzgojo Jevrem Tomič, za promet inž. Nikolir Beslič, za zunanje zadeve dr. Cincar-Marko-vič, za vojsko general Milan Nedie, za pošto dr. Torbar, za finance dr. Šutej, za ministra brez listnice dr. Smoljan, za trgovino dr. Andres, za socialno politiko dr. Budisavlje-vič, za kmetijstvo dr. Cubrilovič, za ministra brez listnice dr. Konstantinovič, za notranjega ministra Stanoje Miiialdžič. „Nič ni opuščenega in zamujenega" Glede sporazuma s Hrvati in glede sestave nove vlade je minister dr. Krek na nedeljskem shodu v Slov. Konjicah povedal tudi sledeče: Vidim pa že tiste stare naše nasprotnike, kako stikajo glave, tako sikajo njihovi jeziki med vas opazke, češ, danes samo Hrvati dobe, kar so želeli, o nas ni govora. Ti ljudje, ki so dvajset let zaničevali vsako misel hrvatskega in slovenskega naroda, ki so politično živeii od tega zaničevanja, bodo zdaj hoteli razburjati naše vrste. I Zato poudarjam na tiste odstavke zapisnika sporazuma, ki pravijo: >Z novimi enotami bo zagotovljena enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi enak postopek glede njihove udeležbe pri izvrševanju javne službe. Prav tako bo zagotovljena enakopravnost sprejetih in priznanih veroizpovedi.« In ponovno poudarjam, da se »predpisi uredbe o Hrvatski banovini morejo s kraljevimi uredbami razširiti tudi na ostale banovine.« Hrvati so z novo uredbo dobili enotno upravno ozemlje, ki je združilo v banovini Hrvatski vse kraje, kjer skupno žive in tvorijo večino prebivalstva. Mi to ozemlje že imamo v dravski banovini, ki stvarno predstavlja zedinje-no Slovenijo. Zato, le pokonci glave, nič ni opuščenega in nič ni zamujenega. Razni politični branjevci bodo še godrnjali, češ, zgubili ste enega člana vlade, slabše smo zastopani kot poprej, razpuščeno je narodno zastopstvo in senat. Tem nasproti bomo rekli: Za velike cilje, ki jih imamo v svoji politiki, branjevska misel ni na mestu Ce je v teh zgodovinskih odločitvah kaj naših žrtev, smo nanje ponosni, smo srečni, da jih tudi naši nasprotniki opazijo, te žrtve naj dokazujejo, da so nas veliki trenutki našli na višini v popolni pripravljenosti delati to, kar je dobro za naš narod, kralja in domovino. Obseg banovine 1. Savska in primorska banovina, kakor tudi okraji Dubrovnik, Sid, Ilok, Brčko, Gra-dačec, Derventa, Travnik in Fojnica se spoje v eno banovino pod imenom banovina Hrvatska. Sedež hrvatske banovine je v Zagrebu. Pravna pristo:no8t banovine Čl. 2. a) V pristojnost banovine Hrvatske se prenašajo posli kmetijstva, trgovine, industrije, gozdov, rudnikov, gradb, socialne politike in narodnega zdravja, telesne vzgoje, da kažemo na hudobijo nasprotnikov, ki so hoteli držati naše ljudstvo v sužnosti, le na to naj opozorimo, kako se je treba tudi za naprej varovati narodnih zapeljiv cev in pod-pihovalce>v, pa naj bi prihajali v kakršnikoli obleki. Življenje je neprestan boj. Zato se ob doseženem sporazumu zavedamo, da bo treba Se marsikaj storiti in še marsikaj izvojevati, preden bomo sami tebi dajali v svojih zadevah svoje. postave. Prav tako vemo, da je V vsem delu treba veliko potrpežljivosti in marsikake žrtve. Le, kdor se zna zajajiti, ikdor se zna premagati, bo žel končno uspehe. Po vsej državi se bo dobilo ljudi, ki s sporazumom ne bodo zadovoljni. Enim se bo zdelo, da daje Hrvatom preveč, drugim se bo zdelo, da daje premalo. Nasprotniki bodo "vstali na vseh straneh. Bodimo prepričani, da bodo tudi pri nas na Slovenskem, kot ob vsaki priliki, vstaii zlobni nergači in bodo dela naših voditeljev hoteli črniti in omalovaževati. To poudarjamo zaradi tega, ker je za naše somišljenike brez dvoma težak udarec, ki ga je bilo treba prenesti zaradi sporazuma s Hrvati, razpust Narodne skupščine in senata. Dne 11. decembra izvoljeni poslanci so izgubili svoje mandate. Volitve v Narodno skupščino aiso takoj razpisane in čakati bo treba najbrž precej časa na nov volivni red, po katerem se bo volila nova Narodna skupščina. To je žrtev, ki jo moramo prenesti zaradi sporazuma. Upajmo, da bodo obenem s prihodnjumi volitvami v Narodno skupščino v Belgradu že tudi volitve v zakonodajno skupščino slovenske banovine. Pozdravljamo tedaj sporazum z vso dušo, v polni zavesti, da je začetek pravilne preureditve in močne okrepitve naše države. Previjamo željo, da bi se dogodki hitro razvijali in da pride to, kar je doseženo v dogovorih, čimprej dejansko v življenje. Ce bi se Evropa ne znala umiriti, bo vedela vsaka država, da ima danes opraviti z notranje močno Jugoslavijo, ki bo znala varovati svojo nevtralnost in bo znala, če treba, z vso odločnostjo in navdušenostjo braniti vsako ped svoje zemlje. Zato mi Slovenci na meji te države že tem bolj pozdravljamo sporazum. pravosodja, prosvete in notranje uprave. Ua. novina Hrvatska ostane pristojna za vse p«! sle, ki spadajo po dosedaj veljavnih predpi-sisli v pristojnost banovin. b) Vsi ostali posli ostanejo v pristojnosti organov državnih oblasti na vsem ozemlju. c) Prav tako ostanejo v pristojnosti državnih oblasti tudi posli, ki so posebnega po- * ^ ^ ^ ^ m V nedeljo, dne 3. septembra 1939 vsi na edednevni tabor v Dravljah Spored: Ob 8.30 sprevod, ob 9.30 sv. maši in govor, po sv. maši zborovanje. - Govori gosp. inž. Sadja. - Popoldne ob 1 skušnja za nastop, ki bo ob 3. - Po nastopu prosta zabava. ■o w w ^ m w w mena za splošne državne interese, kakor so: 1. Skrb za državno varnost, pobijanje proti-državne in rušilne propagande, izvrševanje policijske poročevalske službe in zagotovitev javnega reda in mira. — 2. Državljanstvo — za izdajanje državljanstva je pristojna bano-vina, razen za izdajanje državljanstva v posebnih primerih in za odvzem državljanstva. 3. Rudarska zakonodaja in državna radarska podjetja pri izdajanju rudarskih koncesij, ki zadevajo narodno obrambo, bo postopala banovina v sporazumu z vojaško upravo. Ce ne bi prišlo do sporazuma, odloča ministr. wet, 4. Gradnja in vzdrževanje državnih prometnih sredstev ter ostalih državnih objektov. 5. Verske zadeve. 6. Mednarodno'pravni'promet s tem, da se pravna pomoč v izven-spornih stvareh vrši neposredno preko sodišč. 7. Zunanja trgovina kakor tudi trgovina med banovinami in ostalimi deli države, edinstvo carinskega in trgovskega področja. 8. Zakonodaja o merah in utežih, o zaščiti industrijske lastnine, o poslih zasebnega zavarovanja in o zavarovalnih družbah. 9. Menično pravo in čekovno pravo, trgovinsko pravo, konkurzno pravo, obligacijsko pravo, pomorsko pravo, avtorsko pravo. 10. Predpisovanje kazni za prestopke proti predpisom o predmetih državne lastnine. 11. Postavljanje na zakonski način osnovnih načel prosvetne politike, kakor tudi osnovnih načel o krajevnih samoupravah. 12. Splošna načela delovnega prava in zavarovanja kakor tudi splošna načela vojnega prava. 13. Zaradi zavarovanja narodne obrambe se bo zagotovil vojaški upravi potrebni vpliv na poprišču proizvodnje in prometa. 14. Ministrski svet lahko prenese tudi druge posle državnih oblasti in ustanov v pristojnost banovine Hrvatske. Cl. 3. a) Da bi mogla uspešno izvrševati posle v svoji pristojnosti^ se mora banovini Hrvatski zagotoviti potrebna finančna samostojnost. Ta obstoji iz samostojnega zbiranja odrejenih dohodkov in porabi izdatkov, ki so predvideni s preračunom banovine. b) Kateri viri oblike in vrste dohodkov bodo pripadli v pristojnost banovine Hrvatske, bo določeno s posebno uredbo. c) Prav tako se bo s posebnimi uredbami rešilo vprašanje pripadnosti in razdelitev državnih skladov, imovine in dolgov. d) S prenosom poslov iz pristojnosti države v pristojnost banovine se bodo Pr,enesi v pristojnost banovine tudi ustrezajoči kr Kupujte pri Mali, hi oglašajo v »Domoljubu"! diti ki so predvideni v državnem preračunu v'letu 1939-40. e) Za porabo tako prenešenih kreditov nripada banu popolna naredbodajna pravica. f) V kolikor v državnem preračunu za 1939-40 predvideni krediti ne bi bili zadostni za banovino hrvatsko, se bodo odobrili naknadni krediti. Ureditev oblasti v banovini Cl. 4- a) Zakonodajno oblast v stvareh 11 pristojnosti banovine Hrvatske izvršujeta kralj in sabor skupno. l>) Upravno oblasit v stvareh s pristojnosti banovine Hrvatske izvršuje kralj preko bana. c) Sodno oblast v banovini Hrvatski izr vršujejo sodišča. Njihove razsodbe in rešitve se izrekajo in izvršujejo v imenu kralja in na podlagi zakona. Cl. 5- Vsak pismeni akt kr. oblasti v stvareh iz pristojnosti banovine Hrvatske podpisuje ban in nosi odgovornost zanj. Cl. 0. a) Sabor sestavljajo zatopniki, ki Jih narod svobodno voli s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Tudi manjšine dobijo zastopnike. b) Prvi volilni red, ustroj in poslovnik sabora se bo podpisal s kr. uredbo. Volilni red in ustroj sabora se lahko menjata z ba-novinskim zakonom, poslovnik pa z resolucijo sabora. c) Narodni poslanci uživajo imunitetno pravico. Cl. 7. a) Sabor se sklicuje s kr. ukazom in zaseda v Zagrebu. b) Kralj ima pravico razpustiti sabor, toda ukaz o razpustu mora vsebovati ukaz za rove volitve sabora. Ukaz o razpustu sabora sopodpisuje ban. Cl. 8. a) Kralj imenuje in razreši bana z ukazom, ki ga sopodpisuje novoimenovani ban. b) Pred prevzemom dolžnosti položi ban prisego na zvestobo kralju in spoštovanju zakonitosti. Cl. 9. a) Do izdanja banovinskega zakona o kazenski odgovornosti bana se bodo izvajali predpisi o ministrski odgovornosti s tem, da bana namesto narodne skupščine obtoži sabor in posebno banovinsko sodišče, ki ga sestavljajo trije svčtnik' stola sedmorice oddelka A in trije sodniki upravnega sodišča v Zagrebu pod predsedstvom predsednika stola sedmorice oddelka A. Imenovane člane in potrebne namestnike volita imenovani telesi vsako leto. b) Za škodo, ki jo povzroči ban državljanom z nezakonitim izvrševanjem službe, odgovarja banovina, banovini pa ban. Cl. 10. a) Ban odloča končno v vseh vprašanjih svoje pristojnosti in proti nje- Zahvala Podpisani Berčič Franc, Zalog št. 46, p.Dev. Mar. v Polju, se upravi »Domoljuba * Ljubljani najtopleje zahvaljujem za izplačano mi podporo din 1000-- ki sem jo prejel ob priliki požara moje hiše. Ljubljana, 28. avgusta 1939. Berčič Franc. govim odlokom so dopustna pravna sredstva pod zakonitimi pogoji samo na upravna in redna sodišča. b) Vse sklepe o službenih odnosih ba-novinskih uslužbencev izdaja ban. To velja tudi za uslužbence, ki so v državnem preračunu, pa izvršujejo posle, ki spadajo v pristojnost banovine. Sodniki kasacijskega sodišča, apelacijskih sodišč, upravnega sodišča, računskega sodišča in okrožnih sodišč, kakor tudi uradniki prve, druge in tretje položajne skupine se postavljajo ter napredujejo s kraljevim ukazom. c) Vsa policijska služba na celotnem področju banovine je podrejena banu. Cl. 11. a) Administrativne spore v stvareh iz pristojnosti banovine Hrvatske rešuje upravno sodišče v Zagrebu dokončno. Na upravno sodišče v Zagrebu prehajajo v pogledu istih stvari vse tiste pristojnosti državnega sveta, ki so mu odrejene s posebnimi predpisi. b) Predsednik ministrskega sveta oziroma od njega pooblaščen organ lahko predloži v zakonitem roku tožbo na upravno sodišče v Zagrebu, kadar je z aktom bana ali kake druge banovinske oblasti, ki je predmet rešila, končno prekršen državni ali banovinski zakon na škodo splošnih državnih interesov. c) Računsko kontrolo v vseh stvareh iz pristojnosti banovine Hrvatske izvršuje samostojno in končnoveljavno posebno računska sodišče Cl. 12. Ustroj banovinske oblasti, pre-osnova upravnega sodišča in ustroj računske kontrole se bo predpisal s kraljevimi uredbami, ki bodo predložene v uzakonjenje saboru, čim se bo sestal. [islavno sodišče Cl. 13. a) Za oceno ustavnosti zakonov in sporov glede pristojnosti med državo in banovino Hrvatsko je pristojno ustavno so-dišČe. b) Ustroj in postopek tega sodišča bo predpisan s kraljevo uredbo. Cl. 14. V tistih zadevah, za katere je država pristojna in sicer samo za izdajanje zakonov, lahko osrednja oblast izda splošna navodila banovini z izvedbo teh zakonov. Zaradi nadzorstva nad izvrševanjem teh zakonov po banovinskih organih more osrednja oblast poslati svoje organe banovinski oblasti in le z njenim pristankom ter nižjim oblastem. Banovinske oblasti so dolžne na zahte- Dekan Anton Skubic Tvojega otroka spadajo tudi a&favla&fa SARGOV KAL000NT PROTI ZOBNEMU KAMNU vo osrednje oblasti odstraniti nepravilnosti, ki so jih naredile pri izvedbi državnih zakonov. V primeru nesporazuma more država kakor tudi banovina zahtevati odločbo ustav« nega sodišča. Zaključne odredbe Cl. 15. a) Ministrski svet je pooblaščen, da takoj izda potrebne predpise in vse potrebne ukrepe za izvršitev te uredbe. b) Tiste odredbe za izvršitev te uredbe, s katerimi se menjajo in ukinjajo obstoje« zakoni, bodo izdane s kraljevskimi uredbami, c) V veljavi ostanejo vsi obstoječi predi pisi, dokler se po pristojni poti ne izmenjajo. d) Do dneva sestanka »sabora« more kralj izdajati uredbe o 3tvareh pristojnosti banovine Hrvatske. Te uredbe se morajo na. knadno predložiti saboru v potrditev. e) Ban je pooblaščen, da z naredbaml ukrene vse, kar je potrebno za izvajanje uredb, ki so bile izdane po predhodnih točkah tega člena. Cl. 16. Ta uredba dobi obvezno mod n dnem, ko je objavljena v »Služb, novinahc. / Anton skudic w* • Za lepše krščansko zw\\en\e (Predavanje na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani 29. julija 1939.1 (Nadaljevani«.) zadostovali Kristusu Kralju za vse akrunitvfl njegovega dne! i Bogoklelstvo! Ze stari Rimci so imeli rek: »Nulla sat lus bellol« Vojska ne prinese -lič dobrega« Tudi nam Slovencem je prinesla vojska v, verskem in nravnem oziru mno^o slabega, Eden največjih madežev, ki ga je vojska zat lučila na naš slovenski narod, je — bogcn kletstvo. Sicer so Slovenci že prej vse preveč rabili ne toliko prave kletve, kot kletvice. Naše ljudi, ki so delali v Nemčiji, so Nemci imenovali »die Kulitschen«, ker so vedno od njih slišali besedo »hudiče. Da je naš fant 8' Ali pa skruni Gospodov dan samo tako težko delo? Kaj pa hrupne zabave, igre, veselice s plesi, da včasih zmanjka nedelj in praznikov, da bi se mogle vse razvrstiti! KKK slovesno protestira proti skrunje-nju Gospodovega dne; pozivlje vse podjetnike, industrijce, rokodelce, obrtnike, kmete in delavce, da dajo Bogu, kar je božjega! Pozivlje vse oblasti, da se strogo izvršujejo vse postave in predpiši o nedeljskem počitku! Pozivlje vernike, da pokažejo opravičeno nevoljo vsem, ki skrunijo nedeljol Nedelja bodi dan Kristusa Kraljal Dobri verniki pa naj bi imeli enkrat v letu spravno nedeljo, ob kateri naj bi z javnimi molitvami KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI o 60 letnica rojstva je obhajal te dni g. JVovko Franc, župnU in duhovni avetnik v g t. Petru pri Novem mestu. Čeprav je zaslužnemu gospodu jeseni leta 1928 popolnoma opešal vid. vrši še vedno zgledno in požrtvovalno službo v vinogradu Gospodovem. Prav iz globokega srca: Na mnoga letal o 70-letnik i« pasta! polliograjsM župnik g. Janez Štrukelj. Bog ohrani' požrtvovalnega g. jubilanta do skrajnih mej človeškega življenja! o 80 letata) fe te dni praznovala Se popolnoma čvrsta in zdrava Johana Pristov v Radovljici. Bog jo živi! 74 le trnka je postala znana igralka ljubljanskega gledaJiič« Avgusta Danilova. DOMAČE NOVICE d Ameriški rojaki so odpotovali nazaj čez Tnžo. tefo?nje poletje nas je zaradi napetih razmer v Evropi obiskala le bolj majhna skupina rojakov, ki so se izselili v USA. Prebili so počitniee pri nas in se pred nedavnim zopet vrnili nazaj. Le nekaj jih je še ostalo pri nas, vendar se bodo tudi ti v kratkem vrnili v Ameriko. d Obrtaa razstava ▼ 51 Vida zaključena. Ono nedeljo popoldne je bila zaključena šentviška obrtna razstava, ki je bila odprta od 6. avgusta. Letošnja obrtna razstava je dosegla nadvse povoljen uspeh, saj je bik) zaključenih toliko kupčij, kakor še nikdar poprej. Tisto nedeljo zvečer je bila izžrebana tudi ena izmed vstopnic, katere lastnik naj bi dobil lepo nagrado Društva slovenskih ot rtnikov v Št. Vidu, ki je razstavo organiziralo. — Izžrebana je bila vstopnica s šte- vilko 1585. — Lastnik vstopnice a to številko naj se javi do 15. septembra pri DSO v SL Vidu, in sicer pri predsedniku društva g. Vrhovcu, kjer naj odda vstopnico. Dobil bo za nagrado določeno sodobno opremo, vredno 2000 din. Ako se lastnik te vstopnice do 15. sep. ne bi javil, bo nagrada zapadla v korist DSO v Št. Vidu nad Ljubljano. d Jngoslovanski radar noče biti tlafan. Z ustavitvijo obrata hoče zastrašiti s ta vira jo-če rudarje angleška rudarska družba Mineš, ki izrablja naš največji svinčeni rudnik. Rudarji so že pred dvema tednoma zahtevali povišanje bednih mezd. Ko niso dobili od podjetja nobene ugodnosti, so stopili v stavko. Angleška družba, ki posluje komaj 9 let, je v tem času zaslužila toliko čistega dobička, da je poplačala vse stroške za investicije in imela še kljub temu 200 milij. din prebitka. Da bi zastrašila stavku joče. je objavila, da bo obrat popolnoma ustavila. Delo se je res v celoti ustavilo, uradniki, Angleži, pa so se odselili. Toda delavci pravijo, da je to le preračunana grožnja, ki pa ne bo imela za-željenega uspeha. Nihče namreč ne more verjeti, da bo družba opustila obrat, ki donaša letno kar stotine milijonov. Povrh pa je družba vrgla okrog 200 milij. din za rudniške naprave v novem rudniku v Zvečanu. Od tolikih inve-sticijah pač nihče ne more misliti, da bo angleška družba nehala črpati težke milijone. Zato bodo stavkujoči rudarji, ki jih je 2300, pri svojih zahtevah tudi • vnaprej vztrajali. d Prrskrba Basih krajev i dobro pitno vodo. Vprašanje.preskrbe prebivalstva z dobro pitno vodo je brez dvoma zadeva, ki posega v najširše sloje naroda, ki pa vendar v več pokrajinah države še vedno ni rešena ter prebivalstvo in živina v njih vsako leto v Bojevniški tabor na Brezjah Veliki tabor prirede 3. septenbra Brezjah bojevniki in vabijo nanj si°' hernega rodoljuba. Pridiio, da skupni Z častimo spomin na padle slovenske voiai Ob 10 bo sv. maša, nato molitve za potem pa tabor na prostem. Uodba jB »eti« bosta napravila prijetno dražbo. - prK torej vsi! Polovična vožnja dovoljena1 poletnih mesecih trpi žejo. Ponekod se no. rajo ljudje še vedno zadovoljevati z navadno rečno vodo ter se na ta način izpostavljati vsem mogočim okuženjem. Brez preskrbe prebivalstva z dobro pitno vodo se seveda tudi ne more zamišljati izboljšanje vasi, ki ponekod že tako lepo napreduje. Zato je iad. nja leta gradbeno ministrstvo pričelo odločno pobijati pomanjkanje pitne vode v vseh krajih države. Ker pa je v državi še vedno ve. liko brezvodnih krajev, je potrebno še m. daljnje premišljeno, naporno delo, da bom pri rešitvi tega vf>rašanja dobili pravi in po. polni uspeh. Za dosego tega cilja je za le. tošnji finančni zakon gradbeni ministenli, Krek predložil pooblastilo za najetje večjega državnega posojila. Pooblastilo sta tako na. rodna skupščina, kakor tudi senat uzakonila ter po njem gradbeni minister najame po sojilo 50 milij. din pri Drž. hip. baDki. Posojilo je ie odobreno in se bo prvenstveno uporabilo za dovršitev započetih del. — li posojila dobi Slovenija skoraj 12%. d Pripravo, ki bo omogočila ribolov pri morsko rladine. je izumil Vinko Lepeš. Lepei je svoj izum imenoval »polip«. Po njegovem prepričan jo bo Izum izzval pravo revolneljo v pomorskem ribolovu. Njegova naprav« j« v bistvu potapljaška naprava. Je to nekakšni kabina, ki se hermetično zapre in je v nje) prostora za tri do štiri osebe. Ladja jo spusti v morje do potrebne globine. Okrog kabin« je mreža, ki je močno razsvetljena z elektrik le prevečkrat pokazal svojo moč in korajžo s kletvico, je tudi znana stvar. Na vprašanje >Kam greš?« je odgovarjal: »Ajnrikam, hudiči« »Na urlavb, permejduš!« Tega ni manjkalo ne pri olikancu ne pri preprostih. Je bila to pač surovost, vendar pa že nedolžnost proti sedanjemu bogokletstvu, ki je postalo po vojski sramota našega slovenskega katoliškega naroda! Naši sosedje krog in krog so hili pravi mojstri v bogokletstvu, 1« vojsk« so naši ljudje prinesli to atraSno razvado, ki se je neznansko hitro v čedalje večjih krogih oprijela našega ljudstva. Zato so skoro vsa bogo-kletstva v tujih jezikih, kar je znamenje, da to ni naš narodni produkt, temveč importira-no blago najslabše znamke. Tako so naši ljudje postali v bogokletstvu pravi poligloti. In danes se 6liši ta sramota vsepovsod, od inteligenta do kmeta, delavca in otroka, kar j« najsramotnejše! Cerkvena oblast se je čutila prioiljeoa, da daje Bogu za to grehoto naroda zadoščenje. Zato je ukazala po vsakem blagoslovu t Najsvetejšim molitev v spravo za bogoklet-je. To hi moralo osramotiti in ganili prizadete bogokletnikel Pa ne! Treba torej porabiti ie učinkovitejša sredstva. V Italiji, kjer je bilo bog<*l«J« 4»n>» j In posebno a\ turki&io, kjer eelo v «rr*v| Bog« kolnejo, če ne začne kri »v. Januarijn takoj vreti (Porco Dio, comincia!), — tam se na cesti sliši, da, ako kdo izusti bogokletno besedo, mu dober kristjan na mestu zakliče: »Iddio sia benedetto, Bog bodi hvaljen!« Tako v spravo Bogu in v osramočenje bogoklet-nikul Tako bi morali odločni katoličani delati pri nas, in sicer prav glasno, da bi bil bogo-kletnik osramočen! Osnujejo naj se združenja, kakor v Italiji in Ameriki, ki jim je glavni namen organiziran boj zoper bogo-kletje. Tudi državna postava prepoveduje in kaznuje bogokletje, ki pa se mršavo izvaja. Vsaka pijanost ali jeza je opravičljiv vzrok. KKK glasno zahteva, da se postava odločno Izvaja. KKK hoče storili konec tej brezbožni sramoti našega katoliškega naroda! V ta namen pošilja najslovesuejši apel na vernike In oblastnike) Javna nenrainott, Cc vera izginja, mora Izginjati tudi nravnost, čisto*! in sramežljivo«!. Kult telesne nagote ubija v narodu vsa blažja Čustva. Kakšna po4a»|,,a nečistost se vali po svetu! Kakšne orgije uganjala nesramnost In pohot n*d mladino, med Marci, med samci, med | zakone)! Poln je svet gnilobe, gnusobe, smra- I du — oprostite izrazu! — smradu iz kloak, da iz kloak! Vse javno, brez stida in sramu- Na vse to pa vlivajo olje nenravni filmi, ki zastrupljajo mladino in kvarijo tudi starino! Nenravni spisi, knjige in slike, ki se j«-no prodajajo in razobešajo! Kopališča so legla nenravnosti! Izleti objestnih meščan«' kvarijo doslej še kolikortoliko zdravo podeželje! Ženske so včasib skrbele, kako se bodo oblekle, danes jim je prva skrb, kako » bodo slekle! Delavci pri delu skoro nagi, kosci skoro nagi, otroci nagi kakor v osrednji Afriki! Kam pa to vodi, kam to gre? Ce pa ženska nagota in golota sili že celo ' eerkevl Katoličani slovenski, kje pa ste? S i* kim veseljem sem svoj čas bral, da so kal liški dijaki naredili hraval pri nekem n* nravnem filmu! S kakim zadoščenjem ms fini i, da so še pred vojsko vrli Ljubljani" gospodje požvižgavali za damo, ki je cesti v modernem do sredi beder PreklLoV. krilu! Ob prvem poizkusu je bilo te » ^ ske mode konec! — Nikoli ne bom F" vrlih Retečaaov tam od Škofje Loke, » s koprivami nagnali dame in dečve _1JU ' ske, ki so ▼ kopalnih oblekah pnsW* ^ in gostilno; pa tudi gospodje in č0?poT|VO, jo krepko ijkupili! Sicer neprijetno sreu P« vrlo uspešno! .(Dil]e Ne bodite v skrbeh ,Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, Icaj boste jedli..« beremo v evangeliju. Go-Jod nas s temi besedami ni hotel opozoriti samo na božjo previdnost, ki skrbi za vesolj-nivo temveč nas je hotel tudi posvariti: Pomnite, da niste samo iz mesa. Tudi duia biva ■o vas. Ce skrbite samo za to, da nahranite telo, bo duia stradala. Kajti mi imamo v sebi nevarnega sovražnika, ki bi nas rad spravil v popolno sužnost. To je naš želodec. To je posebne vrste kralj, ki se ne da kar lahko spraviti ob vlado. Krut vladar je to in vsi njegovi ministri mu pomagajo: poželjivost, zavist, trdosrčnost, skopost, zatiranje ubožcev, preganjanje vere. Kakšna žalost bi zavladala na svetu, le bi vse križem zavladal on. Nobene ljubini bi ne bilo, nobenega usmiljenja, nobene vere. Od tega kralja je oni glas, ki ga sami velkrat sliiite: Kaj hodii v cerkevP Kaj imaš od tega? Ali si zato kaj bolj sit? To je glas boga malika, ki se mu pravi trebuh - želodec. Mi pa nismo zalo na zemlji, da bi nasi-levali le svoje telo. Kdo išie samo svetnih dobrin, bo sredi največje sitosti — lačen. To vidimo vsak dan, če se le količkaj ozremo okrog po svetu. Svet drvi le za zemskimi dobrotami, pa je čedalje bolj lačen, nesrečen, ves truden praznega hrupa. Zato Učimo najprej božjega kraljestva, vse drugo nam bo navrženo. Le usnjar žna ustrojiti kožo kakor more perilo čisto oprati te dobro milo. Terpenlinovo milo Zlatorog do gosto belo peno, ki z lahkoto odsfrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo* prijetno poduhteva in ostone dolgo trdno. B^v TERPENTINOVO MILO I Vsj^StaJtoroiLJ rimi žarnicami. Ko se naberejo v mreži ribe, ki jih privabi svetloba, se mreža avtomatično zapre in ribe so ujete. Lepeš je dobil za svoje poskuse podporo od poljedelskega in promet-uega ministrstva. d Posnemajte! Velik sodoben dom za mladoletnike in zapuščene otroke bodo v kratkem začeli graditi v Belgradu. Dom bo krasen po zunanjosti in v notranjosti smo-treno urejen. V zavodu bodo lahko namestili Delavski in nameščenski zaupniki V DELAVSKI ZBORNICI ZA LETO 1939 Delavska zbornica nas naproša za objavo sledečega: Pri zbornici je vpisanih 961 podjetij, od-nosno obratov, v katerih se je uvedel voliv-ni postopek. Doslej je zbornica prejela volivne zapisnike o izvršenih volitvah iz 923 obratov in je bilo izvoljenih 1626 delavskih in 178 name-ščenskih zaupnikov, skupno torej 1804 zaupnikov. Organizacijska pripadnost izvoljenih zaupnikov je sledeča: Zveza združenih delavcev • « < » ■ 665 Strokovna komisija URSSJ.....461 Jugoslovanska strokovna zveza . . • 243 Narodno strokovna zveza.....366 Zveza društev privat. nameščencev . ■ 17 Organizacija Botič........ 1° Organizacija Neopredeljeni . • . • « 12 Oargnizacija Neorganizirani .... 30 Skupaj . . « 1804 Delavska zbornica v Ljubljani. Kozamernik V., preds., Hafner Andr., tajnik. po 200 otrok, medtem ko so jih v starem zavodu imeli lahko le 75. Zgradba bo veljala 8 milij. din. Zgradila ga bo mestna občina belgrajska s podporo vlade. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenja, nudi pogosto naravna »Franz-josefova« grenka *'oda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce »aželjeno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. S. br. 29.40) od «. oktobri 1937. d Dobro došli! V Ljubljano je pred kratkim prispelo okrog 200 naših rojakov, ki žive v Franciji. Vodila sta jih na potu izseljenski duhovnik Grims ter izseljenski učitelj Šlibar. Na ljubljanskem kolodvoru jih je v imenu predsednika Rafaelove družbe, škofa g. dr. Rozmana, pozdravil stolni kanonik g. Vole, za bansko upravo pa izseljenski komisar g. Fink. Rojaki bodo ostali v Sloveniji tri tedne. Želimo jim, da bi se ves čas med nami počutili čim lepše in čim prijetnejše! d Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti vam pokaže Hranilna posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. — Prospekti brezplačno. d Tujski promet na Jadranu je bil r letošnjem polletju mnogo boljši kakor v prvem polletju lani, čeprav Cehov ni bilo. Lani je bilo okrog 26.000 gostov, letos pa že 34.000. Tudi število nočnin je temu primerno večje. Na splošno se da reči, da je obisk za 30% boljši kakor lani. d S sadjem ne vemo kam. Sliv smo letos v naši državi pridelali toliko, da ne vemo kam z njimi. Zunanji trgi ne morejo odkupovati vsega odvišnega pridelka, čemur so največ krive stroge devizne omejitve. Zaradi tega bodo sadjarji v Bosni in Srbiji prisiljeni prekuhati slive v marmelado, da se sadje ne bo pokvarilo. Prizad bo kupila okrog 300 vagonov marmelade za prvi obrok, kajti za toliko ima inozemskih naročiL Vse ostalo bo ostalo doma v zalogi. d Profesorje nadškofijske gimnazije t Zagrebu bo prevzela med svoje uradnike država. Prevedba profesorjev se bo izvršila postopoma ter je bilo s prvim ukazom prevzetih 11 profesorjev, z drugim ukaz>m pa 9. Stroške za vzdrževanje gimnazije pa bo še naprej nosila nadškofija. d Pri aaprtju ali pri motnjah t prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Frans-Jooef« vode. d Tudi Slovenija j« t Jugoslaviji. V srbskem Valjevu je bil ono nedeljo kongres proizvajalcev in izvoznikov sadja, ki je bil toliko pomembnejši zaradi tega, ker so navzoči mi-nistri in drugi merodajni činitelji sprejeli številne zahteve, podane na tem kongresu. Tako je med drugim finančni minister odobril, da se potrebne količine sladkorja za proizvodnjo marmelade ter drugih sadnih izp delkov, namenjenih izvozu, oproste drž. tro* šarine, nadalje je izjavil finančni minister, da bo odobril troš. pro3t cement za zgradbo skladišč za slive in ostalo sadje. Po izjavi finančnega ministra bo ukinjen skupni davek na poslovni promet za češplje, ki se izvažajo po Prizadu. Narodna banka bo dala tudi suhe češplje v seznam onih predmetov, za katere se bodo lahko porabili notranji dinarji. Finančni minister je obljubil, da bo proučil vprašanje prevelike obremenitve sadja po trošarini v nekaterih mestih. Na zahtevo odposlancev, da se uvede nadzorstvo glede prodaje suhih češpelj trgovcem, da ne bi cena padle pod določeno višino, je izjavil odposla-« nec Prizada, ravnatelj sadnega odseka dr, Nemec, da se bo o tem vodilo najstrožje nadzorstvo. Nadalje je dr. Nemec izjavil, da Prizad nima namena uvesti izključen monopol za izvoz suhih češpelj, ampak ga bo še bolj[ razširil kontrolo glede kakovosti izvoza češpelj. Glede izboljšanja zveze sadjerodnih krajev z Belgradom je izjavil finančni minister, da je vlada že sklenila zgraditi normalnotir-no progo Belgrad—Valjevo, ki je bila doslej ozkotirna. d Hiter, a vendar prepočasen. Ono ne< deljo popoldne je prišel v Lebičevo gostilna v Gaberju pri Celju moški, oblečen v temna obleko. Dolgo časa je sedel v gostilniški sobi, tako da so si ga lahko vsi dobro ogledali. Skoraj jih je postalo strah, ko je eden od družbe zatrdil, da je ta moški vodja drža« razbojniške tolpe, ki jo je izsledilo maribor-sko orožništvo, Rogan Alojzij, zaradi katereg* lavna zahvala Sprejel sem polarno podporo od »prati »Domoljuba« v znesku mn 1000'— (flsot) ca katero se prav iskreno zahvaljujem ifl »Domoljub« vsakemu priporočam. Obljubljam, da ostanem vedno njegov zvest naročnik. Zaloke, dne 22. avgusta 1939 Franc 2«tm* 6» Boj ljubljanske občine s prahom ' Nov način zatiranja prahu smo zadaje mesec spoznali tudi v Ljubljani, predvsem bo pa dnevniki javnost opozorili na posoljeno Tjrševo cesto ob kongresu Kristusa Kralja. [Vendar so se pa poročevalci precej urezali 8 svojim navajanjem, da je mestna občina za posoljenje Tvrševe ceste porabila 3 vagone goli, ko je bilo za vso Tvrševo cesto treba le nekaj nad pol vagona klormagnezijeve soli. Klormagneziranje je nagel pripomoček za odpravo prahu, ki pa tudi ni posebno trajen, saj je klormagneziranje učinkovito samo tri do Štiri tedne, kakršno je pač vreme. Hudi nalivi pa klormagnezijevo sol hitro izpero in cesta spet postane prašna. Mestna občina ljubljanska že nekaj mesecev dela poskusnje s klormagnezijevo soljo, ko peščene ceste posuje s to soljo tako, da porabi za kvadratni meter pol do tričetrt kilograma klormagnezijeve soli. Doslej se je klormagneziranje prav dobro obneslo. Klor-magnezijeva sol je hidroskopska, da namreč .vsesava vlago iz zraka kakor n.pr. to posebno opažamo pri sadri ali gipsu, seveda pa tudi pri navadni kuhinjski soli. Ponoči klormagne-zijeva sol pritegne tolik s vlage i z zraka, da je cesta še čez dan mokra, kakor da bi bila poškropljena. Zato na posoljenih cestah škropljenje seveda odpade. Klormagneziranje cest zaleže torej samo nekaj tednov, če ni velikih nalivov, in zato pomeni le začasno pomoč proti prahu. Učinkovitejša in trajnejša sredstva so pa takozvano sprameksiranje in drugi načini utrjevanja cest, ki jih zlasti letos preizkuša mestni tehnični oddelek. Z asfaltno smolo so bile letos obdelane že nekatere ulice, druge pa še pridejo na vrsto. Ker je mestna občina pomnožila tudi škropljenje s tramvajskim vozom in z novim in najmodernejšim škropilnim avtomobilom, preganjajo v Ljubljani prah tako uspešno iu učinkovito, da je tudi vedno manj pritožb, pač pa velika večina prebivalstva rada priznava, da se mestna uprava na vse načine trudi odpraviti prah in blato z izboljšanjem cest bo bile obveščene in alarmirane vse policijske stražnice in orožniške postaje v Sloveniji. Poklicali so stražnika, ki je kaj kmalu pritekel v gostilno in zahteval od Rogana legitimacijo. Rogan pa je skočil iz gostilne in jo popihal po cesti proti okoliškemu pokopališču in skozi gozdove. Stražnik se je podvizal in tekel nekaj časa za razbojnikom, 'dvakrat tudi streljal nanj, a Rogan je bil hitrejši in je izginil v gozdove, kjer se gotovo še sedaj potika. Celjsko orožništvo je obkolilo gozdove. VSAK SLOVENEC, VSAK KATOLIK JB K A ROČNI K MOHORJEVIH KNJIG. NAROČITE JIH PRI ŽUPNIKU. d Fr. STUPICA, veletrgovina s železnino in poljedelskimi stroji in monopolna prodaja razstreliv, Ljubljana, Gosposretska cesta 1, razstavlja tudi letos na odprtem prostoru desno od glavnega vhoda — lepo sortirano zalogo poljedelskih strojev, ki vzbuja občo pozornost in zanimsnje obiskovalcev, posebno onih z dežele. Obiskovalci se zlasti zanimajo za amer. kosilnice znamke >DEERING<, ki jih je ta tvrdka vpeljala pred več kot 25 leti, ko je sedaj že pokojni lastnik tvrdke g. Franc Stupica osebno demonstriral te kosilnice interesentom po deželi. Danes so razširjene že širom Slovenije. — Dalje ima ta tvrdka razstavljene razne motorje, mlatilnice in alamoreznice, brane in pluge, gnojnične črpalke in razpršilnike, stroje za izkoriščanje sadja itd. — Uporaba poljedelskih strojev ftrihrani kmetovalcem obilo časa in truda in Tedno bolj se uvideva pomen strojnega obdelovanja zemlje, zaradi česar we umni gospodarji ne strašijo izdatkov ca nabavo strojev za poljedelstvo. — Dejstvo, da obstoja imenovana tvrdka že 46 let, dokazuje najbolje, da je nje vodstvo v dobrih rokah in da uživa obče zaupanje in velik sloves med Baši* kmečkim ljudstvom. d Za novih 500.000 mark jabolk bodo lahko izvozili naši sadjarji v Nemčijo. Nova VINA Vam »odi CCBlralB« vinarna. Maktiano. v gvoji posodi tajugoai/eje. količina se zaračunava v kliringu in zato izvozniki ne bodo imeli toliko sitnosti s plačilom kakor poprej. Pač pa je Nemčija znižala ceno našim jabolkom, namreč od prejšnjih 20 mark za 100 kg na 15 mark. Znižanje je utemeljila z razlogom, da so bile mnoge prejšnje pošiljke slabe, to se pravi, da jabolka niso bila prvovrstne kakovosti. Navedene cene veljajo do 24. septembra. d Častna ponadba hrvatskemu idravaiku. Asistent mestne bolnišnice v Varaždinu dr. Vladimir Ca nič je prejel iz Asmare v Abe-siniji ponudbo, da nastopi mesto načelnika v tamkajšnji vojaški bolnišnici. Imel bi mesečno plačo 15.000 lir in vso oskrba Vsi potni stroški bi mu bili povrnjeni. Dr. Canič se bo odločil v nekaj dneh, ali bo sprejel to ponudbo. d »Vse doseže, kar ma drag«, bodi slava, bodi blago.< Doslej še ne preplezano zapadno steno Velike Tičarice, ki se dviga navpično iznad obširnih melišč tihe Zajezerske doline v bližini koče pri Triglavskih jezerih, gt« dn 20. avgusta v deveturnem izredno težavnem plezanju, kljub vremenskim neprilikam, >,re. magala Bohinjca Celin in Stare. IZ DOMAČE POLITIKE p Za bana nove hrvatske banovine je bil imenovan dr. Ivan šubašič. Senat ia skupščina sta z ukazom kraljevskih naraest-nikov razpuščena. Kdaj bodo nove volitve za narodno skupščino, še ni znano. Podlaga jim bo splošna, direktna, enaka in tajna volivna pravica. Tudi manjšine bodo zastopane. Bel-grajska >Pravda< poroča, da bodo volitve v senat v nedeljo 24. septembra. p Nemški tisk pozdravlja sporazum. Nem. ški tisk, ki je od prvega trenutka z veliko naklonjenostjo spremljal razvoj pogajanj med Srbi in Hrvati, pozdravlja v zadnjih poročilih sporazum, ki je bil končnovoljavno sklenjen na Bledu .»Neues Wiener Tagblatk poroča sledeče: Narodno-socialistična Nemčija, ki je pod vodstvom Adolfa Hitlerja vedno želela močno Jugoslavijo, čestita k srečni rešitvi vseh vprašanj. Notranja povezanost Jugoslavije ne bo ostala brez posledic na vprašanja zunanje politike. Sporazum s Hrvati bo okrepil položaj Jugoslavije na Balkanu. To je tem-bolj važno, ker bo morda že v skorajšnji bodočnosti prostor na Balkanu pred novimi cilji, pri čemer bo Jugoslaviji dodeljena glavna vloga, da reši naloge. NOVI GROBOVI n Ne veš ne mre, ne dneva. V Framu je umrla poeestnica Marija Vihar. — Pri Sv. Križu pri Litiji je izdihnil posestnik Kofar Janez. — V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji je mirno v Gospodu zaspal zasebnik Alojzij Zaje iz Šmarjeških toplic. — V Kranju je zapustil solzno dolino javni notar Ivan Bakovnik. — V 6t. Vidu nad Ljubljano so djali v grob kamnoseškega mojstra Franca Kunovarja. — V Ljubljani so umrli: upokojeni gimn. ravnatelj Jakob Zupančič, Lina Hinterlechner-Conč, veliki župan v pok. dr. Miroslav Lukan, železniški uradnik v pok. Franc Marn, Milan Puc in Adela Vidmar, -> Naj počivajo v miru! Vajenci dobe odškodnino Ministrstvo trgovine in industrije je dostavilo vsem zbornicam v državi uredbe o minimalni odškodnini za delo vajencev, ki se glasi: 1. Vajencem pripada od dne uveljav-ljenja te uredbe pravica na naknado za delo po predpisih te uredbe. — Ta naknada se ne more pogodbeno omejevati ali ukinjati. S pogodbo se more določiti samo večja naknada kakor je priznana s to uredbo. — Za vajence v smislu te uredbe je smatrati brez ozira na spol osebe, navedene v čl. 252 zakona o obritih. 2 v°kaada po tej uredbi pripada vajencem za čas, ki je določen za učno dobo. Ko poteče rok učne dobe, določen z zakonom, pripada vajencu, ki je dovršil uk, mezda v smislu uredbe o minimalnih mezdah. 3. V prvem letu učne dobe ne pripada vajencem pravica na nagrado. Za ta čas more službo-dajalec dati naknado za delo po svojem lastnem mnenja. 4. Službodajalec, ki daje vajencu za vso učno dobo brezplačno stanova- I cje, hrano in obleko, ni dolžan, da v drugem J in tretjem letu da kakšno naknado. V četrtem letu je službodajalec dolžan dajati 25?» mezde. 5. Službodajalec, ki ne daje učencu za čas učne dobe stanovanja, brane in obleke, je dolžan dajati v drugem letu 25, v tretjem 50, v četrtem pa 75» mezde. 6. Službodajalec, ki daje vajencu hrano brez stanovanja, mora dati vajencu minimalno naknadno ene tretjine, službodajalec pa, ki daje stanovanje brez hrane, mora dati vajencu mi"1' malno naknado ene tretjine, službodajale« pa, ki daje stanovanje brez hrane, mora da i vajencu minimalno naknado v višini dve« tretjin zneska določenega v čl. 8 uredbe. • Ce da službodajalec vajencu obleko in obleko vajenec sprejme, se zniža vajen«^ pravica za naknado v denarju za vrednos obleke. 8. Za osnovo odmere nagrade v srn • slu čl. 4 uredbe velja minimalna mcz<«. predpisana po & 1 uredbe o minimalni" mezdah, - ^ / razgled po svetu Da se ohrani Evropa Te dni je imel papež Pij XII. nagovor na BVet, da bi se ohranil mir. Sv. oče je povedal 8'eDom»li.l, In »Bogoijab« lahko naročite v naši podruinid prav tako pa v podružnici lahko naročil« »» oglase, male afflaae ia osmrtnice. Kadar imate kako aaaimive vest ia taniit sporočite to pismeno, osebno ali pa če moreta Ulefooično naši podružnici v Kranju. Podrainiea »Slovenca« ia JagMtevaaska knjigarna ia tiskar« v Kranja. Kitajski škof o Slovenski Krajini Ono soboto je Murska Sobota prisrčno spre-jela in pozdravila v svoji sredi kitajskega Skolt msgr. Cenga, ki se je pripeljal tja od Sv. Juriji ob Sčavnici z avtomobilom poslanca Bajleca. Pri sprejemu je bila navzočna velika množica ljudi, med njimi modna četa slovenskih fantov in deklet v krojih. Na pragu župne cerkve je pozdravil ki. tajskega škofa murskosoboški župnik Vojnovii, u njim v imenu dekanije dekan Krantz, v imeni dijaStva pa sedmošolec Ošlaj. Pevci so zapeli pesem, nakar se je škof Ceng ginjen v latinščini zahvalil za prisrčni sprejem. Po sprejemu j« bil v cerkvi blagoslov, ki ga je podelil vernikom škof sam. Sledečo nedeljo je imel msgr. Čeng slovesno sv. mašo, med katero je tudi obhajal ver« nike. Popoldne so bile v Martinišču litanije, nikar je bila tudi tam odprta kitajska razstavi, ki jo je ljudstvo obiskalo v velikem številu. Popoldne je škof obiskal v Krogu pri Soboti starš« brata Meolica, ki kot salezijanec deluje t njegovem kitajskem misijonu. Naslednji dan se je škof Ceng s svojim spremstvom odpeljal v Beltince, kjer je v župni cerkvt bral sv. mašo. Po maši je obiskal v Melincih starše šolske sestre Maršič, ki tudi deluje v njegovem misijonu. Obed je pripravila škofu in njo< Besede (Povest) [ Spisal H. VeUkoDja. Ilustriral akad. •likat L. SuSmelj Slik« b tromeaeioa kroniko a naših krajih. Tisti dan je Lende nganjal na pasi vsakovrstne rragolije. Skakal je čez kamenje in palice, zidal hiše in ceste. Misel na petačo mn ni dala miru. Sedel je spet na brežino in mislil. Mislil počasi in trudoma. Da mu je oče! Saj mu tega ni rekel Rupar prvi, to so rekli tudi 5e drugi. Toda ne s takšnim poudarkom. In ne i petačo. Fant ni mogel prav pojmiti, kaj to pomeni. Vedel je, da je to nekaj dragega, kakor gospodar. On je razumel, kaj je mati, in je jokal, ko mu je umrla. Toda oče! Bog se usmili, tega ni točno umeL Važno je, sicer bi ne Slo za petačo. In je stopil pred g logov grm ter rekel: »Dober večer, oče!« In to je ponovil Se pred borom in pred neznanim vozom, ki je peljal hlode po cestL »Dober večer, očelc To je Slo. Tisti dan se mu je zdel srečen in nekaj posebnega. Stopil je na skalo ter gledal temno Nanoeovo kopo pred seboj. Vipava in Log, Krit in Nanoa, Maj in Skoljič so se mn zdeli bližje. Črni glogov sad se mu je smejal, da ga je utrgal. »Petačo!« In bo Sel, kamor bo hotel in mu bo še ostalo. Gledal je Lokavšček pod seboj in ga rdeče rute deklet niso več mikale. Slišal je njih glasove, kakor bi kdo razbijal steklo, pa ni prisluhnil pesmi. >Petača!< Od vezal je ovee in jim dal skorje. Vzele so, nato pa plaho odbežale. Potem je lagel na hrbet ter dvigal noge X zrftk. ! »Petačo!« V Proti večeru je Sla po cesti stara Meta. Da gre k Stomažem. Če imajo kaj sadja. Da se ji ga tako hoče! Češenj na Gori je nekaj, pa vipavsko sadje je boljše. Sla je počasi in preudarno, kakor bi stopala po cekinih. Lende se je plazil naglo skozi borovje in legel ob cestL ženica je nekaj godrnjala sama sebi z brezzobimi čeljustmi ter gledal v dolino. »Teta!« jg planil Lende na noge. >0, ti sveti križ božji! Kako si me ostrašill Lende! Ali si čisto ob pamet?« se je tresla od presenečenja. »V grob me boš spravil!« »Ne, teta! O, nel Veste, bom dobil petačo!« »Petačo?« se je začudila. »Da, petačo! Vidmarja rečem: »Dober večer, oče!< In dobim petačo!« >0, ti križana nsmiljenost!« si je oddihovala Meta ter brisala čelo in roke. »Kar porečeS in potem dob«? Ali veš, kaj porečeš?« »Dober večer, oče!« »2e prav, že prav! Da mu to porečeš! Saj je to re«. Pa kar nenadoma! Le pazi, Lende. To je res. Tvoja mati je to meni rekla. Do Hriba sem ji nesla, Bog ji daj večni mir! In mi je to povedala. Ne Lovro, Vidmar je tvoj oče; toda pazi, Lende, če res kaj rečeš, Kdo ti bo dal petačo?« »Stric Rupar! Jo že ima, sem videl < potem^potem°ted!«' * P™' * ** je režal''0"1 k° ^ ljudie' da me branijo« se Kad,?^ g" n°rCa,< 86 ,e ?udila Mela- >Ta jo pogrunta! T080 ,j"di' Lende< Potem zl^i!« solzne oči 1 ™ kameQ ob cea« * *®ela vse RAZNO 8* vrabci karistal >11 Škodljivi? Ljudje o vrabcih niso enotnega n«i-ranja. Vrtnarji in vrtni' rice morajo zasejati dvoj' no ko'ičino semena, t* čunajoč, da »pripadac p* lovi ca semen nepovtb< ljenim krilatim gostom. Veseli pa «o rjavi*' ptičjega drobiža sadjarji. Znani angleški u&»i>« dr. Bradley je dalje eaM opazoval počenjanje vrabca ta vrabulj« in je *■ gnal, da sta poirlt tt uro okoli 40 gosenic. M •e je družina v gne* eu pomnoiila, je b!k»W ba dnevno do 480 g*® to je tedensko nad Škodljivcev. Vsevrf* hočejo sedaj v Številkah, ali » «»f Škodljivi aU jo* Menimo, da bodo J* nožni krilatci to Izkušnjo dobro prestali Kak« v ladij »obntf davke. Menda je po^ tako, da ljudje W ne plačujejo *«** da morajo oblas " uporabljati pri I ®, večjo ali manjfo Takole si I« V magatl dijskem HM«""p Njegovi davta torjl odvedejo Mt,lu novemu spremstvu beltinska grofica Zichy. Po F" :|U je škof Ceng obiskal soboškega okrajnega ičelnika dr. Bratino in se mu toplo zahvalil za " pozornost, ki mu jo je Izkazoval kot zastopnik politične oblasti. Nato je visoki gost obiskal ? ia Borze dela Franca Kereca, ki je brat kitajskega misijonarja Jožefa Kereca. Gosp. Kerec je izrekel msgr. Cengu prisrčno dobrodošlico. Msgr. CenH je nato v daljšem latinskem govoru poudaril da mu je misijonar Jožef Kerec prijatelj in kakor brat, da mu je desna roka in da sta si nerazdružljiva brata v Kristusu. Ko se vrne v domovino, bo svojim rojakom povedal, kako pri-grčno ga je sprejemal slovenski narod, predvsem pa verno ljudstvo Slovenske Krajine. V torek, dne 22. avgusta se je msgr. Ceng odpeljal k Sebeščanu, v rojstno faro misijonarja Kereca, kjer je služil sv. mašo. Nato je obiskal rojstni'dom Kerečev v Prosečki vasi. Popoldne se je msgr. Ceno odpeljal še na obisk bivšega ministra Snoja v Gornjo Radgono. S tem je bil spored obiska msgr. Cenga v Slovenski krajini končan. Iz raznih krajev St. Jernej na Dolenjskem. Sadno drevje je »brodilo v taki meri, kakor malokdaj. Kmetom primanjkuje posode in sušilnic, da bi si mogli nekaj prihraniti za dom in drugo za prodaja Za vse informacije kupcem je na razpolago »Sadjarsko in vrtnarsko društvo v St. Jerneju na Dolenjskem«. Čas dozoritve češpelj in drugega sadja je tu. Javite se takoj, ali pa pridite z vozovi, avtomobili in boste z vsem, kar boste želeli, dobro postrežem. Metlika. Ban dr. Natlačen je na posredovanje naših mož Ncmaniia, Bajuka in Klopčarja nakazal še naknadno za novo cesto Drašiči-Kronačen dinarjev 47.000.—, tako bo še nekaj zaslužka za revne delavce. Vas Grabrovec je tudi letos dobila 10.000 din za popravo ceste proti Bušinji vasi. — Lepo vreme je tudi letos zadnjo nedeljo privabilo veliko izletnikov in romarjev na božjo pot k Trem laram. Vrhovei. Ker so zadružniki Splošne posojilnice Kozarje-Vrhovci tudi naročniki »Domoljuba«, je bila želja, da v listu poročamo o njenem delo-panju. Naraščajoč predmestni kraj je naša vas in okolica, zato je bila ustanovitev hranilnice in posojilnice potrebna. Izkazalo se je že v teku prvih desetih mesecih, da smo imeli srečno roko pri tem delu zadružništva. Tisti, ki -so Imeli pogum ustanoviti zadrugo, so v tem namenu tudi vztrajali in domalega skoraj vsi izpolnili svojo dolžnost. Deleži so tako rekoč plačani, razen par »kovačeve. Hranilne vloge so začele prihajati in smo jih dobili že toliko, da smo lahko izplačali že 23 posojil Ta posojila niso bila posebno visoka, vendar pa so dosegala po večini razmerje od 3000 do 8000 din. Vsak čas pa imamo tudi na razpolago gotovino, da izplačamo vlogo vsakemu, ki bi jo želel dvigniti. Splošna posojilnica je namenjena vsem, vendar pn jo je delavstvo ustanovilo v prvi vrsti sebi v pomoč. To delavstvo se tudj tega zaveda in vlaga svoje prihranke v svoj zavod. Opažamo pa nasprotno, da marsikateri kmet ni toliko zaveden, da bi vložil svoje prihranke v hranilnico, ki jo vodijo kmetje. Kadar pa želijo posojil, se pa navadno obračajo do tistega, ki jim bo nudil najnižje obresti. Dr. Janez Ev. Krek je učil delavce kakor kmete, da naj se oprimejo zadružništva in podpirajo svoje ustanove. Delovno ljudstvo naj se tega zaveda in bolje se mu bo godilo. Po novem letu bomo imeli pri naši Splošni posojilnici prvi redni občni zbor in bomo takrat o njenem prvoletnem delu podrobno poročali. Šmarjeta. Umrl je gosp. Lojze Zaje iz znane ljubljanske rodovine, bivši lastnik Šmarjelskih toplic, ki je bil zadnja leta nastanjen v lastni vili tik toplic. Njegovo življenje je bilo zares živčno burno. Svoj čas je imel lepo premoženje in je od izkupička prodanih toplic nad četrt milijona din posodil nekemu ljubljanskemu trgovcu. Denarja ni mogel izterjati in zato se je hotel umakniti n samostan Pleterje. Eno leto je preživel tam in se veselil, da bo postal redovni mašnik, pa mu zdravje in strogi red nista doprinesla te sreče. Živel je za tem samotarsko življenje v svoji vili nasproti gostilne »pri Nacetu« pri šmarjeških toplicah, kjer so ga z največjo vestnostjo oskrbovali. Sveta ni imel do temeljev za izprijenega, kot piše nekdo v nekem listu iz Novega mesta z dne 22. t. m. in tudi neko namigovanje o prezgodnji smrti ima gotov namen. Kdor je g. Zajca poznal, je tudi vedel, da je bil dober krščanski fant, čeprav je bil rezervni oficir. Velikega premoženja, kot piše neki list, ni imel. pač pa je bil denarno popolnoma izčrpan in to mu je šlo . tako na živce, da ga je po izjavi zdravnika-izvedenca v kandijski bolnišnici zadela kap. Okrožno sodišče oziroma Sfoven;egorišhi kmečki tabor bo 3. septembra pri Sv. Lenartu t Slovenskih goricah. Ob 8 sprevod tkozi trg, nato cerkveni govor g. dekana Gomilška, sv. maša z ljudskim petjem, blagoslovitev prapora MKZ. Popoldne ob 14 ljudska igra »Slovenskega kmeta poveste. Tabor se vrši ob vsakem vremenu. Naj vas ne plaši niti dež, niti kak drug zadržek! Pokažimo pogum, da bodo drugi videli, da smo tudi za življenje zreli. Štajersko in Prekmurje, pa tudi naše sosede onstran Savinje, naj te dni preveva le en dih navdušenja, manifestirati v obmejnem St. Lenartu za slovensko narodnost in stanovsko zavednost, dokazati temu in onemu, da je slovensko ljudstvo budno na straži in da preko njega nihče ne more, kdor ni iz njega izšel. Vsak zaveden Slovenec mora biti takrat med nami, z nami, da bo naša borba kronana z uspehi, ljudsko zvestobo in ljubeznijo do naroda in države. Kdor je z nami, ta pride na tabor v Sv. Lenart! preiskovalni sodnik oziroma pristojna oblast, kot piše neki četrtkov list, ne bodo našli nič sumljivega. Bog daj g. Lojzetu na ljubljanskem pokopališču prijeten mir in pokoj! — Na tihem, brez posebnega slavja je na šentjernejsko nedeljo praznoval naš g. župnik, duhovni svetnik Iv. Penko, 35 letnico, odkar je prišel v Smarjeto. Sedanji in pozni rodovi ne bodo mogli pozabiti njegovega neumornega dela za dobrobit fare in občine. Nova cerkev je tako rekoč njegovo delo, pokopališče njegovo, ceste in hranilnica tudi njegovo delo itd. Ce ni kaj v redu, je takoj v Novem mestu ali pri banski upravi, samo da nstreže bornemu ljudstvu. Večni trud in skrb ima za procvit verskega in socialnega napredka v fari in občini. Bog ga živi še na mnoga leta! Zlato polje. V osmini Marijinega Vnebovzetja smo pokopali na tukajšnjem župnem pokopališču Janeza Grošlja, posestnika in bivšega župana ter cerkvenega ključarja. Mož je bil zelo izobražen in moško globoko veren. V šolskem odboru v Zlatem polju je želel ostati do konca. Posebno je bil vdan sv. Cerkvi. V veliko čast si je štel, ko ga je cerkvena oblast imenovala cerkvenim ključarjem. Vsem župnikom je bil najboljši svetovalec in pomočnik. V njegovi hiši je imelo svoje mesto šest katoliških glasiL Najbolj častno mesto ke davkov na prosto polje in jih privežejo ob sramotni steber. Reveži morajo tam prebiti nagi ve« dan na pekočem 6on-cu, zraven njih pa leži v šotoru eksekutor in vsake četrt nre sprašuje dolžnika, če mu je vroče. Navadno zaprosijo dolžr niki že po prvi uri, naj jih spuste domov, da prinesejo denar. Prokletstvo dragocene ovratnice. V USA je nakopala pred nekaj časa v gledališču in tudi po raznih varietejih neka indijska plesalska. V San Franciscu pa je plesalki izginila dragocena ovratnica, ki je bila sestavljena iz 15 težkih belih biserov in 15 rumenkastih diamantov, vdelanih v platino. Nakit je pred-«tf 'ijal vrednost kakih 25.(100 dolarjev. Umetnica je tatvino takoj prijavila Policiji, ki pe je zaman »kava krivca. Ko ie je ladja potopila, »cdo vsi, kako bi jo bilo treba rešiti. Neki popolnoma brezpomembni pesnik je dejal liiitiku, ju ga je bil raztrgal; »Moje pesmi bodo brali, ko aa Prešeren že zdavnaj pozabljen! — A kritik nato: »2e mogoče, P" j -a ne I« »Tako. Tožiti te ne bo mogel in vsa ta stvar bo enkrat na luči. Prav res, da bo! Naj dobi lonec luknjo. Enkrat jo mora! Kaj bo!« je govorila starka. »In do Hriba sem ji nesla koš in je rekla, tvoja mati je rekla, da mi to pove, da ne bo šlo z njo v grob. Prav, zdaj pa stopi in povej, če ti bo Rupar dal za to petačo!« »Bo, bo!« je kimal Lende. »Ce je rekel, bo. Samo, da ne boš izgubil. Najboljše, če daš meni hraniti!« se mu je prijazno ponudila. >0, pa ne! Zapravili bi, teta!« »Vidiš ga!« je zamahnila proti njemu. »Saj nisem tatica!« , , _ . »Bom hranil sam! Vidite, tako bom rekel: »Dober večer, oče!« Ta bor je Vidmar in jaz sem tu in on stoji tam in pridem in pošto jim in pravim: »Dober večer, oče!« Kaj ne, teta?« »Dobro, dobro! Kar reci!« si je mencala Meta roke. »Kar reci! To bo, kakor bi dregnil v sršenovo gnezdo!« In je drobila po prahu navzdol, nasmihala se v zgu-bano lice ter se potila v vročini, ki je puhtela od ceste do skal. Nekje je pel škržat, da se je razlegalo ter udušilo ropot voza, ki se je zaletaval po suhi cesti. Ko je krenila z nje, je mimo priškripal voz žlajdre so žvenketale, kakor bi zvonilo. Meta jegledata za vozom a ji iz glave ni hotela pastirjeva odločnost. Vsa siva, zaprašena in zgrbljena je tleskala z rokami ter mrmrala POlgl»Naj°dobi lonec še eno luknjo! Norca ne more tožiti! Naj dobi lonec še večjo luknjo!« 1 Prav tisti čas pa je drvel iz trga na vozu Rupar. Zeoča vročina je pekla na cesti in hiše v Ajdovščini, kakor bi nad vsem slonel velik razbeljen lika ni k. Vrgel je bil jopič na voz, a si rti obrisal potu, ki mu je v curkih U na čelo, da se je meglilo. Vrabci so z velikim truscem zleteli s ceste in škržat je pilil ob kraju. Iz nizke hiše je smrdelo po milu, čez kostanje ob cesti je udarjalo po čreslu in mokrih kožah. Rupar se ni niti za hip ustavil. Jezno je bil po konjih, da je odletaval voz in so se ljudje plaho ozirali za njim. Bral je »Primorca«, ki ga na Gori dobe šele v nedeljo. Kadar je pomislil nanj, je udaril po konjih in stiskal zobe. Peljal se je zavit v gost oblak prahu, kakor da gori pod vozom. Grizel si je ustnice in drvel. Mimo njega je bežalo prašno grmovje ob cesti in kamenje je odletavalo, kakor bi imelo peruti. V žepu je tiščal papir, ki je bil v njem tisti dopis. Niti pomislil ni, šinilo mu je v možgane: »No, torej si le čakal, da si zdaj stresel. Saj te ni marala! Ce ne, bi vzela mene.« Vsega je prevzel dopis v listu. Temno je gledal ter se ni brigal za Likerja, ki ga je pozdravljal onkraj ceste. Konji so šli kakor splašeni; na vozu je bila samo vreča ovsa, drugega zaradi jeze ni žel iskat. »Vražja duša, vražja duša!« In v gost oblak prahu zavit je drvel po cesti, kakor bi bil zbesnel. , , , , .. . Konji so tolkli s kopiti po trdih tleh in nad njimi je vroče žgalo in pripekalo vipavsko sonce. XXIX. Zakaj je bilo Franceta sram in kje je bil Boštjan? Polančeva je prišla k Vidmarju. Pogledati je hotela, kako se počuti hči. Hči ji je dala vina, da je bila rdeča v obraz in zelo široko stopala. Polonca je pripovedovala, da Vidmar hodi od moža do moža in da mora on skrbeti za vse. France da je nataknjen in redke besede. — Da ca je le Rezka morala zmešati. Neža da je stara. »Kajne, Neža!« In naglušna teta je na n]en glasni klic prikimala. 6" 10 redno rinemtU Bogoljub, Domoliub in Mohorjeve knjige. Njegov pogreb jo pokazal, kako ljudstvo ceni 8voje najboljše može. Dragi občan in tupliU. ®oi "> <*«• polivaj 7 mirul , , Sl Aliril pri Velenja. Letošnji p«§ji dntn pi niso bili nevarni, saj M bili tako mirni, kakor malokdaj. Dasi je bilo vročina precejšna, je bilo neviht in grmenja prav mala. Tako ima bili tudi toče obvarovani; če še kaj ne pride — kar •e pa proti konca poletnih dni ie redko zgodi — b>0J0 skozi letošnje poletje kar srečno prišli. Barka aa D«le«j»kem. V večnost je odšel Janez čarman iz Bučke. Bog mu bodi milostljiv sodnik! — Suša nas je močno prizadel*. Po njivah se ajda in krompir sušita, po travnikih bo prav malo otave, kar bo zelo prizadelo živinorejce, ki bodo morali zaradi tega prodati živino p>i ceno. — Sadno drevje se kar šibi pod bogato naloženim sadjem. Posebno se odlikujejo slive, pa tudi Hrušk in jabolk bo precej. Bog daj, da bi se ta obilni dar boiji prav porabil in pa tudi prodal, da bi tudi v žep kaj kaniio. Beštaij »b Savi Dobili srno težko pričakovani prehod ob novem železniškem mostu. Tako je zdaj Boštanj povezan s Šmarjem in Sevnioo. kar bo posebno prav prišlo našim delavcem, ki hodijo v tovarne. Pa tudi na postajo v Sevnici bo pot za naše meščanskošolske olroke krajša. — Naša farsa cerkev je bila v tem času deležna potrebnega popravila. Precejšni so bili stroški in po pravičnem ključu razdeljeni med vse občane. Pa to mnogim ni prav in bi želeli, da cerkev vzdržujejo le nekateri ali župnik sam. Pa menda tem varčnim ljudem ie nobenkrat ni prišio na misel, dc bi zahtevali, naj šolo vzdržuje šolski upravitelj ali železniško postajo postajenačelnik. In cerkev je prav lako javna stavba v uporabo vsem vernikom, ki ae je bočejo posluževati v korist svoji duši. Naši predniki so nam sezidali lepe cerkve, mi pa skrbimo, da bomo vsaj !e ohranili v dobrem stanju! Hiša božja mora biti dostojno bivališče za našega Kralja, ki prebiva mej nami t ponižni podobi kruha. — Razen nove maše nismo imeli letos nobene prireditve. Pač pa smo se udeležili mladinskega tabora v Mariboru in kongresa Kristusa Kralja. V nedeljo 13. avgusta pa smo imeli lep izlet na Lisco. kjet smo se udeležili st. maše pri novi kapelici Marije brezmadežne. V septembru pa priredimo skupen društveni izlet k Sv. Ani na Okiču, da ji priporočimo naše matere in preživimo lep popoldan mej godbo in petjem pri jabolkah in grozdju. In še nekaj nas Podružnica ZZD Predotlj• pri Kranju priredi » nedeljo, dne 8. septembra pod viteljstvom ministra za zgradbe dr. Mihe Kreka delavski tabor i blagoslovitvijo prapora podružnice ZZD a «le-de6im sporedom: 1 Ob pol H sprejem g. ministra, g?, botra in botrice pred Prosvetnim domoci v Pr-*lw..ah. •2 Sprevod do cerkve, kjer bodo ob 11 Utanije in blagoslovitev prapora, kateremu botru.eta g. 1. Zabret ii Bobovka in ga. Milka Zabret iz Br.tofa. 3. Po blagoslovitvi sprevod na taborni prostor, kjer se vrši' delavsko zborovanje. Govoril; bodo razni delavski govorniki, med n^imi delavski poslanec g. dr. Smajd. i . 4. Prosta zabava t ribolovom. — sodd.uje triidka godba. Delavci in delavke! Prihitite na ta dan vsi t Predoslje, da pokažemo svojo delavsko zavest in strnjenost z narodom. Na?« ?*!o je: Bog. stan^ narod! — Vljudno vabi odbor podružnice ZZD v Predosljah. Tabor se vrS ob vsakem vremenu. V primera slabega vrelena bo tabor v dvoram P.osvetnega doma. Taborski znak 1 din. — Narodne noše vabimo, da se udeležijo tabora v čim več.e številu. čaka pred rimo! V nedeljo 1. oktobra bomo imeli tombolo z 20 glavnimi in 300 manjšimi dobitki. Najbolj zaieljen bo gotovo prvi dobitek — lep 1000 dinarski bankovec. Dobiš ga za 2 din. ie ti bo sreča mila. Vraaja peč pri Kamnika. Dne 22. avgusta je požar do tal uničil skedenj, hlev in steljnjak ter mnogo kmetijskega orodja posestniku Francu Novaku. p. d. Piršu, iz Sp. Palovč. Vzrok požara ni znan. Bilo je zjutraj okoli 7, oče je šel na delo, mati je nesla v mlin in ni ie bilo pol ure, ko je odšla, pa je bilo njihovo poslopje ie v ognju. Ko sta prišla domov, sta vsa prestrašena in žalostna videla še kup pogorišča, ki zdaj od vseh potrebujeta nujne pomoči. I mejno usmiljeno src« do takih nesrečneže*. Bog nam bo vse obilo povrnil. Preigaaje. Dne 26. p. m. je minilo 25 let. kar je naš župnik i. g. duhovni svetnik Jos S*upica prvič »topil pred oltar Gospoda. Ob priliki njegove srebrne sv. maše »e ga spominjamo wsi bralci »Domoljuba« — njegovi iarani i Tro»o maj-, naj nam ga Vsemogočni obratu i» i^u. V*""!1. »V^toik. Bog Vas ž-v,! _ «a*of;Sk» J0" ganit«*!.« «o ritlenile, d« prirede t« v« I'' rnrt katol. prosvetnega društva, v ta naaien'^?" člani in Danice poteraie po va»-b - farah prostovoljne darov«. Pro« mo naklMta«17 — 2ito smo omlatilL Ker j« bila sirroiiu harja poležana. je to vzrok. da a: v» . & r-n se g« je pričakovalo. Dn« 17. avgusU je i ™ rast "t 1« urnria. previden« a «». ak "V Franiijfca L ju bič p. d. Spanova mat: a Vtf«, ■ Kajna je bila dobra, pr ..uM.ena .a članic« III. reda. Tovariiice »o jo «preaii:e t ,, Stavo do (T-oba. — Dne 18 av2"i*a i j^' n.la svojo dtaio TOIetna Mari;a O strel p. i Trs, narčkcva mati it Pr»žgan,a. Tud; ta e ^ ' niča III. re-ia. — Bog bodi obe-ma bogat pij^ Sava pri Litiji. Tukajšnja enorazreina šoj „ j« ratš-.rila v dvorazrednioo in to prar ob % letnici delovanja gdč. SoL upr. Angeline Sakotn;k. Ob tej priliki ji je 27. avg. testna! k srebraema jubileju 4ol. odbor. Šolska deca in FO ter DK. V^ so ji izrekli zahvalo za vzorno delo v šoli jj , naiem Jruitvu. — 15. oktoSra želimo postaviti spomenik padiim vo.akom. Da pokr.,-ruo sirotke, smo zaprosili ta tombolo. Upamo, da t*>lo sreči« po 2 din tudi sosedne iupnije rade kupovale. Dob pri Lit$. V fco>>t mi. m.;- 9 fJ> tembra, bo pn aa« nori tivinaki t« m Ker m biiži eiMlilu k ter. M obeta posebej za vpreinj tir« dobra kapčiia. Kupci a prodaiala od bi« a dil^ pridite v obilnem številu! Pi ii«d»im pri Lit«. Kakor vsako leto. bo M leto* romanki sbod v rope. ccifcri Matere u Prusikovem 4>e S. septembra. Na prejreier jb i pndtga m pete Ktanij« M_ B.. potem pt prilika u »poved. Z'atraj bo prva •». maša ob 6, dr.41 ob 11 Rjmar" od blizu in da»č vabi-en:1 Podgori« pri bala. Krtent kmeika trm t Podforu prxedh v nedefeo. 3. »ep".embri t L ni vrtu J Svetima kmečko rabi r 3 — Ob tej priliki ronzori društvo »Kamnik« ob i popodre Ogrni«n kmečko ;g-o »K t ie meja a ob 6 rveitcr nimfa) igro a petem »Mlaanev Janez«, pn kateri Mitapi čez 40 igralcev Ker sta ifn poin: kmerk vesoo p> »veti prevzvaieai g kneaonk« .;ub. »u*a Jf. 0w 35 Gospod Volodijovski Kozaki gospoda Motovidla so namrei zgrabili Tatarja. ki se je nekako čudno motal okoli postojanke, in ga pripeljali v Ereptjov. Ujetnika so takoj izprašali in pokazalo se je, da je bil to Lipek, toda izmed tistih, ki so pred nedavnim časom zavrgli službo in bivališča v Poljski in šli pod sultanovo vlado. Prišel je z one strani Dnje-stra in je imel s seboj list Kričinskega za Me-leboviča. Gospod Volodijovski s« je zato telo vznemiril in je takoj »klical starešine na posvet »Gospodje,« je rekel, »dobro veste, kako mnogo Lipkov, tudi takih, ki »o od pamtiveka bivali na Litri in tu v Rusiji, je sedaj prešlo k ordi in se tako z izdajstvom zahvalilo za dobrote. Zato je prav, da nobenim preveč ne zaupamo in ■ parnim očesom zasledujemo, kaj počno. Tudi tukaj imamo lipkovski praporček, ki šteje dobrih »topetdeset konj in mu naieluje MelehoviS. Tega Melekoriča jaz ne poznam dolgo; vem samo to, da ga je hetman za znamenite usluge napravil za stotnika in mi ga z ljudmi vred poslal semkaj. Tudi «em «e čudil, da ga nobeden od gospodov ni ie poprej poznal in ne slišal o njem, preden je •topil v službo... D« ga naii Lipki nenavadno ljubijo in »o mu »lepo vdani, to se mai razlagal « njegovo hrabrostjo in slavnimi fini, a najbri tndi oni ne vedo, odkod je in kdo. Doslej ga rnaem imel nič na sumu in ga tudi nisem izpra-IS *em ™dovoliil • betmanakim priporočilom, čeprav ae je zavijal v neko skrivnost Ljudje imaj« različne muhe. a mene ne briga ■iMe nit. da le vsakdo tvojo službo vrii. Vendar pn «0 »daj ljudje gospoda Motovidla ulovili T« tnrja. U j« prinesel liat od Kričinskega ta Mele- hoviča, pa ne vem. ali gospodje vedo, kdo je Kričinski.< »Kako ne!« je rekel gospod Nenašinec. »Kri-činske ga sem osebno poznal, zdaj pa ga vsi poznajo po zli slavi, ki si jo je pridobil.« »Nekoč sva v šolo.. „« je tačel gospod Za-globa. a je nado odsekaL ker je sprevidel, da bi moral biti Kričinski v tem primeru star devetdeset let v taki starosti pa se ljudje ponavadi ne vojskujejo več. »Skratka.« je rekel mali vitel. »Kričinski je poljski Tatar. Bil je polkovnik nekega našega lip-kovskega prapora, potem pa je domovino" izlal in prešel k dobruški ordi", kjer ima. kakor slišal, velik ugled; Um namreč, kakor je videti, pričakujejo, da potegne tudi ostan»k Ličkov na pogansko stran. S takim človekom kuje Melehovič spletke in najlepši dokaz za to je U list čigar vsebina je sledeča.« Tu je mali polkovnik rarvil list papirja, udaril obenj s hrbtom roke in začel čitati: ».Moji duši zelo mili brat! Ovoj poslanec je prišel k nam in je pismo oddal...'« Zagloba* ^ ^ P<,ljako?, e* Prekloil gospod »Rnčinski. kakor vsi naši Tatarji. je znal 1. P-xiskU ie Oll80(">ri1 vitez, »in tuai Melehovič ne gnze po tatarsko. Poslušaje, gospodje, in me ne prekinjajte: ™ 'ilJ* P'9D!0 oddaL ^ »» naredil, da bo vse dobro m da izvršii. kar nameraval Mi se tukaj z Moravskim. Aleksandrovičem, TarasoT-'\Gr.°h0Uk,ra Potujemo in p™™« drugim bratom, vprašujoč tudi nje ta .vet kako ^T .P« «' .bolan, kakor nam je došla vest »to h pošiljam človeka, da te vidi, mi!i. na svtie nc va^r;.01^-skrivno- dl bl M prezgodaj i»d»l0. Naj " Tatarji r Dobrudži nad Donavo. Bog razmnoži tvoje pokolenje kakor zvezie M nebu. Kričinski.'« Kričinski.'« Gospod Volodijovski je končal in poeledil vprašuje po navzočih; ko pa 90 ti le molčali il kakor je bilo videti, vsebino pisma marljivo rai-motrivali. je rekel: »Tarasovski. Moravski. Grobolski in Aleksio-drovič, vsi ti so prejšnji tatarski ritmojstri" a izdajic«.« »Prav tako tndi Površinski. Tvorovski i« Adurovič.« je dodal gospod Snitko. »Kaj pravite, gospodje, na ta list?« »Očitno i-dajstvo. tu ni nič premišljevati.« i' rekel gospod Mušalski. »Naravnost obvohavajo » z Melehovičem. da bi tudi naše Lipke spravil « njihovo stran, in on se strinja.« »Za B^ga. kakšna nevarnost za nalo P^1?" janko.« je zaklicalo nekoliko glasov. »Saj bi Lipo dušo dali za Meleboviča. in ie on ukaže, nts noči napadejo.« »Najgrše izdajstvo pod »oncem!« je klical gospod Dejma. .. »In sam hetman je tega Melehoviia naprii' za »totnika!« je rekel gospod Mušalski. »Gospod Snitko.« «e je ogUsil Zagloba. »k»l »em pravil, ko sein zagleda! Meleboviča. « nisem gospodom povedat da gleda renee« L padnik) in iadajalec temn človeka it _ zadosti je bilo. da «em ga samo pogM«" je mogel prevariti, »aroo mene ne! Ponovi besede, gospod Snitko, pa jih ne spreminl«!' nisem torej rekel da je to izdajalec?« Gospod Snitko je porinil nogi pod k|oP sklonil glavo. »V resnici »e je treba Judi« bis'Xui-nosti, gospod, čeprav, kar je res, »e " KonjeniSki častniki, »totniki (kape'«81'' V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH STALNO -fesi NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HISA V JUGOSLAVIJI! CELJE® CENIK ZASTONJ gorij l!ožinan novo gozdno kapelico ev. Tilna pri tovarni vrh Gorjancev, tik pod Sv. Gero. Sv, Tilen je eden od 14 priprošnjikov. Po rodu Atenčan se je preselil na Francosko^ kjer je ustanovil benediktinski samostan. Pobožna legenda pripoveduje, da je nek menih dvomil o Marijinem devištvu. Sv. Tilen je zapisal v pesek tri vprašanja, če je o>ta!a Marija pred in po spočetju enako deviška. Na ta vprašanja so dala odgovor lilije, ki so naenkrat vzcvetele iz suhega peska. Beraču, ki je bil vee pokril e čiri, je podaril svoj plašč, nakar je berač takoj ozdravel. Zalo je sv. Tile« tudi zaščitnik beračev in zaščitnik strelcev, ker je bil sam ranjen z lokom. Kot pužčavnik je iivel v gozdu. zato je zaščitnik gradov, pastirjev; dalje (je m Ščitnik proti suči; na njegovo prošnjo je začelo deževati. Končno je zaščitnik proti kužnim boleznini, proti božjaati in slaboumnosti, proti raku. viharju in, splošnim nesrečam ter zaščitnik za dobro spoved. Upodablja se e košuto, ki je lanjena iskala pri njem zavetja. Znani elovenski umetnik prol. Kregar iz škofovih zavodov bo naslikal podobo sv. Tilna,' ki bo krasila kapelico na Gorjancih. Grahovo pri Cerknici. Pragi Nplranjeil dne 10. sept. je velik telovadni nastop jiaiših fantov in deklet. Preuredite svoje načrte tako. da boste ta dan gotovo prišli v Grahovo. Z velikim veseljem in hvaležnostjo vas pričakujemo. Še eno leto ne obstoji naše društvo in zato je tembolj potrebno vaše pomoči. Nastopimo ob vsakel vremenu, da tudi s tem pokažemo nasprotniku, da znamo in hočemo za svoje ideale žrtvovati in trpeti. — Pridi, katoliška mladina! Mogočen val navdušenja mora zajeti ves ta kraj. Trdno smO prepričani, da vas bo prav veliko prišlo in zato smo vam zelo hvaležni. — Živela katoliška mladina! Litija. Letos smo ustanovili denarni zavod Ljudsko posojilnico, ki je začela poslovati 1. avgusta. Namenjena je predvsel malemu človeku. Zato naj se zavoda pridno poslužujejo vsi, ki jim je za prihranke. Posluje v prostorih Ljudskega doma zaenkrat ob sredah od 8—12 in nedeljah od 9—11. — V nedeljo, 27. avg. je dobila dekliška Marijina družba svojo novo zastavo. Imamo novo nebo, nova bandera sv. R. T., novo zastavo ženske in dekliške Marijine družbe in tudi Prosvetno društvo ima nov prapor. Bog daj, da bi se tudi versko življenje še bolj dvignilo! — Konzervirajte sadje z novim aparatom »Lanico«. Komenda. V soboto 19. avgusta so naznanili zvonovi, da je v Našovčah umrl v 52 letu starosti posestnik Burnjk Franc, brat vrhniškega dekana. Pokojni je bil v svoji mladosti vnet delavec v orlovski organizaciji in Prosvetnem društvu. Bil je član živinorejske in mlekarske zadruge v Komendi, kakor tudi član Kmečke zveze in Marijine družbe mož. Čeprav je hudo trpel zaradi revma- tizma, je bil vedno vesel in se spominjal svojiK mladih let, ki jih je preživel v orlovski organizaciji. Bil je naročnik vseh katoliških časopisov. Ohranili ga bomo v trajnem spominu in naj mu bo Bog milostljiv sodnik. Komenda. Vsemogočni je poklical k sebi v, boljše življenje 78 letno Marjano Skok i t Našovič. Bila je vse svoje življenje dobra in verna. Bodi ji Bog milostljiv sodnik. — Pred štirinajstimi dnevi je nekdo vlomil v stanovanje Žagarja na Kernovi. žagi; vse mu je razmetal in mu odnesel jermenje od žage. Gotovo ga je pa pekla vest in je ukradeno blago prinesel nazaj ta teden. Da bi bili vsi tatovi tako pošteni) — Od 18. na 19. avgusta je bilo vlomljeno v trgovino g. Kralja iz Most. Ukradli so različnega blaga za »koli 2000 din. Ce bi jih ne prepodili, bi imeli gotovo dobeT plen, ker ima g. Kralj precej zaloge. Kostanjevica. Skromno in tiho ie šel mimo nas desetletni jubilej skrbnega in vestnega defa našega dušnega pastirja' duh. svetnika in dekana g. Franca Goloba. K jubileju pošiljamo vsi duhovni otroci prošnjo Vsemogočnemu, naj nam ohrani predobrega duhovnega očeta do skrajnih piej življenjal Boh. Bistrita. V Bohinju je bilo letošnje poletje kar dosti lepo. Izletniki nas pridno obiskujejo, domačini so spravili žita in tudi polje kan dobro kaže. Toda 20. avgusta t L je pa zagrmelo. njam, da bi ga bil ti, gospod, imenoval izdajalca. Povedal si samo, da mu gleda volk iz oči.c »Ha, torej trdši, gospod, da Je pes izdajalec, volk pa ni izdajalec, da volk ne ugrizne roke, ki ga gladi in mu jesti daje? Torej je pes izdajalec? Morda boš, gospod, tudi Melehoviča še branil in nas vse za izdajavce napravil?« Gospod Snitko, ki ga je ta način dokazovanja (pravil v zmedo, je široko odprl oči in usia iri tako osupnil, da nekaj časa besede ni mogel •pregovoriti. Medtem je gospod Mušalski, ki je hitro imel tvoje mnenje, takoj rekel: »Najprej se moramo Gospodo Bogu zahvaliti, da bo se tako sramotne spletke odkrile, potem pa dati povelje: šest dragoncev z Melehovičem ven in kroglo v glavo!« »Potem samo še drugega stotnika Imenovati,« je dodal gospod Nenašinec. »Izdajstvo je tako očitno, da tudi ne more bili pomote. I Na to je dodal Volodijovski: »Najprej moramo Melehoviča izprašati, potem pa sporočim gospodu hetmanu o teh spletkah, Mkaj kakqr oii je povedal gospod Boguš z Zenbic, so Lipki gospodu kronskemu maršalu zelo pri srcu.« ' »Toda tebi, gospod,« je rekel gospod Moto-vidlo in se obrnil k malemu vitezu, »je glede Melehoviča na razpolago vsa inkvizicija (sodna oblast), ker ni bil nikoli tovariš.« »Svoje pravice poznam,« je odvrnil Volodijov-®ki, »in ne rabim tvojega pouka, gospod.« Medtem so začeli drugi klicati: »Naj nam no stopi pred oči tisto človele, "sti prednjak in izdajalec!« G romski klici so zbudili gospoda Zaglobo, ki Je bil nekoliko zadremal, kar se mu je že kaj T"'0 primerilo. Zato se je hitro spomnil, o čem le bil govor, In je irekel: »Ne, gospod Snitko, mesec se je v grbu skril, ali tvoja bistroumnost, gospod, se je še bolje skrila, ker je s svečo nihče ne najde. Praviti, da je pes, canis fidelis," izdajalec, volk pa ni izdajalec! Dovoli, gospod, popolnoma si že pri kraju!« Gospod Snitko je dvignil oči proti nebu v znamenje, kako po nedolžnem trpi, ni pa hotel s prepirom dražiti starčka. Med tem pa mu je Volodijovski ukazal iti po Melehoviča; zato je šel hitro iz sobe, zadovoljen, da se na ta način lahko umakne. Cez trenutek se je vrnil, vodeč s seboj mladega Tatarja, ki očito še ni nič vedel, da so ulovili Lipka, kajti stopil je v sobo smelo. Njegov rjavi lepi obraz je bil zelo obledel, toda bil je že zdrav in si tudi glave ni več obvezoval s cunjami, le pokrival si jo je z oglavnico iz rdečega žameta. Vsi so gledali vanj kakor v mavrico, on pa se je dosti nizko priklonil malemu vitezu, ostali družbi dosti ponosno. »Melehovič.« je rekel Volodijovski in uprl v Tatarja 6voje bistre oči, »ali poznaš polkovnika Kričin6kega?« Melehovičev obraz je naglo preletela preteča senca. »Poznam!« je rekel. »Citaj,« je dejal mali vitez in mu podal list, ki so ga hlli našli pri Lipku. Melehovič je začel čitati in preden je končal, se mu je vrnil mir na lica. »Čakam povelja,« je rekel in vrnil list »Kako dolgo si že Imel v mislih Izdajstvo in katere soudeležence imaš tn v Hreptjovu? »Torej sem obtožen izdajstva?« »Odgovarjaj, ne vprašui!« ie rekel grozeče tnali vitez. " Zvesti pes. »Dam torej tak-Ie odgovor: izdajstvo mi ai bilo v mislih, soudeležencev nisem imel; če pa sem jih imel, so to taki, ki jih vi, gospodje, ne boste sodili.« Ko so vojaki to slišali, so začeli z zobmi škripati in takoj se je oglasilo nekaj grozečih glasovi »Ponižneje, pasji sin, ponižnejet Pred česti-tejšemi od sebe stojiš!« Nato jih je začel Melehovič motriti s pogle-i dom, v katerem je odsevalo hladno sovraštvo. »Vem, kaj sem gospodu poveljniku kot svojemu predstojniku dolžan,« je odgovoril in so ponovno priklonil Volodijovskemu, »vem tudi to, da sem manj vreden od gospodov, zato ne iščem njihove družbe; vaša milost — tu se je obrnil znova k malemu vitezu — me je vprašala glede soudeležencev. Imam pri dvojem delu dva: prvi je gospod podstolnik novegrodski, Boguš, drugi pa gospod veliki hetman kronski.« Vsi so silno ostrmeli, ko so čuli te besede In za trenutek je bilo vse tiho; slednjič je gospod Volodijovski pomigal z brčicami in vprašal: »Kako to?« »Na ta način,« je odgovoril Melehovič, »da so Kričinski, Moravski, Tvorovski, Aleksandrovi« in vsi drugi sicer res prešli k ordi in že mnogo hudega storili domovini, ali sreče niso našli v novi službi. Morda se jim je tudi vest zbudila, skratka, ime izdajalcev se jim studu Sospod hetman to dobro ve, pa je gospodu Bogušu in tudi gospodu NUšliševskemu priporočil, naj poskrbita, da se vrnejo pod prapor ljudovlade. Gospod Boguš pa le za to porabil mene in mi ukazal, naj se sppra-zumem s Kričinskim. Imam v stanovanju list od gospoda Boguša, ki ga lafiko pokažem in ki moto vašo milost bolje uveriti kakor moje besede,« »Pojdi z gospodom Snitkom po tisti list ia prinesi ga takoj.« ' Melehovič je odšel. . ... . > 7 ■ (Nadaljevanje prihodnpM Pucljevci so imeli svoj kmečki praznik. Bojna fronta je bila okoli romantičnega Bohinjskega jezera, najhujša pa na Poljeh. Kot kronisti moramo k tema poročati, da so pričakovali oni sami nekaj ogromnega Vsa mogoča društva in človeštvo so stepli skupaj, da bi kaj zalegli. Njihovi voditelji so ves mesec delali na terenu reklamo: 5000 jih bo od drugod prišlo. In slišite, prišlo jih je 50 iz vse države. Ali ne veste bohinjski Pucljevci, Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5'—. Naročniki »Domoljuba« plačajo saino polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke aU iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaienoev in narobe. Pristojbin za Mle oglate te platoje naprej. Služkinj« pridno in pošteno, vajeno vseh hišnih del ter deloma kuhanja • sprejmem. Inž. Llpu-žlč, Kočevje, Rudnik. Kravi s teličkom proda Novak, Dobrova St. IS. Sadno stiskalnic« prodam. Osrln Albin. Pristava 22, Mengeš. Kmežki mlin na stalni vodi, kupim. Naslov v upravi pod it. li*0t. Kelarski pomočnik samski, dobi mesto. Filip Juvan, Vače-U-tija. Smrežjo smolo kupujemo. — Sever h Komp., Ljubljana. Usnje domačega izdelka nudi naj ugodneje obrtnikom In kmetovalcem LAVRIC. usnjama — St. Vid prt Stični. Ržene rožižke Kupujemo ržene rožičke in lipovo cvetje. - Ponudbe na Salua, d. d. Ljubljana. Majhno posestvi prodam. Karol Bizjak, Hotič, Litija. Hlapca za poljska dela sprejmem takoj. Sp. Ga-meljne II. Pekovski vajene« z dežele, v starosti II iet, se sprejme a vo oskrbo. »Posten«. Pekarna Henlgman, Toplice 37, Dolenjsko. Lepe prašičke jesenske, prodam. Re-neSka, Brezovica 68 prt Ljubljani, Fanta od Ig let naprej sprejmem na kmetijo. Naslov v upravi pod it. 14211. Hlapca in deklo sprejmem na kmetijo. Tomačevo 25 pri Ljubljani. Mlada krava s teličkom, dobra mle-karlca, naprodaj. Grad pri Cerkljah 14. Kad *a namakanje sadja ali kislega zelja, naprodaj. Naslov pove uprava pod St. 14238. Moške obleke perilo in vsa oblačila po priznano nizkih cenah si nabavite pri Preskerju - Sv. Petra cesta 14. Ljubljana. 2 krojaška pomočnika in vajenca sprejme takoj Alojzij Smrke, Žužemberk. čevljarski stroj levorofinl »Slnger« In dva ženska, prodam. Cena 1300 din. Kladez-na ulica 26, Trnovo. Samski mlinar zmožen kmečkega mlina, se takoj sprejme. Laznik Ferdo, Radeče. Slanlevi vinogradi na Tolstem vrhu, naprodaj. Izve se pri g. 2už«k, Gor. Gradišče pri št. Jerneju. Pozor! O« nameravate priti za res majhen denar do prvovrstnega Šivalnega stroja, kolesa, otroškega vozička alt kakršnegakoli drugega predmeta, se napotite čimprej v LJubljano k »Promet-u« (nasproti krlžanske cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled. Usnje znamke »Indus«, po izredno nizkih tovarniških cenah, prodajamo trgovcem in čevljarjem samo v LJubljani, FOgnerjeva ul. St. t, prej Skorja ulica 8' da ta rod propada in ga drugod ni več. Ljudje od drugod se nam smejejo. Ali bomo mar v Bohinju ta starokopitni liberalizem sprejeli? Človek bohinjski, odpri oči I Hvala Bogu, večina bohinjskega ljudstva to obsoja in ne more iti s temi ljudmi. Prav je tako. Dobro poznamo njihove namene. Jasno pa povemo vsem, da hočemo kot ves slovenski narod, tudi mi ostati zvesti našemu voditelju dr. Antonu Korošcu in želimo, da bi tistim par Pucljevcem kaj kmalu padla kop-rena zaslepljenosti z oči. Saj sami vidijo, da nič ne pomenijo in tudi nič ne morejo, in tudi to je res: balon, ki se napenja preveč, kaj rad v kratkem poči. — Zavedni Bohinjci 1 Praprotne brde. Lep napredek zaznamnje naša prijazna hribovska vasica. Skozi vas pelje sedaj nova banovtnska cesta Rovte-Smrečje. Prej tako osamljena vas se je naenkrat znašla v čisto drugačnem položaju. Kar naenkrat je na cesti veliko avtomobilov. Slika našega kraja je dokaj spremenjena. • Prenovili smo tudi podružno cerkev sv. Miklavža in zgleda sedaj kot nova. Upamo, da bomo do zime imeli tudi že elektriko, droge že postavljajo. Kostanjevica na Dolenjskem. Skromen in tih jubilej je preteklo nedeljo obhajala naša (ara. Preteklo je namreč 10 let, odkar je prišel k nam g. župnik in dekan Franc Golob. Delo našega jubilanta je zarezalo globoke brazde na polju verskega, socialnega in gospodarskega življenja v naši fari. Zaradi njegovega vztrajnega dela in zaradi njegove dobrotljivosti gotovo v naši fari ni nobeden tako priljubljen in sj>oštovan kakor je naš gospod župnik. Ce greš mrk in žalosten v župnijsko pisarno, boš gotovo odšel nasmejan iz nje, kajti g. župnik ima za vsakega primerno besedo in primerno šalo. Gospodu župniku in dekanu želimo, da bi še več jubilejev obhajal v naši sredi zdrav in zadovoljen. — Kostanjeviškl farani. Šmartno pri Slovenjem Gradca. Naša društva zopet vstajajo iz poletnega miru. Sicer smo prav vneto obiskovali kongrese in tabore in skupni s brati iz vse domovine manifestirali za velike ide. je ob času kongresa Kristusa Kralja, v polnem številu smo se odzvali vabilu na mladinskih dne. vih v Mariboru, tudi na gasilskem kongresu smo častno zastopali našo taro; le za domače prire ditve ni bilo mnogo časa. Je pa tudi težko pri! rediti pri nas »kaj večjega«, ker nimamo niti svojega društvenega doma. Zato je jasno, da bo treba začeti, da se bo >farni domt, ki ga imamo že tako dolgo na jeziku in v načrtih, le začel počasi graditi. Tako lepa in tudi precej obširna je naša tara, ni šment, da se ne bi zbralo za eno tako potrebno stavbo — V nedeljo, dne 26. avg, sta priredila FO in DK Šmartno poslovilno slavju svojemu ustanovitelju in večletnemu voditelju g. Caslu Francu, ki gre na svojo župnijo. Vsi Smarčani mu želimo na novem mestu obilo zdravja in božjega blagoslova. — Iz vrst naše Marijina družbe so se poročile: Priteržnik Marija z liotov-nikom Francem, Priteržnik Frančiška z Batičera Rafaelom, Hribernik Amalija z Lavre Ivanom ia Zdovc Marija s Kacom Francem. Bilo srečno! — Naša lepa šmarška lara je dala pa tudi Cerkvi precej nevest — redovnic. Živi jih še petnajst, ki so razkropljene po vseh delih sveta. Dve sta v Argentiniji, ena v Afriki, ena v Aziji, druga pa so večinoma šolske sestre v naši domovini. — Potrebno bi bilo, da se zopet začne v Smart-nem s kakim javnim delom, ki bi zaposlilo naša delavstvo. Par let sem se je v poletju regulirala Mislinja, a letos se pa ni. Ajdovec. Vsem, ki se zanimate za naS kraj, sporočamo, da bo dne 17. septembra 1939 v Ajdovcu velik praznik: Blagovslov novega prosvetnega »Gnidovčevegac doma, odkritje sjiominska plošče ajdovskemu rojaku, pogojnemu skopljan-skemu škofu dr. Janezu Fr. Gtiidovcu in prosvetni tabor s telovadnim nastopom iužemberške^a okrožja Dekliški in Fantovskih odsekov. Dom ho blagoslovil prevzvišeni g. .M;of dr. Gregorij Rož-man. Pokroviteljstvo nad taborom je prevzel g. ban dr. Marko Natlačen. NaS »Gnidovčev dom« kaže od dne do dne let»še lire. Marsikdo je zmajeval z glavo, ko je videl začetek stavbe. D.;nej Naznanila n Jajca vsebujejo izmed vseh hranil najvei beljakovin, zato pravimo, da so najre lilnejša hrana, kaitero nam oskrbe naše domače kokoši. Nekatere so dobre, druge pa slabe neonive. Ene so večje, druge manjše pasme. Kaitera kokoš je najboljša in katera naj-bolj odgovarja našim domačim prilikam, je že davno ugotovljeno. Oglejte si veliko razstavo vseh vrst kokoSi v času Ljubljanskega jesenskega velesejma od 2. do 11. septembra, kjer se boste imeli priliko seznaniti i najboljšo kokošjo pasmo, t. j. domačo šiajerko. n Okrajni odbor kmečke sveže za Litije poziva vse zastopnike KKZ in vse zastopnike MKZ, naj se za gotovo udeležijo I. redne seje, ki bo 10. septembra ob 9 dopoldne v prostorih Ljudskega doma v Litiji. Na dnevnem redu se bodo razmotrivala _ zelo važna stanovska vprašanja in tolmačile važne okrožnice glavnega odbora KZ. Želimo, da od te seje nobeden ne izostane! n Tnnjiee. V januarju letošnjega leta ustanovljena gasilska četa si je že zgradila ličen dom. Blagoslovitev istega bo v nedeljo, dne 3. sept. popoldne po litanijah. Po otvoritvi prosta zabava z godbo in bogatim srečolovom. Prijatelji gasilstva, pridile in podprite našj delol — Za praznik 8. in nedeljo 10. sept. pa pripravljamo »Gorenjski punt«. n Polzela. V nedeljo, 3. sept. proslavi naša mladina 40-letnico Katol. prosv. društva. Proslava bo združena s popoldanskim telovadnim nastopom. Sodeluje rudarska godba iz Velenja. Vsi borci in prijatelji vabljeni I n »Slovenjegoriški kmečki tabor« je stanovska prireditev kmečke stanovske organizacije, manifestacija slovenske narodne in stanovske misli ob severni meji, ter se vrši v nedeljo, dne 8. sept. po sporedu, kakor je objavljen. — Okr. KZ, Sv Lenart v Slov. gor. h Velesovo. Med šmarnim! mašami je prišlo v tiho Marijino dolinico v Velesovo precej romarjev. Največ Jih pa pričakujemo na Mali šmaren 8. septembra, ko je tu redni romarski shod. Takrat bo služba božja ob šestih in ob desetih, zjutraj in popoldne prilika za sv. spoved. Za obletnico lanske 700 letnice bo popoldne ob pol treh pridiga in nato slovesna procesija z Marijinim kipom. Po procesiji slovesne pete litanije Matere božje. K procesiji so posebej vabljene Marijins družbe, da se je udeleže z zastavami. Fantovski odseki in Dekliški krožki v krojih ter narodne noše iz sosednih in okoliških župnij. Pridite, da v skupni molitvi prosimo Marijo — kraljico miru, da nam posreduje dušni mir in tako potrebni časni mir med narodi in državami. n Preserje. V vednost vsem prijateljem našega društva sporočamo, da bo javni nastop Fantovskega odseka in Dekliškega I:roži:a ob vsakem vremenu. Zato se tudi dežja nič ne :^straSite ter pridite od blizu in daleč v čim več;ein številu! n Skočijan pri Turjak«. Prostovoljna gasilska četa obhaja v nedeljo, dne 3. septembra 1939 15-letnico obstoja. Ob tej priliki bo tudi b!agc»s'ovitev nove motorne brizgalne. Četna uprava vabi vse gasilce okoliških iet, da sodelujejo pri tej slovesnosti in se udeležijo v krojih gasilske svete maše, ki bo ob 10 v župni cerkvi v Skocijanu. Po sv. maši bo blagoslovitev motorke in govori. Povabljeni so tudi odlični gostje, kakor g. minister dr. M. Krek in druge visoke osebe, ki so se nekateri že odzvali našemu vabilu, da se udeležijo. Po vsej cerkveni slovesnosti se prične vrt« na veselica. n Na tabora bojevnikov bomo dne 3. septembra t. 1. na Brezjah vsemu svetu povedali, da smo tudi Slovenci, čeprav maloštevilni, vendar odločno proti vojni. Toda priti morate vsi rodoljubi na tabor, da bo glas čim mogočnejši. n Polovico potnih stroškov si prihrani, kdor potuje v prvi polovici meseca septembra v Ljubljano. Dne 2. septembra prične Ljubljanski jesenski velesejem, ki traja do 11. septembra. Kdor " velesejem ogleda, ima brezplačen povratek N« odhodni postaji se mora kupiti poleg cele vezne karte do Ljubljane še rumena železniška izkaznica, ki stane 2 din. V Ljubljani, na velesejenift" blagajni, se bodo izdajala potrdila o obisku velesejma, nakar velja vsakemu stara vozna karta in pa železniška izkaznica za brezplačno vo«ni? na tislo postajo, s katere je odpotoval. Ta olajšava velja za potovanje v Ljubljano od 28. avgusta no 11. septembra, za povratek pa od 2. do 16. septembra. __- V vsako hišo .Domoljuba«! u Romanje k Gospcj Sinjski ▼ sončni Dalmaciji od 25. do 30. septembra, ko poneha huda vročina in je Dalmacija najlepša v zo-rečem grozdju, smokvali in oljkah, bo nekaj izredno lepega. Z avtom prevozimo 1500 km: iz Ljubljane preko Karlovca na Piitvička jezera, v Split, Trogir, gibanik, čez ponosni Velebit v Senj, Crikvenico, Sušak-Trsat. Ogledali si bomo vse znamenitosti te zanimive dežele ob morju. Imeli bomo prelep izlet z ladjo na prekrasni otok Hvar in veselo trgatev grozdja- Romarji, ki bo bali ke-daj z nami, ne morejo prehvaiiti tega najlepšega jeseftakega romarsko-izletnega potovanja. Sporočite takoj po dopisnici svoj naslov upravi »Po božjem svetu« v Ljubljani, Sv. Petra nasip 17, da vam pošlje brezplačna nadaljnja navodila. (Tehnična izvedba Tujsko-prometne zveae.) Romanje k Mariji Lurški t Rajheabarg-Slovenski Lurd s prijetnim izletom v Zagreb, je postalo tako priljubljeno, da poromamo tja ■tudi letos v čim večjem Številu v dneh 23. in 24. septembra. Ce se priglasi vsaj 300 oseb, bo vozil iz Ljubljane posebni vlak, romanje Pa bo vodil nek višji cerkveni dostojanstvenik. Izmed romarskih slovesnosti bo nekaj posebnega slovesna »sveta ura« od 11 do 12 Ponoči. Ne pozabimo posebno letos Lurške Gospe! Vsaka slovenska hiša ima Njeno podobo — pojdimo skupno pred njen prestol v najlepše svetišče v Sloveniji, da se Ji zahvalimo in iznova priporočimo! Za brezplačna podrobna navodila se priglasite takoj na naslov: >Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. . p0tfa nasip 17. (Tehnična izvedba Tujsko- I Prometne zveze.) * ... dokler je ni primerjala z Bertino Radion belo obleko! Da li hidi drugi ljudje vidijo ta razloček? To bi bilo zelo neprijetnol Saj se vendar tudi ona ni bala truda pri pranju. Ne, uspeli pranja je odvisen od pralnega sredstva. Če perete z Radionom bo Vaše perilo brezhibno in bleščeče čisto, ker Radion odstrani vso nesnago. Pri| kuhanju v učinkoviti pa vendar blagi raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skopaj s peno* mila struji skozi tkanino in odpravi temeljito tudi zadnjo sled nesnage.; Perilo bo popolnoma in brez primere belo - Radion belo.l Schicht RADION Ni čistejše beline od Radion beline in dobre ljudi vsak občuduje. Ves kamen, pe- oiwko cement in les «to ivorili bTezpUino. v •' STEYR< krogljičnib ležajev. n St. Helena. Naš Fantovski odsek In Dekliški krožek priredita na angelsko nedeljo, dne i- septembra 1939, javni telovadni nastop, združen s prosto zabavo (godba, šaljiva pošta itd.). Začetek popoldne. Ob 2 litanije, nato nastop. Pozdravni govor Ima g. Iglič K., šolski upravitelj v pok. Vljudno vabljenil Najboljše sredstvo proti keiacm metla (ferš) in koUa obolenjem prt otrocih je zeliščno mazilo „OKAMA" Nešteto priznanj od babic in mater. I mazilo čudovito ugodno in hitro deluje pri ia zastarelih raaab, opeklinah. tarife, lliajlfe ta Dobi se v lekarnah in drogerijah Z av am. !ls? ,l>,le. besede. ki so se govorile o -l« jam, Ivam Fortuna, neresnične.- Fajdiga Alojzija, St. Vid pri Stični. aJu