i'"^E' % 'h % Listje in cvetje. i|k fljt iji 13^ iModrost V pregovorih, domačih in I Beseda enega ni nobenega. (Žal, da je i jjl toliko lažnikov na svetu, da je trcba prič • •• * v zagotovilo resnice, in še te mora pri- jj Beseda sega silit- k r?snt'c'- Tudi v tem smislu: če je v kaki reči ogromna večina v soglasju, Ena beseda često več škoduje kot toča se ne ozirajo na posameznika, ki trdi na-j>o deželi. - sprotno.) t- 128 — /"' •¦ -. Dobremu poslušalcu }e ireba le pol be- izpolniti, ali več govori o sebi, kotje res.j - sede. (Dobremu in razumnemu tloveku se Je Že veliko besedi podavil (večkrat obetal, pa lahko nakratko dopove.) ne izpolnil). — O molčečnosti bo lahko da- „ . , ,.. . . jal odgovor (ako kdo veliko govorij. - Po- m^Vfo-aTnv',^ z™eč'besed.%ne P° e»°- stavlja besede kakor berač zaplate fako se kdo (Otrpnelega človeka ne preaarediš ne zlepo, šiu[/ ga govornika in nespyretno uporablja ne 5 nuao.) priačene besede). — Ko bi bile njegove be- Moja beseda — moj pefiat. (Na mojo sede brv, bi si nikdo ne upal Cez njo tčeš, besedo se smeš tako zanesti kot na pismo. ker so rtestalne in nezanesljive). Ali tudi: znam molčati, če se mi zaupa_____________________ skrivnost.) Z besedo pobiti se tudi pravi umoriti. — Računska vaja. Iz roke kamen, a beseda iz ust. — Beseda . vefkrat bolj rani kot meč. (Z govorjenjem se (rriobcu rr. zj Lahko napravi enaka Škoda in bolečina kot ¦ ¦ s tep\njem in pobijanjem.) v naslednjem kva- ^ r ., . y dratu postavite v posa- - , . v "^ DObre besede niso za zlobna ušesa. (Mno- mezne predalčke števila *""" "~" "**¦ T~" gi izprijenci se ne dajo prenarediti z lepimi \ d0 16 tako, da znaža nauki, brez stroge kazni.) svota v navpičnih in ^>— — — — Za besede ni skrbi, kadar se hudo godi. vodoravnih vrstah in v ' o f : (Rad potoži, komur se hudo godi; pa tudi obe? aiagonalah 34. -— —L «,». »_ drugi radi ugibajo, ieš, kako si je sam kriv Vsaka številka se sme fj. ^ e- ,v itd.) vstaviti le enkrat. I .' I ^ I x.J I v Z eno besedo daš, z drugo prejmeš. (Ka- (Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki. kršen si ti do drugih, taki so navadno drugi____________________________________ do iebe: kakor ogovarjaš, tako se ti odgo- wjaj Rešitev računske naloge v št. 6.: Če hočeš prodati slabo blago, prideni mu dobrih besedi. 9X8 + 7 + 6 + 5 + 4 + 34-24-1+0.') Od besedi do pesti. (S prepirom seprične _ „.,..,„.„„ pretep) Prav so resili: Ahacič Kozma,gojenec Kj, bl besede kupovaH, bi Ijudje ne govo- ^t^ "S^l^^S, rm loiiKo. Damanjko Al. in Nedeljko Janez, ufienci V. razr. Kdor se po svojih besedah ravna, je velik prj Sv. Križu pri Ljutomeru; Bulovec Ivan, uLltelj- uženec IV. razr. v Radovljici; Štelcar Josip, Tisoč lepih besedi ni toliko kot eno dobro sluga kn.-škof. pisarne v Mariboru; Josin Ma- dejanje. rica, učenka na c. kr. vadnici v Ljubljani; Kdor noče slišati ene besede, jih mora Zemljak Anica, Lorber Slavica, Vranjek Marica, slišati mnogo Pak Roza, Jagodič Ivanka, Feuš TonCka, Sarh Svoio besedo pozreti - s.abo kosi.o ^&Kf"ATtf *L%L*$L. (grenka hrana). Muhar Lizika; Lofšak Malka> 2do,šak z>]» Kdor si prihrani prvo besedo, temu pri- Golmajer Zmagica, učenke pripravnice pri «. hranijo drugi zadnjo. golskih sestrah v Mariboiu; Osterc Tončka Z e n o besedo se ne napravi semenj. in Heric Micika, učenki V. razr. pri Sv. Križu pri Ljutomeru; Kosi Jelica, Zajc Draga, Augu- Reki: Besedo iz ust vzeti (povedati, kar stinčiC Pavlina, učenke v zavodu CČ. šolskih je ravnokar kdo hottl reči.) - Imeti besedo sester v Mariboru; Zacherl Minka in Skvka, na jeziku (ako se kdo ne more takoj spomniti ueenki V. razr. Franc Jožefove šole v Ljuto- tega, kar bi rad povedal; ah pa če še o pra- mera; JezovŠek Anka, uCenka V. razreda na vetn času zamolči, kar je mislil povedati.) Vranskem. — Komu besedo položiti na jezik (tako toino ____' ¦. mu opisati kako reč, da jo mora uganiti ali prav odgovoriti.) — Vsaka beseda izgubljena; *) Lahlto !e Pa tndi 5e drogače rcšl, n. pr: — nobena beseda se ne prime; — vsaka be- 9X' + 8Xi+