Poštnina oiafana v gotovini Leto LVil. V liubliani, v četrtek dne 19 decembra 1929 St. 290 1. izdaja st.2oir NaroCnina Dnevna .znajn ia kraliamno Jugoslavijo mesečno J4A Uln poileino 150 Uln celoletno 300 Uln za mozemsivo mesečno 40 Uln nede Hkn izaam ce-oie no v Juge slavili 120 Uln, za Inozemstvo 140 C VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sioip. peui-vrsla mali oglasi po l-SO in 2 U.veCM oglasi nad 43 mm Viiine po Uin 2-du, veUKl po 3 >n 4 Uln, v uredn. Sitem delu vršilca po 10 Uln o Pr veCiem o noro :hl. popust Izide iid •« ziuiral razen ponaeliKa in dneva do prazniku urnumSiKj /e i Kopnanevi ulici Si. U lit Rokopisi se ne vračalo. netranhlrana pisma se ne sprejemajo ' Vreanišlva lelelon .«». 2050. unravnlitvo SI. 232« Uprava /e uKupiioijen ui.st.o oehofn 1 račun: IJuht/ana Stev. I0.05U In IU.349 xa Insejale, Saia)evoš 1.7563, Zagreb SI. 3».«ll, Praga In Uunat St. 24.797 Katoliki in socializem Letos v oktobru se je mudilo večje zastopstvo katoliške delavske internacionale v Rimu. Ob tej' priliki je nemška delegacija izročila sv. Očetu poslanico, ki sta jo podpisala msgr. Walterbach in centrumaški poslanec Joos. V spomenici je bila izražena želja, naj bi sv. Oče spričo spremenjenih socialnih prilik in nekakšne nove socialne orientacije nemške mladine blagovolil znova precizirati katoliški odnos do socializma. Povod za prošnjo so dali takozvani »katoliški socialisti- , ki so se pričeli v Porenju organizirati okrog 1 Ieinricha NVertensa, urednika »Kolnische Zeitung«, ki je zaveden socialist, a drugače dober katoličan. Wertens je letos spomladi pričel izdajati tednik >Das rote Blatt«, ki naj bi razširjal ideologijo katoliškega socializma. Katoličani so ga sprejeli z velikim nezaupanjem, a tem bolj so se ga razveselili socialistični voditelji, ki so s pozdravnimi članki v prvi številki pohvalili Wertensovo namero. »Das rote Blatt- je priklil socialistom prav iz srca. Že 1. 1927 je na strankinem kongresu v Kielu nemška socialna demokracija sprejela resolucijo, da je potreba v bodoče koncentrirati socialistično propagando med katoliškim delavstvom. Voditelji socializma se namreč idejno že nekaj časa počutijo na jako šiokih nogah. V povojnem času so po toku razmer iz opozicij^ morali pristopiti k pozitivnemu delu, kjer pa se je hitro pokazalo, da se obljubljeno socialistično kraljestvo, ki so ga napovedovali njihovi preroki, nikakor ne da tako hitro in lahko ustanoviti. Nadalje ni ostalo prikrito, da domala vsi socialistični voditelji in njihovo članstvo z mrkim očesom gledajo na kapitalizem in njegove sladkosti le toliko časa, dokler jih sami niso deležni, da pa si takoj osvoje kapitalistični in liberalni način življenja, čim jim razmere le dopuste. Rjovenje socialistov proti kapitalistom z drugimi besedami ni nič drugega, kot zelo stara resnica: »Otez-vous afin que je m'y inette! Dvignite se, gospodje, da se mi vsedemo na Vaša mesta! — Ker je šlo le za zameno vlog, zato so vsi povojni poizkusi s socializacijo tako žalostno propadli. S tem pa so bile sociološke in go-spdarske ideje socializma izčrpane. Z naraščajočim strahom socialistični voditelji opazujejo, kako socialistična vera in z njo združena impul-zivnost in notranja, vse gibanje oživljajoča sila prehaja h komunizmu. Voditelji že dolgo razmišljajo o svetovnem nazoru, ki bi bil učinkovitejši in imel več stvari tel jnega etosa, kakor ga ima materializem. Hendrik de Man, odličen socialistični ideolog se je v svojih mnogoštevilnih spisih pričel zavzemati za to, naj se socializem nasloni na krščanstvo in gre tako daleč, da mu »socializem ni nič drugega, kakor na družabni-tvarni svet upotrebljena krščanska etika.« Poleg de Mana jih je še nekaj, ki pišejo v istem smislu. Tem torej, ki iz socialističnega tabora tipajo h krščanstvu, misli »Das rote Blatt« nuditi roko in napraviti most od katoličanstva v socializem Katoliki naj bi v masah stopili v socialno demokracijo, ki je danes legitimna nositeljica socializma, da s svojimi prerodivnimi idejami rešijo socialistični nau«, ki ga katoliški socialisti smatrajo za edino rešilno družabno formulo bodočnosti zato, da ne bo z materijalizmom vred, ki se ga sedaj drži in propada, propadel tudi socializem. Okrog Mertensa se večina zbirajo mladi ljudje, gnani po idealizmu, da ponesejo Boga svojim enakotrpečim bratom v nasprotnem taboru. Gibanje se ni pričelo v Porenju, ampak na Dunaju, kjer že dalje časa obstoja takoimenc-vana zveza religioznih socialistov. V Nemčiji so se te ideologije poprijeli zlasti protestanti, ki imajo zveze z enakim imenom in jih vodita Me-nnicke in Tillich. Razumljivo. Protestantizmu manjka tiste načelne jasnosti in tudi teoritečnega znanja, da bi se znašel v vrvenju časa. Nas niti preveč ne preseneča, ako borbo za socializem proglašajo za »versko borbo«, ki postaja sicer nekoliko sumljiva, ako pomislimo samo na predavanje, ki ga je pred nekaj dnevi neki prote-slantovski pastor imel v berlinskem krožku religioznih socialistov in ki je izzvenel v tem smislu, da je treba »združiti religijo in svobodo-miselstvo«. Praktično »verski socializem« protestantov prehaja v »versko svobodomiselstvo«. Zato bi mislili, da bodo katoličani modrejši, ker so v načelih bolje poučeni. Toda tragičnost povojne nemške mladine je v tem, da je v svojem stremljenju, zanesti Boga v socialistične mase, zapustila solidno osnovno linijo in cesto sama pozabila na nauk Cerkve. Disputacijc o problemih, ki niso več problemi, ampak so jxi svetovnem nazoru utemeljeni v nauku Cerkve, so jih povcdle v relativiziranje vsega iti v nevarnost, da sploh izgube verski temelj. Papežev odgovor nemškim katoliškim delavskim organizacijam je utopiji o združitvi krščanstva in socializma napravil konec. »Na temelju večnih resnic«, — tako slove odgovor, ki ga ua drugem mestu prinašamo v celoti — »ki vodijo socialni nauk Cerkve, se v pravem času borite zoper zmotne sklepe tistih, ki evangeljski nauk o zemeljskem življenju in dobrinah sveta napačno razumevajo in zato mislijo, da morejo istočasno biti dobri katoliki in socialisti ali pa, da merejo ali celo moraio s socialisti simpatizi-rari.« Miru Evrope nevarna kampanja itat. fska Vsled izmišl enih demonstracij v S benihu pričel italijanski tisk najprej div o hampanijo proti Franciji, sedaj pa proti Jugoslaviji — Ljubljana, 18. dec. V svetovni javnosti se je ugotovilo, da je italijanski tisk s svojo zadnjo kampanjo zop nas kompliciral stvar do skrajnosti in da je stališče italijanskega tiska tako, zlasti do gotovih držav, da ogroža naravnost svetovni mir. Po neuspelih poskusih, da nas izolira, je italijanski tisk vseskozi neosnovano in neresnično navedel stvari in na podlagi teh izmišljenih grdobij nadaljuje najhujši boj zoper Francijo in zadnje dni tudi zoper našo državo. Po neresničnem brzojavu v »Times« o dogodkih v Sibeniku, po katerem so francoski vojaki napadli italijanski konzulat, žalili m oškodovali italijansko državo, ona že nekaj dni razvija hudo kampanjo ne glede na naša uradna poročila in dementija. V vsej stvari je karakteristično, (la je isti »Giornale d, Italia«, list pod neposrednim vodstvom najvišjih faktorjev zunanje politike v Rimu, bil zaplenjen, ker je hotel objaviti lažnivo poročilo o »šibenških« incidentih. Naslednji dan jc isti brzojav objavil »Times«, fe tudi je uradno ugotovljeno, kar je mogel potrditi tudi sam italijanski konzul v Sibeniku, da se niso zgodili nobeni incidenti ob priliki prihoda francoske mornarice na jugoslovansko obal, je vendar italijanski tisk uporno ponavljal in ponavljal ter baziral svojo kampanjo zoper nas na neresničnem brzojavu iz »Tirnesa«. Ako bi Italijani imeli razlog, da zražajo čustva zoper obiske s strani francoske vojne mornarice, ne bi imeli nobenih pravic, da radi tega sestavljajo lažniva poročila in bazirajo ves boj na od njih provocirani atmosferi v svoji državi, ki je lahko zelo škodljiva za mir sodobne Evrope. Ne bi bilo treba pozabiti, da se je pred kratkim mudila v naših lukah skupina mnogo močnejšega angleškega brodovja in sc je ob tej priliki to brodovje mudilo pri nas celo nekoliko tednov. Nadalje je treba podčrtali, da je italijanski tisk v duhu objavljenega brzojava v »Ti-mesu« najprej začel kampanjo zoper Francijo Ko je cela stvar hiro padla in je zašla stvar v slepo ulico, so Italijani uvideli, da ni v njihovem interesu, če streljajo z največjimi topovi na Francijo ravno pred mornariško konferenco v Londonu. Zelo hitro so obrnili fronto, ki je bila namenjena Franciji in vrgli vso sifojo armado tiska zoper nas. Na kratek poziv »Giornale d, Italia« se jc otvoril ogenj po vsem italijanskem tisku. Primorski italijanski tisk se ni bal niti tega, da ne bi v gotov:h frazah govoril o skorajšnji vojni med Italijo in Jugoslavijo. Evropska javnost bi morala posvetiti svojo pozornost na vse te podrobnosti, ki švigajo iz političnega življenja italijanskega liska kot iskrica, ki hoče povzročiti ogenj. Iz vsega tega se mora skoraj sklepati, da je za tem časopisnim bojem fatalna namera naše zapad-ne sosede. Hrupna seja sobranja Sofija. 18. decembra. (AA) Na včerajšnji seči sobranja je prišlo do ostrili spopadov med flant vladne večine. Poslanec Ivan Petrov je lekom svojega govora o neprestanih razbojstvih na Bolgarskem napadel več okrožnih načelnikov. Posebno ostro je kritiziral okrožnega načelnika v Plovdivu, o katerem je dejal, da bi bilo bolje zanj, ako bi se bavil s svojimi uradnimi posli, kakor pa da napada razne poslance in ž njimi polemizira po časopisju. »Ta mož,« je dejal poslanec Petrov, »nikakor ne spada na svoje mesto!«. Te besede so očividno razljutile predsednika ministrskega sveta Ljapčeva, ki je takoj posegel v razpravo in zavrnil poslanca Petrova, češ da gre samo za osebne spore med poslancem Petrovom in okrožnim načelnikom v Plovdivu. Ljapčev je zanikal, da jo bilo v okolici Plovdiva toliko razbo.stev, kakoi se pripoveduje. Poslanec Petrov je nato navajal, kako je neki Nenadna smrt velikega človekoliuba Zagreb, 18. decembra. (Tel. »Slov.«) Uglednega zagrebškega človekoljuba Šandor-ja Aleksandra je sinoči na častniškem plesu v Belgradu zadela 1-ap in ob 1 po polnoči je nastopila smrt. Vest o tej nenadni smrti velikega človekoljuba je izzvala v Zagrebu splošno sočutje. Pokojni Aleksander je šel s hrvatsko deputaeijo v Belgrad častitat kralju. V Zagrebu je bil znana osebnost, udejstvoval se je v človekoljubnih in narodnih društvih. Bil je član industrijskih in bančnih podjetij v Zagrebu. Kot zelo premožen mož je podpiral vse ustanove, ki so imele splošen značaj. Posebno je znano njegovo delo v »zagrebški prehrani«, ki jo je prav za prav ustanovil on. »Prehrana; je ustanova, v kateri se deli brezplačno kosilo vsem tistim, ki nimajo materialnih sredstev za preživljanje. Pokojni Aleksander je bil pravi oče revežev in je zato njegova smrt za nje največji udarec. — Slava spominu velikega človekoljuba! pristav v Likovskeni hotel podati ostavko, da pa so lo preprečili ljudje g. Ljapčeva. Ljapčev je ponovno vpadel v besedo in zavrnil govornika z besedami: »Vi govorite giupostk. Nato je poslanec Petrov začel še bolj obširno govoriti o razbojstvih in umorstvih iu opozoril na to, da ui bil prijet niti en razbojnik, očividno radi popo-lne nesposobnosti lokalnih oblastev. Predsednik bi moral kaznovati nesposobne načelnike, tako pa jih še brani. Pri teh besedah so začeli napadati govornika drugi poslanci vladne večine. Poslanec Kjanilev mu je zalučil v obraz: :>Vi ste lažnjivec! Vi ste lip! Vi sto klevetnikk. V tem se jo začel kvestor Savov prepirati s poslancem Nikiforom. Predsednik parlamenta Cankov je pozval kvestorja k redu z besedami: »Pojdite na svoje mesto! Vi se obnašale kot človek, ki želi izzvati nerede!« Zbornica se je umirila šele, ko jo poslanec Petrov končal svoj govor. Sofijska pogajanja obnovljena Sofija, 18. decembra. (AA) Jugoslovenska bolgarska mešana komisija je danes nadaljevala svoje delo. Seji je prisostvoval novi predsednik jugoslovenske delegacije dr. Milorad Jankovič. Razprava je bila posvečena vprašanju protokola o že preje doseženem sporazumu. Prihodnja seja bo v petek. Belgrajske vesti Belgrad, 18. decembra. (Tel. »Slov.«) Jutri praznujejo v Belgradu in po vsej državi pravoslavni uradniki in pravoslavno prebivalstvo praznik svetega Nikolaja. Pravoslavni državni uradniki so službe prosti. škofa Akšamovic in Rodič sla bila danes sprejeta v avdienco. >Ilustrovano Vreme« bo pričelo izhajati v Belgradu 1. februarja 1930. Ilustracijo bo po vzgledu »Die Woche« izdajalo podjetje .-Vremena«. Sneg je danes pričel prvič naletavati. Papežev odgovor je jasen in bo poslej — za katoličane vsaj — naziv »katoliški« ali »religiozni socialist« pomenil contradictio in adjeeto. Mi verujemo v nov družabni red in katoličani smo se dolžni zanj boriti, toda poniževalno bi bilo za nas. ako bi v vsem bogastvu evangeljskih iclej nc našli nič stvariteljnega in bi sc morali zateči h kopiji idejno odmirajočega socializma. Ni pa dvoma, da jc papežev odklonilni odgovor narekoval v prvi vrsti kulturni program socializma. Hendrik de Man in nekaj drugih, ki so katoličanstvu prijazni, so osamljeni, dasi tudi oni ne poznajo osebnega Boga ampak le nekak panteizem in humanizem. Programatično, pa tudi taktično jesocialna demokracija slejkoprej največja sovražnica Cerkve. Kjerkoli le more, nastopa proti katoličanom sovražno. Staro marksistično pojmovanje religije, ki naj bi bila le izraz ekonomskih prilik in gospodarskega razvoja, jc šc vedno v njihovem programu. Naj- pomembnejši voditelji socialne demokracije so brezverci in judje. Izmed 156 socialističnih poslancev nemškega parlamenta so se pod rubriko »brez veroizpovedi« vpisali 104. Dr. Otto Bauer v svoji knjigi: Sozialdemokratic, Religion und Kirche (Wien 1927) razvija zadnji sprejeti program v Linzu, kjer zastopa docela ateistično državo, zaplenitev cerkvenega premoženja, odpravo veronauka, oz. izločitev veroučnih ur iz šolskega urnika, izključitev teoloških fakultet iz univerz i. t. d. Na univerzah sc sme vse učiti, le Kristusov nauk, ki je prinesel ubogim svobodo in enakopravnost, se po mnenju socialistov nc bi smel učiti. Vsak sme v javnosti širiti svoje ideje, samo Cerkev jili nc bi smela. Socialna demokracija je nositeljica brezverskega gibanja v Avstriji in Nemčiji in tudi drugod, ona uči po-zitiven ateizem, zato katoličanom ni mesta v njej. Hrvati na grobu Neznanega vojaka Belgrad, 18. decembra. (Tel. »Slov.c) Nekateri odposlanci deputacije iz Savske in Primorske banovine so včeraj odpotovali. Del te deputacije pa je ostal še v Belgradu. Pod vodstvom zagrebškega župana dr. Srkulja in An teja Tresič-Pavičiča iz Splita so se podali na obisk v belgrajsko bližnjo okolico. Danes so položili lep venec na grob Neznanega vojaka lia Avali. Ob tej priliki so spregovorili tople besede kultu Neznanega junaka razni člani deputacije. Dr. Srkulj je posebno naglasi), da je neznani junak simbol čuvarja Belgrada in vse naše Jugoslavije. Pred njim se je zaklel, da bodo Hrvatje skupno s svojimi brati večni čuvarji Jugoslavije. V istem smislu je govoril Ante Tresič-Pavičič in položil venec na grob. Delegat iz Visa je po Tresič-Pavičičevem govoru tudi položil venec. Nato so delegatje odšli v Mladenovac kjer so bili prisrčno sprejeti in j)ozdravljen» od strani šumadincev. Del poklonilvene deputacije je odšel v Topolo, kjer so položili venec na grob kralja Petra Osvoboditelja. Venec nosi napis: »Blaženo pokojnemu kralju Osvoboditelju, zastopniki hrvatskih mest Savske in Primorske banovine.• Na grobu kralja Petra Osvoboditelja je govoril Artur Mahnik, upravitelj nad-škofovskih posestev v Zagrebu. Za njim je govoril v imenu Splita Filip Marušič. Poučen račun V francoski proračunski razpravi je presenetil poslanec Daladier zbornico z zanimivim in poučnim računom. Primerjal je izdatke Francije za vojsko z denarjem, ki ga izda Francija za Društvo narodov. In poslanec Daladier je izračunal, da plača vsak francoski državljan za vojsko letno 23 frankov davka, za Društvo narodov pa le dva santima ali dva vinarja. Jasno je, da tudi v drugih državah ni razmerje med izdatki za vojsko in izdatki za mir dosti različno, ker j>ač nc gre drugače, da se države oborožujejo. Ali to razmerje 23:0.02 je vseeno nadvse poučno, ker odkriva, zakaj mirovna ideja nr napreduje kakor treba. Za mir je na vse zadnje vse evropsko ljudstvo, a kljub temu je vojna taka nevarnost, ki jo kar ni mogoče odpraviti. Daladierov račun pa pove, zakaj te nevarnosti ni mogoče odpraviti. Ljudje premalo store za mir. Društvo narodov ima sicer v Ženevi zelo lepo palačo in v kratkem dobi še lepšo, ali njen proračun je v primeru z raznimi vojnimi proračuni prava revščina. Reveži pa na svetu nimajo pravega ugleda iu naj bodo še tako lepa institucija, kakor je Društvo narodov. Zato pa se vedno in vselej ponavlja stani neljuba pesem, da bi Društvo narodov hotelo preprečiti kak konflikt, da pa je brez sile, kei njegova beseda premalo zaleže. Samo takrat, kadar velesile s svojimi velikimi sredstvi osvoje stališče Društva narodov in v njegovem imenu zahtevajo od manjše države točno izpolnitev pogodbe ali obveznosti, samo takrat zaleže tudi beseda Društva narodov. Na velike sile pa nima beseda Društva narodov nobenega pravega učinka, ker se brez učinka odbije ob kanonik velesile. Zasigurati mir, se pravi zalo, dati Društvu narodov večjo veljavo, zvišati njen proračun, da bo to imelo toliko sredstev, da bo moglo tudi iz lastne moči nastopiti na učinkovitost način jjroti onemu, ki bi skušal motiti mir. S tem pa kar samo od sebe nastaja misel, da bi moralo Društvo narodov imeti svojo vojsko In nekateri se za to misel tudi ogrevajo, pa čeprav bi potem prišli do te groteskne y>osle-dice, da bi se moralo pričeti še Društvo narodov olioroževati, da zasigura mir. Drugo pa je seveda vprašanje, če bi to oboroževanje res služilo miru, ker dosedaj se še ni izkazalo, da je mogoče oboroževanje ubiti z oboroževanjem. Nasprotno je pričakovali mnogo več uspeha od idejne propagande in ta je tudi nepri merno bolj v skladu z idejo Društva narodov. Ali ta propagandi! mora biti res obsežna in res izdatna, da bo predstavljala tako veliko silo, ko razni vojni proračuni. Takšna propaganda pa zahteva mnogo denarja, ki ga Društvo narodov nima. In tako sc zaključuje krog argumentov, zakaj ne napreduje mirovna misel kakor treba, s poučnim računom o razmerju 23:0.02. Na vsak način se vse premalo slon za mir, na vsak način vsi premalo žrtvujemo, da nam bodo dobrote miru zajamčene. Snotvden zahteva sankcije Radi možne nemške plačilne ne zmotnosti naj Še nadalje obstoje roparacimho komisije konferenca v zadnjem <"•!(«) živi samo navidezno, j« to vendarle potrebno, da se v Haagu reši problem vzhodnih reparacij. Berlin, 18. dec. (Tel. -Slov ,:) Vossicfie Zcitung- poroča iz Pariza, da pišejo pariški listi o Smnvdenu, d;t je v pogajanjih za pri pravo druge haaške konference ugovarjal proti temu, da Voungov načrt, odnosno pogodbe, ki jih sedaj redigira odbor juristov v Brustju kot pravno bazo za novo ureditev teparacij-skejju vprašanja, nimajo nobene dotjčbe za primer, če tu' Nemčija ponovno postala plačila nezmožna ali če bi naineroma ne hotela plačati. Angleško-ruski odnošaji še nerešeni Uentterson zahteva pismeno jamstvo, da opus te sovjeti protiangleško propagando Pariz, 18. der. (Tel. Slov.v) »Edio *> mogel dali zahtevanega jamstva, Sokolnikov je prosil nekaj časa za pomislek, dn si preskrbi nove in-strukrije iz Moskve. Ileiiderson je to dovolil s pridržkom, da do podpisa zahtevanih jamstvenih obveznosti ostanejo anrjleško-mski odnotaii nerešeni. Napetost na Poljskem popustila Možnost sporazuma v ustavnem vprašanja Varšava, 18. dec. (Tel. Slov.v) Včeraj je državni predsednik na skupnem sprejemu voditeljev vseh frakcij, razen nemške, ukrajinske ln beloruske manjšine, z dobrini uspehom razpravljal o možnosti sporazuma o ustavni reformi. Vse frakcije so izjavile, da so pripravljene, pogajati se. dočim so zastopniki dosedanjega vladnega bloka vztrajali pri ustavnem načrtu Pilsudskega. To konferenco vodi sicer Se Switalski, vendar ■/. ozirom na sedanje možnosti sporazuma ne bo več prišel v pOŠtev kot ministrski predsednik. V ospredju je kandidatura za ministrskega predsednika doseda- njega pravosodnega ministra Carja, ki je spe-cialist za ustavna vprašanja v taboru Pilsudskega. Varšava, 18. dec. (Tel. Slov/ ) Na datiaS-tljl seji poljskega sejma se je že jasno pokazalo, da je v notranjepolitičnem položaju tla Poljskem napetost popustila. Vsi vloženi predlogi, tako s strani vlade kakor s strani opozicije, so bili cdkazhni parlamentarnim odborom brez večje debate. kljub lansko leto dovoljenemu gradbenima kreditu v znesku 5 milijard ni mogoče odpraviti. Dunaj, 18, dec. (Tal. »Slov.«) V narodnem svetu jc bil danes z majhno večino socialno- demokratskih w velencmšklh glasov prutf krščanskim socialcem sprejet predlog soeialno-demokratskega poslanca Sevefja, s katcrin te pozivlje vlada, da čim prej zenači avstrijsko zakonsko pravo z nemškim. Velcnemiki pravosodni minister dr. Slama je že izjavil v pravosodnem odboru, da je reforma zakonskega prava v Avstriji vprašanje politične moči. Ze-načenje z nemškim zakonskim pravom ie ne pomeni nobenih olajšav za ločitev zakona. Poslanec Sever, ustvaritelj takozvanega disptnz-nega zakona katoliških ločencev, je odgovoril, da socialni demokrati nočejo olajšati 'očitfe zakona, temveč da hočejo samo omogočiti katoliškim ločencem veljaven civilni zakon. V Zauontca Jaspar'evi vladi Bruselj, 18. dec. (Tel. -Slov. } Danes je Jasparje-r ■ lada. po daljši razpravi dosegla zaupnico s iOO proti 72 glasovom Socialisti so sklenjeno glasovali proli vladi, toda ne toliko radi Jasparjeve jezikovne rešitve, temveč radi njegovih finančnih in socialnih reform. Nesoglasja glede jezikovnega vprašanja obstojajo še dalje celo v vladni koaliciji sami. Liberalci hočejo brezpogojno ohraniti francoski kulturni centniru v Flandriji, F'.amci pa '•o^ejo dovoliti liberalcem samo majhne koncesije za francoske poučevalnc kurze. Dunajska vremenska napoved. Ponekod bo še padal sneg. Ponoči ho močna slana. Podnevi pa bo temperatura blizu ničle. Avstriji je okoli 60.00(> dispanztiih zakonov, katere razna sodišča Cesto označujejo 2.1 neveljavne, rad j česar so nastale najzap!etene;šc razmere, ker jc ustavno sodišče Večkrat Zavrglo razsodbe drugih sodišč kol nezHitonite. Kljub današnjemu glasovanju v narodnem f vetu pa je težko pričakovati, da bi se motflo v katoliškem zakonskem pravu v Avstriji kaj spremeniti preti odporu močne krščanske socialne stranke. Isto. vclenefnška in so-lalnc demokratska večina je glasovala za predlog, da se uvede zakon o državnih ljudskih šolah namesto konfesionalnaga, ki je 8e vedno Ci,'a-veh na Gradiščaitskem. Tudi la predlog je bil že večkrat sprejet proti krščanskim socialnim glasovom, nc da bi krščanski socialc< dopustili, da se ta predlog izvede. 60 rudarjev ubitih Newyork. 18 dec. (Tel. Slov.) V Oklafiami je bila v 10(t0 globokem rov« velika eksplozija, ki je povzročila smrt skoro vseh v rovu sc na-hajaječih rudarjev, katerih ie bilo 03 <<"> delu. Na pomoč so hi Ida druga moštva, kate... delo so zelo ovirali strupeni plini. Od teh so rešili na površje do sedaj samo :! Še žive rudarje, ki so bili zastrupljeni in li mrtvili. Od ostalih naj brže niliče vec ni živ. Pri vhodu v rov jc opažati strašne prizore obupanih žensk in otrok. Vzrok nesreče je nedogitan, ker ima rov električno napeljavo. Bivši portugalski diktator umrl Lisbona, 18. dec. (Tel. Slov.) Včeraj je umrl v Lisboni maršal Oomcz cla Costa, prvi portugalski diktator. Plenarna seja zbornice za TOI Sodelovanje zbornice pti zakonodaji doklade Proračun — Zniian,e Hrvatska pokfonitvena deputacija se vrniia u Zagreb, 18. dec. (Tel. -Slov.«) Ob 0. uri doprldne se je vrnil v Zagreb poseben vlak s ilani deputacije, ki je bila v Belgradu. Člani deputacije so navdušeni pad sprejemom v Belgradu. zlasti so zadovoljni s prisrčnim ponašanjem be'grajskega meščanstva, kakor tudi s sprejemom na dvoru. V vrstah deputacije se je naglašalo, da dosedaj še spioli ni bilo ta kega bratstva med Srbi in Hrvati, kot sedaj v Belgradu. Posebno se je naglušala velika ljubeznivost kralja, ki jo je pokazal nasproti vsakemu posameznemu članu deputacije, Splošno je prepričanje, da je ta obisk v Belgradu velikega pomena za medsebojne odnošaje v naši državi, predvsem za boljše odnošaje v Zagrebu in Belgradu. General Pživettč - umrl Zagreb, 18 dec. (Tel. >Slov.<) Danes je umrl v 69. letu starosti general Ante Plivelič. Pokojni je bil avstrijski general in Kot tak je bil poveljnik prve brigade za časa vojne. Bil jc poslan v Srbijo. Ker ni odobraval postopanja civilnih oblasti proti srbskemu prebivalstvu, je bil poslan na rusko bojišče. Tudi tam se ni strinjal s postopkom, zato je bil poslan v Zagreb. Ves čas vojne, posebno proti koncu vojne je bil pristaš narodnega pokreta. Ob zlomu Avstrije je vstopil v vojsko Narodnega veča v Zagl-ebu, ki ga jc imenoval za poveljnika vse vojske Narodnega veča, S pri-hodum srbske vojske je bil sprejet v srbsko vojsko in je likvidiral ostanke avstrijske vojske. Imenovan je bil za generala naše vojske in je služil v Valjevu. V svojstvu generala in častnega adjutanta ga je kralj upokojil. Zid je se zahvaljuje o predsedniku vlade Belgrad. 18. decembra. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovie je prejel povodom sprejetja zakona o verski za.jeduici Židov v Jugoslaviji brzojavne zahvale iz Novega Sada, Belgrada, Subotice in Sarajevh. Bolgarska bo zvišala uvozno carino Scfija, 18. dec. (Tel. Slov.) Kakor poročajo večerni listi, je finančni minister Molov pred »vejim odpotovanjem v inozemstvo odredil, da se pripravi vse tA novo carinsko tarifo Namerava se zvišati zlata pariteta Od 1000 tla 2500 ali v razmerju zlatega leva s papirji 1:25. S to svojo odredbo hoče strogo omejiti uvoz Inozemskega blaga, ki je povzročal hitro Odtekanje deviz v inozemstvo in zelo neugodno vplival na Izvozno bilanco. Dosedanji deficit je znašal skofo 2 mili- 1—J: t-,.At. KI M . I.... rr t ni.....: .. ...........- . . A W - jailtl ltTU». I*« Vlllt^l OtlCtl,1 lltllHVtllT.I jvio- lov ojačltl izvor, z zvišanjem blagovnih kreditov. Vsebmo turško-sovjetske pogodbe Angora. 18. dee. AA. Anatolska agencija, j jc včeraj objavila besedilo pogodbe med So-j vjetsko Unijo in Turčijo. Prvi člen določa, da jc pogodba sklenjena fla dve leti in da se avtomatično podaljša za eno leto, razen ako Se ne odpove šest mesccev prej. Člen drugi odreja, da pogodbeni stranki nc smeta prevzeli nikakih obvez napram neposrednim soredom na suhem ali na morju, ki bi nc bile sporočene javnosti. Turčija in Sovjetska Unija se nadalje ob vezujela, da nc bosfa započeli brez medsebojnega obvestila nikakih pogajanj za sporazum s svojimi neposrednimi sosedi na suhem ali na morju ali z drugimi državami in da bosta samo z obojestranskim pristankom "kle-pali nove pogodbe, razen onih, ki hočejo vzdržati normalne odnošaje. Člen tretji ugotavlja, da je dogovor prijateljstva in nevtralnosti sestaven del te pogodbe. Zadnia priča mayerHnške tragedije — umrl Dunaj, iS. dec. (Tel. Slov.) Danes popoldne je umrl na Dunaju 75 let star bivši šef cesarske konjušnice pod cesarjema Francom Jožefom in Karlcni, clr. Henrik baron Slatin. O11 ie bil edina še živeča priča tragedije v Mayer-lingu. Zapustil je svoje spomine o tem, ki jih hrani njegov sin. Velik sneg na Bolgarskem Sofija, t8 dec. (Tel. »Slov.«) Od včeraj dalje sneži po vsem Bolgarskem brez prestan-tj ka. V Sofiji je zapadel sneg žc do višine 1 70 cm. Brzojavne zveze z deželo .10 prekinjene večinoma, z inozemstvom pa popolnoma. Ogromna le išča zlata odkrita v Sibiriji .Moskva, 18. decembra. (AA) Znaslvena ek.-pediei,ja. ki jo vodi v imenu akademije j prof. Oberukov, je odkrila v bližini lrkutska J ogromna ležišča zlata. Drobne vesli Frankfurf, 18. dee. (Tel. Slov.) Komunistični cestni nemiri so trajali do polnoči. Razbili so mnogo velikih izložbenih oken. Policija je aretirala '21 demonstrantov. Trije stražniki 30 bili več ali manj ranjeni s kamenjem. Psriz, 18. tleč. (Tel. Slov.) Havaa poroča, da je bil znani španski letalec Franco, ld Je preletel južni Atlantski ocean, včeraj zvečer aretiran v mi i kavarni, ker sc je v razgovoru s svojimi tovariši nespoštljivo izrazil o diktatorju. London, 18. dec (Tel. Slov.) Seiztliogiafi v Scverfli Ameriki so zabeležili hud potres, kn-tčfvga središče je sm -irati v bližini Ateulsitili otokov v Tihem oceantu VKetf.i popoldne se je vršila letos zadnjikrat plenarna soja Zbornice za TOI, ki je leto* že tretja. Tudi ta seja je bila zanimiva 111 je obravnavala prav važna vprašanja za slovensko gospodarstvo. Uvodoma jo g. predsednik Ivah Jehifln pozdravil odjioslanca trg. orhlelka inšpektorja f t r. Ra-teja ter imenoval overovutelje zapisnikov. Nato je podal obširno predsedstveno poročilo, iz katerega povzemamo: Poročilo se nadalje izčrpno bavi z vsemi gospodarskimi vprašanji, ki so se pojavila v teku leta, in z vsemi akcijami Zb. za izboljšanje položaja slovenskega gospodarstva. Predsedstveno poročilo Zgodovinsko leto velikega preoklota v na-Seni javnem življenju se bliža polagoma koma. izvedena je dalekosezna ln Integralna reforma ce'f; tlaše javne uprave in izvršeno veliko delo na izenačenju naše zakonodaje. Delo lia izenačenju gospodarske zakonodaje so posebno v zadnjih mesecih možno stopnjuje in zaposluje intenzivno našo zbornico. Najvažnejši zakoni, ki ležijo pred nami in o katerih je podala zbornica svojo mišljenje, Za-segajo globoko v gosjiodarsko delo pocdlncii. pa tudi v razvoju naše celokupnostl postanejo lahko usodejiolni mejniki razvoja. Pri izdelavi nekaterih načrtov zbornica ni imela prilike sodelovati in uveljaviti svoje zahteve. Radi loga tnnoRi izmed njih po svoji obliki in vsebini no ustrezajo našim specijnlnini prilikam in potn-ham Zbornica jo kol interesno zastopstvo storila vse, da se ti osnutki jn-ed uzakonjenjem prilagodijo potrebam n n Sega bodočega gospodarskega razvoja iu upamo, da bodo naša prizadevanja tudi uspešna. Polog problema izenačenja gos[>odarske zakonodaje zaposluje zbornico v zadnjem času vprašanje revizije mnogih že veljavnih zakonov, med iijinli po.se.hno zakona o splošni carinski tarifi, vseh socialnopolitič-nih zakonov in zakonov o jndirektnih davščinah. V tretji vrsti posveča zbornica jiolno pažnjo izvedbi snnkcijonlranih zakonov, ki tangirajo naše gospodarsko interese. Med te spada preclvsehi zakon o pospeševanju poljedelstva, katerega izvedba je v tesni zvezi >* problemom nafte izvozilo trgovine, nadalje zakon o ustanovitvi in orgunizm-iji zavoda za, pospeševanje zunanje trgovini! ter zakona o kontroli izvoza poljskih pridelkov. Že ob priliki letošnje konference zbornic v Novem ifhdu, posebno pa pri izvoziiiškcm kongresu v Belgradu se je občutila potreba, da jugoslovansko zbornice za TOI v vprašanjih gospodarske zakonodajo skupno nastopajo iu sporazum 110 sestavljajo svoje predloge iu zahteve, ki bi jih v takem primeru lahko tudi z večjim povdurkom zastopale in uveljavljale. Baš naš« zbornica je naj-jačjo občutila lo potrebo in ji' //'lo tudi dala inii i-jativo, da se ustvari tesnejši stik iu omogoči enotnejše nastopanje zbornic v cilju zaščite in zastopanju gospodarskih želj in interesov pri izenačenju lil reviziji zakonodaje. Naša prizadevanju niso ostala brez uspeha in pretekli teden se ie vršila v Belgradu konferenca vseh Zbornic za TOI, ki jo lahko označimo kot pii-četek novo ere v skupnem konstruktivnem delu zbornic za povzdigo gospodarskega napredka nase države. Na Irj konferenci ;i; bil izdelan osnutek pravil zu sodelovanju zbornic in prve preizkušnjo, ki smo jih de» sedaj v tem oziru napravili, kažejo najboljšo uspehe. Zbornice so se /. malimi Izjemami sporazumelo v dveh najtežjih gospodarskih problemih ln sicer v načelnih vprašanjih glede revizije socialne zakonodajo iu glede smernic nišo carinske politike, kar je /ji prlčetnk brp/, dvonin zelo zadovoljivo iu nulu vzbuja lahko najboljšo mule. Žal. da sino bili baš \ dobi iiajliilcnziviiejšo-ga žbornlČliega dela ovirati! tli moteni od nekih nepotrebnih po|avo\ na enem delit zborničnega področja. Na podlagi netočnih Informacij se je bila tiiutirei t-ažvila v par krajih nek« agitacija, radi odmere zbornične doklnde. katero se je po nepotrebnem razburjalo interesente in otežovalo zbornici stališče. Med tem *o uradno ugotovitve pokazaje, da so bite to domnev« neumestno in neutemeljene in kvarne, ker .so nastopile bils v čii-.-:•.!, ko je bilo treba osredotočiti vse ritr- v jirld našega pf"*p'>Hpirslva. Naš« zbornic« ftrtihiujp uvrtjo go^jtotltn^ku vlog« in postovMijc v najširšem obsegu I11 ?e iiilci-stvujc nn vseli poljih gospodarske aktivnosti, sledi hiidiio vsem gospodarskim pojavom in skuša zadostiti telikim zahtevam, ki jih -Javi sedanji <:»* nanjo. Zato soni prepričan, da Miieni v tem stremljenju računati tudi v bodoče na Vase sodelovanji iu podporo« Nadalje sc predsedstvonc poročilo obširno bavi z uašo trgovinsko politiko, obravnava industrijske, trgovske, obrltie zadeve, socialno politične in davŽne zadeve. Statistika poslovanja kaže, da je korešpmt dene« zbornice zopet močno narasllu. Vložili zapisnik beleži lclos do 15 decembra 18.832 prejetih dopisov, torej nad 2 in pol lisoč več kakor v Ve#m letu 1028. Srnino narašča ludi obseg informativnega jiOslovnnju. Odkai so nastopile urojenejže ruzmeic )iri javnih dobavah, se opaža večje Aiininiaiiic zu udeležbo naših Interesentov nu javnih licitacijah. Zbornica j. priredila 10 anket, udeležila se je f) konferenc v Belgradu in vršile so r-e tudi Številne pismene ankete. Nato je Zbornični elan, ravnatelj A. Krejči poročal o akciji za sodelovanje zbornic. Dosedanja neenotna akcija trinajstih gospodarskih zbornic v državi je naravno povzrofila, du se predlogi gospodarskih organizacij niso vpoštevati dovolj. V slučaju ožjega Sodelovanja pa sc je bilo bati prevladovanju katerekoli zbornico. Sedaj pa se je sesti-vil pravilnik o sodelovanju gospodarskih zbornic države, po katerem se sodelovali lo organizira po iulriafiviievt predlogu posamezne zbornico. Ta predlog je vsekakor posrečena rešitev tega vpi--". šauja. Za sku&ne zbornice Pomemben tiovor ' mariborsko in l.ltib-Ljansko, kar na ni unieslno, Ker ie dravska btino-vinu res gospodarsko zaokrožena edinica iu Ljub« liuilu center te odiiiice, Itn! Mi vso delo osredotoči v Ljubljani. Zdto je ugitacija zn deljene zbornice pogreSna, saj lahko dobimo par diisotorii; zbonilc. Take zbornic, pa ue bodo uic poitieulle, tudi čo imajo centralo v Helgrudu. Tudi ugovori nekaterih večjih prispesatrijev jiri /,boi'[U('i. da plaveč (lini •ajo In premalo dobe, so netmtesitll iu znlotui. Saj Iki tudi pri deljenih zbornicah moral finpiiŠno močtiojši jilačevati /a finuiičiio sil-!;ejšeg'ti. Kdo pa ima največjo korist od malega rlovelui; denarni zavodi, vnleindustfija. U<-\n~ ind| čislo ueos.no-vano agiliia pri Zbovnicnih članih proti v.boniič-nim prispevkom. In \ tej agitaciji sodelujejo ludi zbornični svetniki. Za vse delo zbornice lliora imeti ta tudi primerna sredstva. In nikakor ni bilo treba iti v Belgrad s pritožbami, Hmesliio je, da se slr-ileino vsi, ki pripadamo ugledni instituciji, hi nuj nam ho ponos In ntiše guspudm-Hkn ognjiSče. kjer si' dela vzajemno ie se .;;/,vija /,n vse tiii.*. Noj žili in »e roivijn enotiiH .'tospoihir-kn unsn in-iiiuciiii /botnliii /n TO L, Proračun 1930 Ifaiu sta g0\'0ril,i z Ozirom nn pioioCuii še zbornična ela.ua Bobe k iu Hleiuiec. Zloruičiii ji.ed-srdnlk Ivan Jolnčiu jo ugotovil, dn jc sedanji proračun -ogl ifno jiiiidlugtui od Kborniue. Razumljivo je. du je moralo prednedstvo ob sosluvi lanskega proračuna postopati oprezno. Kajti ni še bilo zna-Ilo, kako se bo otinesel in izvedel novi zakon o neposrednih davkih. Nfidalje pa je bilo trelm še vpoštevati stalno padanje Zborničnih doklnd. Tudi |e Z/borulca Vedtln pml kontrolo mčiliiskllt preglednikov in oblasti iu (iioračuii je lili legalno odobren. Tudi teto* se j.> izkazalo, du zaostajajo dohodki za proračunom. I.eto* se bo zbornična dokladu znižala od 'Si ua 1:1%, torej zu ca. polovico. Po teli pojasnilih je pleuuill solilasuo odobril predlog nro-rafutia sa k to PI30. Prrručun zlmnlce Izkazu|e (v tisočih dinarjev; v oklepajih frtktični donos, oz. izdatki); 1927 1928 1929 1930 Dohodkov 3197 (3494) 3567 (3004) 4876 5585 Izdatkov 3122 (3550) 3314 (3041) 1074 4952 Vsi izdatki zbornice so preračunani za 1930 na 4,951.992 Din, kar pomeni napram 1929, ko jc znašal proračun izdatkov 4,074.945 Din, veliko zvišanje. Od cele vsote odpade na redni promet 4 milj. 230 000 Din (1929 3,479 000 Din), in sicer: osebni stroški 1,782.0!» Din (1,790.000), stvarne potrebščine 015 000 Din (578.500), prispevki in ustanove 1 milj. 834.000 Din (1,110.000); izredni proračun pa izkazuje izdatkov 721.000 Din napram 590.000 Din za 1929 Kritje izdatkov bo sledeče: zaostanek zbornične doklade za 1929 2.000 000 Din; donos zbornične doklade 3,445.000 Din (4,750.000), ostanek 141.000 Din (120.000), torej 5.585.515 Din; pri skupni potrebščini 4,951.992 Din jo izkazano torej 4 mil. 951.992 Din kot blaga.inična rezerva. Po sprejetju proračuna je zbornični svetnik A. Krejfi ugotovil, da mariborski gospodarski krogi nikoli niso zahtevali posebne zbornice, pač pa, da delajo vse, da se pomaga Mariboru, ker je letos zgubil toliko važnih institucij. lz,ave k predlogom novih zako om O predlogu zakona o taksah je referiral g. Žagar. Da se spravijo v sklad potrebe gospodarstva z zakonodajo, je treba revidirati tako taksni zakon, uvesti nov monopolski zakon, kakor tudi uzakoniti finpneiranje samouprav. Taksna zakonodaja, ki je bila leta 1921. razširjena na celo državo in se 1923 izpopolnila, še ni izenačena. Treba bi jo bilo prilagoditi laktičnim razmeram, ji odvzeli trdote, znižati previsoke postavke n še nekatere takse, pri čemer je poudarili zlasti, da naj bo prosta trgovska korespondenca in ukinejo naj se točilne takse. Potrebno bi bilo, ublažiti vse ostrine, zlasti pa znižati kazni. Seveda bo to delo težko radi sedanjega visokega donosa taks. Zakonito bi bilo, urediti tudi samoupravne finance. Maksimirale naj bi se doklade na neposredne davke, pri trošarinah naj bi se uveljavili gotovi gospodarski principi. Pri financiranju banovin pa naj bi država radi velikih prenosov poslov na banovine odstopila tem tudi velike dotacije iz davkov. O reviziji carinske tarife je podal poročilo tajnik g. Ivan Mohorič. Poudaril je zlasti razloge, ki so primorali odločujoče faktorje, da mislijo na revizijo carinske tarife; zlasti da doba, v kateri je bila izdelana sedanja tarifa, še ni imela ustaljenih razmer, oziroma so se razmere od tedaj temeljito spremenile. Plenum zbornice je odobril predloge, ki jih je tudi zbornica zastopala na nedavni konferenci v Belgradu in ki smo jih že objavili. Poročilo o reviziji socialnih političnih zakonov jo podal podpredsednik g. Ivan Ogrin. Uve-ljavljenje socialnih političnih zakonov je izzvalo stalne zahteve po reviziji, da se posamezna določila prilagode sedanjemu stanju in potrebam. Zato je pozval minister socialne politike vse organizacije, naj mu predlože materijal. Na konferenci zbornic 29. in 30. novembra v Zagrebu sta zastopnika zbornice, podpredsednik Ivan Ogrin in tajnik dr. Ivan Pless predvsem zahtevala decentralizacijo zavarovanja po načelu najširše avtonomije. Glede kritja pri nezgodnem zavarovanju je bilo soglasno mnenje, da je kombinirani sistem najbolj prikladen. Glede revizije zakona inšpekcije dela in zakona o zaščiti delavcev so bile zbornice v načelnih vprašanjih enotne. Glede revizije zakona o zavarovanju delavcev naj se procedura pri prijavah in izjavah poenostavi. Zbornica je sestavila veliko spomenico, kjer izčrpno obravnava načela, pa jih tudi podkrepuje z razlogi. To spomenico je izročila posebna deputacija ministru. Zboru.čili tajnik dr. Josip Pretnar jo poročal o načrtu zakona o elektrifikaciji in ekspropriaciji. Ko je navedel glavne določbe novega zakona, je podal tudi predloge za spremembe. Predvsem se naj nekatera poglavja izločijo, ker spadajo v pravilnik. Zakon naj sprejme načelo dveh inslanc in instančno pritožbe Glede razlastitve je zbornica slavila spre-minjevalne predloge, ki naj bi olajšali bremena po-ses nikov, na drugi strani pa omogočili občini izvedbo regulacije. Predlaga dopolnitvo in poostritve določb proti šušmarjem v gradbeni stroki, kakor tudi spremembe dolečil o rekurznem postopanju, skrajšanje rokov radi pospeševanja postopka in spopolnitve specialnih dolečb za vasi, industrijske in kopališke kraje. Zakonski načrt o elektrifikaciji dežele je zbornica v svoji izjavi morala a limine odkloniti, ker ni lak, da bi služil za podlago podrobni razpravi. Po tem načrtu bi postala elektrifikacija nekak monopol države. Privatno in samoupravno podje;nosl skoro docela izloča in obstoječim podjetjem, ki niso državna, resno ogroža nadaljnji razvoj. Radi številnih nesprejemljivih določil je zbornica podala odklonilno izjavo. Tretji zakonski načrt je o ekspropriaciji privatnih nepremičnin za obče in javne potrebe Ta načrt zakona pa ni v skladu s sorodnimi določbami o ekspropriaciji v n. pr. gradbenem in elektrifika-cijskem zakonu. Ugotovilo se je, da določa ta načrt pogoje in primere tako splošno in nedolečno. da je mogeče njegovo porabo raztegniti jako poljubno. Na podlagi podatkov obširne razprave je zbornica podala splošno načelno izjavo, naknadno pa še podrobne konkretne spreminjevalne in dopolnilne predloge. Zbornica je vzela to poročilo na znanje in odobrila v izjavi zavzeto načelno stališče o navedenih zakonskih načr;ih. V odbor, ki naj določa porabo podpor za pospeševanje obrtništva, je bil iz trgovine izvoljen Stanko Florijančič, iz industrije pa inž. Remec in ravnatelj Krejči. Samostojni predlogi Zbornični član g. Josip Lenarčič je z ozirom na preteče povišanje poslovnine pri izvozu blaga, katero se hoče večinoma prevaliti na izvoz industrijskih izdelkov, posebno lesnih predlagal, da naj zbornica intervenira nu pristojnih mestih, da se z izvajanjem zakona o pospeševanju poljedelstva no obremene Industrijski izdelki preveč. Zbornični član cj. Krejči j g pietl lagal, naj se zbornica zavzame za osnovanje finančnega inšpektorata v Maribor u. Zaradi oddaljenosti kraja in ker je potreben osebni s.ik prebivalstva s finančnim oblastvom, jo potrebno, da se na podlagi zakona o organizaciji finančne upravo osnuje v Mariboru za mariborsko okrožje poseben finančni inšpektorat. Zbornični član g. Anton Stergar ugotavlja, da se kljub vsemu prizadevanju zbornico še vedno čuje, da potniki ^koro vedno obiskujejo zasebne stranke. Zlasti potniki gotovih inozemskih tvrdk občutno škodujejo trgovcem na deželi Zalo naj so obrne zbornica na g. bana, da naroči podrejenim obrtnim oblastvom in organom, da potnike, zlasti inozemske. strogo kontrolirajo in da vsak primer kršitve obrtnih predpisov najstrožje kaznujejo. Zbornični svetnik dr. Rebek vprašuje predsednika za pojasnila, ali je zbornica ukrenila kaj za lo, da bodo v banskein svetu zastopani tudi go- \ spodarski krogi, nakar jo g. predsednik podal po- j trebim pojasnila Nato se je vršila kratka lajna seja Po tajni seji je bila zbornična plenarna seja ob pol 17 no i poldne znklinčena. Začetek bolniških blagajn Slovenske dežele praznujejo sedaj sredi decembra važen jubilej: 40-Ietnico, odkar je bilo z zakonom uvedeno bolniško delavsko zavarovanje. Po zakonu so pred 40 leti tvorile jedro bolniškega zavarovanja okrajne bolniške blagajne. Ozemlje sedanje Slovenije je pred 40 leti izkazovalo približno 13.900 članov, zavarovanih pri okrajnih bolniških blagajnah. V tem številu pa niso vštete obratne bolniške blagajne. Skupno je bilo pred 40 leti zavarovanih v sedanji Sloveniji približno 20.00C oseb. L. 1889 sta bili za slovensko ozemlje ustanovljeni dve nezgodni zavarovalnici, in sicer v Gradcu za Koroško m Štajersko, v Trstu pa za Kranjsko in Primorsko. Tedaj zakon še ni prav za prav poznal stvarnih dajatev, ki so danes najbistvenejši del vseh dajatev. Od tedaj dalje pa do danes vidimo velik napredek ludi pri denarnih podporah Po rod ni na je znašala ledaj 60 odstotkov, danes pa 75 odstotkov poleg drugih ugodnosti, ki jih današnje zavarovanje nudi. Tudi v nezgodnem zavarovanju so bile prvotne B'ser na maša ff. M. Rebolja Šl. Vid pri Vipavi, 16 dec. Velika cerkvena slovesnost se ie vršila preteklo nedeljo 15. decembra v Št. Vidu pri Vipavi. Častni konzistoriialni svetnik ui bivši župnik tržaške škofije prečastiti gospod Matej Rebolj, ki živi od leta 1022 v Št Vidu v pokoiu. ie obha;al ta dan v vsej čiosti in takorekoč m1adeniški čvrstosti svojo biserno sv. mašo šentviška župna cerkev, ki ie bila ravno pred enim letom po prizadevanm tamošniega g. župnika Janeza Kovača vsa prenovljena, je bila za biserno mašo še posebei izredno lepo in bogato okrašena. Slavnost je poveličevalo tudi dobro pripravljeno petje domačega cerkvenega pevskega zbora, orglanie ondotnega domačina g. Stanka Premrla in ubrano potrkavanie novih, zelo posrečenih zvonov. Udeležba vernikov pri tej slavnosti iz domače župnije in drugih vipavskih župnii ie bi'a ogromna. Bog je dal tudi nadepše vreme. Šentvidci in okoličani so pokazali, da ljubijo svoie duhovne pastirje in zaslužilo spričo vn^me in navdušenia, ki so ga razodevali o priliki bireme maše, največjo pohvalo. O. biseromašniku pa želimo, kakor ie rekel slavnostni cerkveni govornik, g. vipavski dekan Brei-t e n b e r g e r , da bi dočakal še železno sv. mašo. Drzen v*om v Mariboru RAFINIRANI Viovrni pri STAVBENIKU KIFFMANNU. Maribor, 18. decembra. Zjutraj, ko je Buvaievn žpna hotela zikuriti pisarniške prostore tuk.iišuie stavbne tvrdke Kiff-mann, je r«n°donia zapazila.da so morali biti ponoči v pisarni nepovabljeni gostje: in že je uzrla pred seboj — nivrtano bligajno. Kriknila je od razburjenja in hitela iz pisarniških prostrov, da obvesti o tem svoje gospodarje. O vlomu je bila tako; obvos-ona polioiii ler je na mesto vlomi prispel daktiloskop Grabiti z »E^dolfom«; detektiv Grobi" ie na navrtani blagajni, iz katere je izginilo 30 —40 000 Din. precej drobiža in kolekov, izvršil posneHe prstnih odtisVov. >Ekdolf< pa se je pognal za sledjo ter zdirjal čez dvorišče do plota, ki je bil na dotičnem mestu prebit in kjer je bilo odtrganih nekaj d«~sk; odtod, kjer so se n°šli sledovi neke torbice, ki jo V vlopiiloc nosil s seboj, jo je »Ekdolf« ubral po Eriivčpvi. Meliski in Trstomia-kovi ulici tor obstal ob Meliskem brodu. Iz sledov in drugih sklepov domnevajo na policiji gVde omenjenega vloma sledeče: vlom se ie izvršil v toku noči od torka na sredo; rokovniači si vdrli skozi vhodna vrata tor si pri tem pomag-di z dletom: nato so razbili stekleni vrata, ki vodijo h dvorišča v pis«rnišVp prostore, da je za?pvala na vratih 12 cm Skoka odprtina. Na ta način so sp z roko mogli dotioali do klmča, ki se je nnha-al v praznpm prostoru do družili vrat in si nato nemoteno prvmYp na dvorišču, kjer so se dotihotanili do električnega svedra, nakar so ga napeliali na vrni ter pričeli z njim vrtati blagajno v pisarni. V tej prvi blngajni so dobili klhič od druge blagiine, kjer so se polastili navedenega denarla in drugih že ompnienih prpdmptov. Vlom so ponočni vrtuni izvršili na t«ko rafiniran način kakor ga povestnica vlomov v Mariboru ne pomni tako hitro; svoj posel so izvršili tako tiho. da je nočni čuvaj na dvorišču je-dva cul okoli 2 zjutraj ropot. Id jp pa bil tako rahel, da ni pol"gal nanj nobone važnosti. Da gre za prpeej izvpžbane rokovniače. priča dejstvo, di so prod prehodom >na dnevni rod- prevozili telefonsko žico ter odstranili od zida telefonski aparat. Po izvršenem vlomu i ili ie pobrali noč: poizvedbo za n Hm i vrši mariborska polici a z njej lastno tempiiitostio. Nad co'o z°dpyo leži nokika skrivnostna koprena: policijski pes je šel za dobljeno sledio do broda. kjer pa jih brodi v Merdnvs ni p rovi žil na pobrrško stran. Kreniti so morali torej v drugo smer. V M"ritx>ru jc povzročil omenjeni vlom nemalo senzacijo. Zmerno s* dar'ša iSv^enie Smrt najstarejše žene v župniji. St. Jernej na Dolenjskem, 16. dec; Dne 15. decembra 1.1. je umrla na Drami pri Št. Jerneju najstarejša žena v župniji, 02 let stara zasebnica Marija Bani č. Zanimivo je to, da je bila vse svoje življenje abstinentka in to v vinorodnem kraju, ko je imela vsak čas priliko za vži-vanje alkoholnih pijač. Torej se da tudi brez vina dočakati dolgo življenje in po navadi ga dočakajo ravno tisli, ki alkoholnih pijač ne vživajo ali jih vživajc zmerno. Imenovana je vkljub veliki revščini dočakala visoko starost. Od 80 do 90 let starih ljudi pa je v župniji še precej, in to največ lakih, ki so vedno zmerno živeli, ki so večkrat v življenju imeli boriti se za vsakdanji kriti; dajatve malenkostne in niso izpolnjevale svojih socialnih funkcij. Popolni invalid je dobil le 60% rente, danes jo dobi 100%. Enako nizke so bile vdovske, otroške in ascendenlne renle tei vdovske odpravnine. Seveda so bili tudi prispevki članov ledaj znatno nižji, kakor pa sedaj Vendar moramo reči, da je bil napredek bolniškega zavarovanja le delavstvu samemu v korisl. Bolniško zavarovanje v Sloveniji, katerega predstavlja skoro vsega Okrožni urad za zavarovanje delavcev " Ljubljani, je danes mogočna institucija ki je zrastla iz prav skromnih začetkov. Ce delavstvo še ni doseglo one socialne stopnje, ki mu po njegovem delu pripada, ni to krivda zavarovanja, temveč drugih vzrokov. Ne nioremo pa si misliti, v kako strašnem položaju bi bilo naše delavstvo, če bi bolniško zavarovanje nenadoma prenehalo izvrševati svoje velike lunkcije. Zato se sedanjega jubileja slovenskega bolniškega zavarovanja veselimo. Napredovan:a v vo*shi Nj. Vel. kralj je podpisal dne 17. I. m. več zakonov o napredovanju in odlikovanju častnikov. Med častniki so napredovali ti le Slovenci: za ge-neralštabnega polkovnika Anion Lokar; za pešadij-ske uolkovnike: Franc Pacak, Krešimir Košak, l an Rojnik, Otmar Langerholz; za artilerijskega polkovnika Otokar Šulc; za geodetska polkovnika Josip Štrekelj in Slavomir Vrhunc; za sanitetskega polkovnika dr. Matej Justin; za orožniška polkovnika Jakob Sagadin in Gustav Šlajnfl; za kapetana vojnega broda Dragotin Valušnik. V podpolkovnike so napredovali: v pešadijske: Vaclav Dietz in Miroslav Petelin; v konjeniškega Franc Škrinjar, v sanitetskega dr. Luj Debeljak V pešadijskega majorja za generalštabna dela je napredoval Ivan Pre;elj. V ka-petane I. razreda so napredovali pešadijski kapetani II. razreda: Borivoj Kreč, Zvonimir Jakšič, Ciril Podgoniik, Božidar Košar, Roman Franc, Matija Huber; v artilerijskega kapetana I. razreda je napredoval Franc Stropnik, v konjeniškega Miroslav Nežmah, v zrakoplovnega Zdenko Gorjup, v geodetskega Vilko Premrov. V pešadijskega poročnika je napredoval Vladimir Božič. Sanitetski kapetan 1. razreda je postal dr. Franjo Vizjak, nižji vojaški uradnik I. razreda ekonomske stroke Dragotin Sev-šek; zdravn. pomočnik III. razreda Gregor Rebula; pešadijski kapetani II. razreda so postali: Štefan Kos, Josip Hočevar, Ladislav Križ, Otmar Sever; artilerijski kapetani II. razreda: Ignac Furlan, Ivan Piš, Miha Bajda, Božo Poček, Franjo Šmigor, Vladimir Tauzes, Peter Kunej in Franjo Golob; konjeniški kapetani II. razreda: Stanko Turk, Jurij Ker-nin, Drago Globočnik; zrakoplovni kapetan II. razr. Egon Žitnik, artilerijsko-lehnični: Jaromir Grego-rič; poročnik fregate Franjo Kozjak; nižji vojni uradnik II. razreda ekonomske stroke Franjo Sinreč-nik in artilerijsko-tehnične stroke Anton Vinter. V podporočnike so napredovali naredniki: v pešadiji: Anton Rupic, Matija Močivnik, Peter Vinsek. Franjo Rupnik, Alojz Drame; v artileriji: Jurij Korošec, Janez Višnjar, Anton Rak; v konjenici: Rudolf Kurent, Jovan Kolar, Jernej Mak; v inženirstvu: Rajko Danko. Med častniki v rezervi so napredovali: v pešadijskega kapetana II. razreda: Lovro Hribar; v artilerijskega kapetana II. razreda: Edo Pičitian in Jurij Sluga; v sanitetskega kapelana II. razreda: Janko Rak. V pešadijskega poročnika z rangom od 6. junija 1922. je napredoval Mihael šlok; z rangom od 10. marca 1924.: Ernest Peikan; v artilerijska poročnika: Avgust Kolarič in Karel Petelin; v pešadijskega poročnika: Gojko Leskovec, Marjan Fr-lan. V kapelana II. razreda: Slavko Dogan, Slavoj Trošt in Fedor Šlajmer; v poročnika Mirko Scljan in Gustav Čižek. V kapetana I. razreda so napredovali v pešadiji: Ivan Vidmar, Anton Rožič, Mafija Štrekelj, Anton Tominc; v artileriji: Peler Kristl in Joško Kralj; v sanitejstvu: dr. Simon Jagodič in dr. Janko Pihlar. V kapetana II. razreda je napredoval sanitejski poročnik dr. Bogomir Toinažič. V peša-dijska poročnika sta napredovala Simon Milač in Oskar Lebl. V kapetana I. razreda v pešadiji je napredoval Franjo Peternel; v kapetane II. razreda: Ivan Supančič, Robert Rotli, Ivan Širc, Anton Lovšin, Vladislav Arko, Mirko Rajli, Rafael Hajnrihar, G. K. Chcsterton — Fr. Poljanec: Grehi princa Saradma (Nadaljevanje.) Ko sta se še enkrat vrnila v dolgo dvorano z okni in zrcali, je rumeni večer legal na vodo iu z vrbami zarastle bregove; in bobnarica je bobnala v daljavi kakor palček na svoj pritlikavski boben-ček. Tisto posebno čuvstvo nevarne in hudobne-pravljične deželo jo liki majhen siv oblak šlo duhovnemu preko duše. Flambeauja bi že rad imel nazaj,« je mrmral »Ali verujete v usodo?': jo nepokojni princ Saradin prašal nenadoma. •>Ne,c je gost odgovoril s>V sodni dan verujem.« Princ se je obrnil od okna in l licem v senci proti salnčnemu zahodu strmci vanj na poseben način. »Kaj menite?« jo prašal. :*>To menim, da smo tu na napačni strani tapete,< je oče Brovvn odgovoril. Reči, ki sc Iu dogajajo, ni videti, da bi kaj pomenile; pomenijo pa nekje drugod nekaj drugega. No k jo drugod pride povrnitev nad pravega krivca. Tu so pogosto zdi, da pade na napačno osebo/- Princ je nerazločno zaječal kakor kaka žival: v njegovem zasenčenem obrazu so se oči čudno svetile. Nova in bistra misel je po-tihoma posvetila v duši onega. Ali je imela zmes Saradinovega blestočpga so, pa na kratko odsekanega vedenja še kak drug |>ompn? Ali je bil princ. . Ali je bil pojKilnoitia pri zdravi pameti? Ponavljal ie: »Na napačno osebo — napačno osebo, veliko ver kratov, kakor je bilo za družaben vzklik naravno Nato se je ofe Rrovn kesno zbudil \ druoiioči so napadli slovenski čarugarji ali prpiči prodajalno in gostilno pri »Blekut na Vrhu pri Sv. Trojici pri Moravčah Domenili so se, da najpreje ubijejo gospodarja, ženske pomečejo ob Ua, nato pa oplenijo prodajalno. Gospodinja je slučajno slišala ta tajni pomenek čarugoveev v veži, pa je slekla It sosedu Martinovcu na pomoč. Sosed, korajžen možak, je prihitel takoj na pomoč, toda čarugovci so ga napodili do njegovega doma. Pred hišo se jim je mož ustavil, pograbil vile in hotel predreti glavnega loparja. A ko so navalili vsi trije roparji nanj, se je lo s težavo rešil iz roparskih krempljev, ušel v hišo ler zaklenil vežna vrata Dolgo so zbijali roparji po vratih, a ko so uvideli, da nc morejo vdreti tudi v to hišo, so se vrnili nazaj v prodajalno. Po hiši so vse prebrskali, iskali so menda v prvi vrsti denar. Potem so so napdi žganja tako. da so ob dveh zjutraj pijani obležali po tleh. Trooieanje so nato šli v hišo. oboroženi s sekirami, motikami, vil-mi. popadli roparje, jih z vrvmi povezali, naložili na voz ter odpeljali v Domžale na orožniško postajo, odkoder so jih orožniki odpeljali v sodne zapore na Brdu. so na lažji not, po katerem prihajajo bolezenske kali v naše telo. H«z -rei IjuOje rab jo na z-mavi o u-me „ANAOOT" pastilje dr. \Vandcrja. da se o v rjeio p e 1 da. nahoda in inf uenee. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se izdelkov, ki v /.adnjem času imilirajo ANACOT-pastilje. da so »hotna vrata stala odprta, in lihotnega g. Pavla, ki je stal med njimi s svojo običajno bledo brezbrižnostjo. »Menil sem, da je bolje, če takoj naznanim,« je d p jat z isto okorelo spoštljivostjo kot kak star družinski pravni zastopnik, čoln s šeslero veslači je dospel v pristanišče, v kljunu pa sedi nek < gospod , -čoln! je priru. ponavljal; gospod? iu , vstal. Nastal jo plašen slrah, ki ga je prekinjalo edino Čudno Irkljanje ptiča v bičju; in prede« ; Je kdo mogel zopet izpregovorit'. je nov obraz . in postava v profilu šla krog treh, v solncu se ko-j pajočih oken, prav kakor je pred eno ali dvema | urama šel princ. Vendar pa sta navzlic temu, da ; je bil oboji obris orlovski, imela malo skupnega. Namesto novega belega šilastega Saradinovega vrha jo bil klobukov vrh zdaj črn, zastarele in tuje oblike; pod njim je bil mlad nt zelo slovesen obraz, gladko obrit, okrog odločne brade mračen, je narahlo spominjal na mladega Napoleona. To zvezo jo podpirala vsa skup nekam starinska in čudna noša, kakor noša moža, ki se ni nikoli po brigal, da bi nošo svojih očetov izpromenil. Nosil : io ponošeno višnjevo -alonsko suknjo, rdeč, po I videzu vojaški telovnik, in neokretno belo hlače ; običajne v prvih Viktorijinih dneh. za današnji 1 dni pa čudno neskladne. Iz vse tc obleke so i. I njegov olivni obraz Odražal čudno mladega i: | goroslasno odkritosrčnega. Za vraga!« jc dejal princ Saradin in udari po svoIpiii bolem klobuku in -nrn odšel nrnji ni-nl . - - 1— -J , . - - njim vratom in jih šiloma odprl na vrt. ki jo žaro v zahajajočem solncu. Medtem so se novi prišloe in njegovi sprem Ijeviivci n« plani razporedili kol majhna odrska Ni Za Božič Cena škatlji 100 gr eno šhailfo potno zdravja! Morda je kdo Vaše rodbine slabega zdravja. Nimate prikladnejšega daru, kot je OVOMALTINEI OVOMALTINE vsebuje najboljše sestavine iz najredil-nejših naravnih proizvodv. kot slad, inleko, jajca in nekoliko kakava zaradi boljšega okusa. OVOMALTINE se izdeluje v koncentrirani trpežni in suhi obliki, pri nizki temperaturi, pri čemer sc odstranijo vse manj vredne sestavine. OVOMALTINE ima zelo prijeten okus ter se lahko in'docela prebavi. Ovomaltine KOT BOŽIČNI DAR V POSEBNEM BOŽIČNEM OVOJU. Din 18-50 Cena škatlji 250 gr......Din 36 25 Zadnja želja izpoln:ena Laško, 17. dec. Meseca aprila se ie ix>slovil 22 letni mladenič Karol Logar od svojih dobrih staršev ter se napotil k vojakom v Skoplje. Ni pisal, da bi mu šlo slabo. Toda zbolel pa je le in na smrtni postelji si je izgovoril zadnjo željo, da bi počival rad v bližini svoje mamice. Umrl jc pred dvema mescema in bil pokopan v Skopliu. Njegova dobra mati pa I zadnjih želj svojega sina ni mogla pozabiti ter jc prosila za dovoljenje, da bi sina prepeljali domov. I To se je zgodilo dne 17. decembra 192«. Ta dan | ob 3 je bil ob veliki udeležbi prijateljev pogreb. Pevsko društvo I luni« mu je zapelo Spomladi vse se veseli« in večno lepo Vigred.;. — Monsinjor dr. K r u 1 j c pa je spregovoril par ganljivih besed. Vsako oko se je orosilo. Blagi mladenič, nadvse si rad imel svojo mater, ona pa tebe ni pozabila. Vtc je storila, da se ie tvoja zadnja želja izpolnila Ena se tebi je želja spolnila. j v zemlji domači da truplo leži. Uglednim staršem pa naše iskreno sožalic! Koledar Četrtek. It), decembra: Urban V., papež. Osebne uesfs _ Promocija. V petek, dne 20. t. m. ob 12 bosta na tukajšnji univerzi proniovirana gg abs. pravnika G o r u p Milan iz Maribora in P o k o r n Josip iz Ljubljane za doktorja prava. Mala kronika k leden satnozataje. Krščansko žensko društvo v Ljubljani zasleduje s paznim očesom socialni položaj služkinj in spremlja z največjo simpatijo njihovo stremljenje po modemom služ-kinjskem domu* ki ne ho nudil samo zavetišča brezposelnim in starim .služkinjam, ampak tudi moralno in strokovno vzgajal dekleta za sposobne in poštene služkinje. Kdo zna boljše ceniti vzorne služkinje kakor ravno me, gospodinjo? Saj živimo ž njimi v najožjih, neprestanih stikih. Zato najtopleje priporočamo teden samozata e, ki so ga proglasile od 15. do 22. decembra. Žrtve, ki si jih nalagamo prostovoljno v prid služkinjskega doma, bodo prinesle obilnega božjega blagoslova na naše družine. Božje deto nam da zgled požrtvovalnosti. — Krščansko žensko društvo. k Zadnja hči Primičeve julije umrla. Kakor smo poročali, jc dne 16. t. m. v Ljubljani uinrla gospa Terezija Bauer, rojena pl. Schettchen-siuel, ki smo jo spremili včeraj k večnemu počitku. Pokojna je bila zadnja hči od Prešerna opevane Primičeve Julije, omožene pl ScJieuchenstuel Pokojna je bila 43 let vdova po stotniku. Bila jc blaga žena. ki je dosegla visoko starost 84 let. N. v m. p.! •k Državno pravobranilstvo v Ljubljani je sedaj naslov Državnega zastopništva oziroma prejšnje finančne prokurature •k Preselitev agrarnega referenta. Sreski agrarni referent (bivši agrarni urad v Ljubljani) se je i>re»elil ua Turjaški trg 3, poslopje kmetijske družbe, 11. nadstropje. •k V Pariz na Silvestrovo! Putnik, Ljubljana, priredi za Silvestrovo 7 dnevno potovanje v Pariz. Potni stroški (vizumi, železniška kar,a Ljubljana—Pariz—Ljubljana, ogled mesta, polna oskrba, napitnine, vodstvo potovanja i. dr.) II. razred Din 3030. lil razred Din 2095. Prijave sprejema do 24. t. in. »Putnikc, Ljubljana, Dunajska eesta 1. Istotam se dobe natančnejše informacije. Uradnem listu kraljevske banske upravo dravske banovine št 10 od 16. decembra t 1. jc objavljena »Uredba o poslovnem redu za redna kazenska sodišča- in .Uredba o poslovnem redu za državno tožilstvo,:. (SI. Novine kraljevine Jugoslavije z dne 5. decembra 1920.) * Pri vlomu ustreljen. V vasi Grebencu v južnem Banatu je bil te dni poskusen vlom v trgovino Jovana Suiča. Vlomilci so bili e svedraniem tako nerodni, da so zbudili Suiča Ta je pričel klicati na pomoč, obenem pa je ustrelil proti vlomilcem. Strel je zadel vlomilca Lazo Petrlea v hrbet, tako tla je ta padel. Pritekli so ljudjo, Petrič pa jc dal poklicati vaškega sodnika. Povedal mu jc. da je pred letom dni zažgal v bližini Večji kozolec in naj tega zlcčina ne dolže drugega. Nato je Petrič umrl. Orožnikom se jc nato posrečilo prijeti še druge vlomilco * Slovenec se poskušal v Samoboru obesiti v verigah. Radi suma več vlomov je bil v Samoboru aretiran šofer Josip štaugl iz Hrušice pri Novem mestu. Ko je orožnikom priznal svojo krivdo, je bil prepeljan v zapore okrajnega sodišča, vendar jo poskušal od tam pobegniti. Ko se mu to ni posrečilo, je razrezal in zvezal robce ter so nanje obesil Paznik ga je našel že nezavestnega. Ta- j kojšnja pomoč je šlanglu rešila življenje. * Požar v zagrebški okolici. V torek zjutraj jo 1)1 izu Zagreba, na Kulmerovem posestvu v Krugah nastal večji požar. Pričel je goreti velik skedenj s senom. Požar je bil najbrže "podtaknjen. Gašen.o je bilo skoraj nemogoče, ker ni bito vode v bližini. Gorelo je ves dan in je požar uničil ves skedenj škoda znaša okrotr 100.000 Din. kr S čim obdarujmo otroke o božiču ? Tudi ( pri nas je Že skoro splošno uvedena navada i božične«;a olnlarovanja otrok in odraslih, vsaj : po mestih Težki časi narekujejo vsakemu, da uporabi to priliko čim najbolj ekonomično, zato skuša obdarovati o božiču otroke in druge svojce predvsem s koristnimi stvarmi, ne po s samimi igračami ali sličnim luksusoin. Koristna pa ui samo obleka, obutev itd., temveč v enaki meri tudi stvari, ki vplivajo na otroke vzgojno in jim razširijo obzorje. V tem pogledu bi bilo staršem zlasti priporočati, da dajo svoji deci v roke knjijre, ki jih v njihovi starosti primerno seznanjajo s tujimi deželami in prirodo Dočim današnja mladina žal izgublja zanimanje ra bajke, povesti in drugo leposlovje, jo pa jjotopisi in slike iz narave še ved- no privlačujejo i nezmanjJano silo. Zlasti letošnji božič imajo iia$i stariši prelepo priliko položiti svojim otrokom vseh starosti pod božično drevesce izredno zanimivo in dragoceno tako delo s katerim je oskrbela naš knjižni trg Jugoslovanska kn jigarna To je »Veliki zoološki a 11 a n t c, ki obsega na 27 listih velike oblike vse glavno za«lopnike sesalcev, ptic. ptuzivcev. rib. Iiroščev, metuljev, mehkužcev itd. Slike so izvršene vse v barvali in z vso skrbnostjo ter daleko jirckaSijo vse sh/ne izdelke. ki so se pojavljali doslej po naših božičnih izložbah. Opremljene «o s slovenskimi, hrvaškimi, nemškimi in latinskimi imeni vseh živali. Otrok bo užival pri knjigi vso zimo in se iz nje tudi naučil spoznavati živalstvo. Najtopleje priporočamo to dragoceno pridobitev našega knjižnega trga tudi vsem šolani, ki ne zmorejo nabaviti slik vseh živali v velikem šolskem formatu. Knjiga jim bo nenadomestljivo učilo Njena cena je 260 Din za v celo platno vezan izvod. -k Kovačev študent, spevoigra v treh dejanjih. Zložil Vinko Vodopivec Ta priljubljena in zabavna spevoigra (1 sopran, 3 tenorji, l bariton in 2 basa), ki je že pred vojno pošla, je izšla v II izdaji Zbori, samospevi kakor tudi spremljava s klavirjem, ki ga pa v sili vsak malo izvežban organist lahko nadomesti s harmonijem), so lahki, čeprav živahni in prav nič banalni. Partitura (46 velikih kvart-strani) stane 32 Din tor se dobi v Jugošlovanski knjigarni v Ljubljani. Ugodno in najceneje nakupite vsakovrstno inanufakturno blago za Božič in novo teto samo pri Obiač lnici za Slovenijo LJUBLJANA ;: Miklošičeva c. ?. •k Neprekosljive precizijske »Schaffliausen« ure« pri F. Čuden, Prešernova 1 * Gramofon, 10 šlagerjev, 2 božični pesmi 1. dr. samo 564 Din Čitojte današnji oglas : Gramofon«, A. Rasberger! * Gospodioie VaSe perdo Dere, posuši, monga ali lika tovarna Jos Reicb Stari padarji na čaje so držali, in rože zdravilne vse so poznali Dandanes bi bil v njih apoteki »Buddha«-čaj med prvimi lekij __Jea Import.Ljubljana, Aškerčeva •k Pri ležkočab v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, leni vem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju povzroči 1 do 2 časi naravne »Franz-Josef« grenčice te meljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josef« vodo radi j e tn 1 jo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. »Franz-)osef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. Od strokovnjakov priporočene za varstvo proii vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi. Prave Panflavjn pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. Javna zahvala Udruženja drogista Kraljevine Jugoslavije, sekcife ra Slovenijo v Ljubljani, Ob priliki otvoritve tukaj, Drogerije »SANITAS«, družbe z o. z., v Ljubljani, Dunajska cesta št 5, se čutim primoranega, da izrečem vsem gg. kolegom svojo prekipevajočo hvaležnost za skrb, s katero so od maja t. 1. do današnjega dne na vse načine preprečevali ustanovitev novega podjetja, Njih ganljiva požrtvovalnost pri tem stremljenju in nesebična čistost njihovih sredstev ostaneta neizbrisno zapisani v mojem spominu. - Prepričan sem, da ni njihova krivda, če sc mi jc končno vendar le posrečilo, da sem našel za novo tvrdko možnost rojstva in življenja Naj bodo uverjeni, da jim želim toliko dobrega kakor oni meni — in, če bi bilo mogoče — šc ve čl -- Vaš udani Josip Kramar, član gornje sekcije In lastnik drogerije »Sanitas . armada. Še3teri mornarji so čoln krepko potegnili na obrežje iu ga skoro grozeče čuvali, svoja vesla kot sulice držeč pokonci. Bili so zagoreli možje in nekateri so nosili uhane. Eder, od njih je pa stopil naprej k mlademu možu z olivnatim obrazom v rdečem telovniku; nosil je veliko črno škatljo neobičajne oblike. »Vam je ime,- je mladi človek prašal, :Sa-radin?« Saradin je nekam zanikamo pritrdil. Novodošlec je imel brezbrižne rjave, skoro pasje oči, kar moči različne od nemirnih in bli-sketajočih se sivih prinčevih oči Pa je očeta Brovvua še enkrat zainučilo čuvslvo, da je ponovitev tega obraza nekje že videl; in še enkrat 6e je spomnil ponovitev v sobi s steklom obiti in je podobnost temu pripisoval. Naj koklja brcne to kristalno palačo!', je mrmral, .človek vsako reč prav prevečkrat vidi. Kakor v sanjah < »Ce ste vi princ Saradin,« je mladi človek dejal, »naj vnm povem, da je meni ime Antonelli.« >Antone!]i,«je princ leno ponovil. »Tega imena se nekako spominjam.«: »Dovolite, da se vam sam predstavim,: je dejial mladi Italijan. Z levico si je snel svoj staromodni visoki klobuk; z desnico je pa princu Saradinu priložil preko obrazn tako zvenečo zaušnico, da se je beli klobuk skolalil po stopnicah doli In se eden višnjevih cvetličnih loncev na svojem podstavku zazibal Princ, naj je že bil kar je bil, očividno ni bil bojazljivec; svojemu sovražniku je skočil za vrat in ga je skoro nesel nazaj na travo. Toda njegov sovražnik se mu je izvil z nekim posebnim izrazom neprimerne, prenagljene vljudnosti. »To je vse v redu,-- je dejal sapo loveč v polomljeni angleščini. %Taz sem žalil. Jaz bom da! zadoščenje. Marko, odpri škntljo.< Mož zraven njega z uhan! in veliko črno škatljo jo je začel odpirati. Iz nje je vzel dva dolga italijanska rapirja z bliščečima jeklenima ročajema in reziloma in ju z ostema zasadil v tla Cudui mladi človek, ki je stal z obrazom proti vhodu, s svojim rjavim in maščevalnim obrazom, obema mečema v šoti, kot dvema križema na pokopališču pokonci stoječima in z vrsto razporejenih roparjev v ozadju, je delal čuden videz, kakor da se je sestalo barbarsko sodišče. Toda vse drugo je ostalo neizpremenjeno, tako je bila niotnjava nenadna. Zlato zahajajoče solnce jo So vedno žarelo po plani, iu bohuarica je še vedno ropotala, kakor da naznanja neko majhno toda grozno usodo. »Princ Saradin,;'je dejal mož z imenom Auto-nelli, »ko sem bil jaz dete v zibeli, ste umorili mojega očeta tu o krniti i mojo mater; moj oče je bil srečnejši; niste ga ubili pošteno, kot so va« jaz pripravljam ubiti Vi in moja propala mali sta ga vzela in gnala v samotno sotesko v Siciliji, ga vrgla s pečine in šla svojo pot Lahko bi vas posnemal, če bi holel, toda posnemati vas jo prenizkotno. Sledil sem vas po vsem svetu, vi ete pa pred menoj vedno bežali, '('oda tu jo sveta konec — in vas Zdaj vas imam in dam vam priliko, ki je vi mojemu očetu nikoli niste dali. Izberite enega teh mečev.« Princ Saradin se jc s stisnjenimi obrvmi — se je zdelo — za hip obotavljal, loda ušesa so mu od udarca še vedno zvenela in skočil je naprej in enega ročajev pograbil. Oče Brown je tudi skoči! naprej in se trudil, da bi prepir poravnal; pa je brž uvidel, da je njegova navzočnost vso reč le ]K>slabšala. Saradin jc bil franiMski prostozidar In besen brezbožnik, in duhovnik je deloval nanj po zakonu nasprotja. In na onega Človeka niti duhovni niti laik ni prav nič deloval. Ta mladi človek z bonapartovskim obrazom in rjnvimi očmi je bil nekaj daleko močnejšega kol puritanec — bil Je jiogan. Bil je navaden ubijuvec od zemeljAkega ju- tra, mož kamenite dobe — mož iz kamna. En up je še osta!: sklicati služabništvo; iu oče Brovvn je tekel nazaj v hišo. Naše! je pa, da je oblastni Pavel vsem nižjim služabnikom da! proeto zunaj ua celini m da se je samo mračna gospa Antony po dolgih sobah uemirno potikala. Prav ta hip pa, ko se je ozrla vanj z mrtvaško bledim obrazom, je rešil eno izmed ugank te zrcalne hiše Težke rjave oči Antonellijevo sto bile težko rjave oči gospe Antouy; in kakor da se jo zabli-skalo, je videl polovico zgodbe. »Vaš sin je zunaj,; je dejal, uc da bi besede tratil; »ali 011 ali princ bo ubit. Kje je g. Pavel?« •On je na ladjišču,« jo ženska slabotno odvrnila. -Ori — on — daje znamenja za pomoč.c »Gospa An!ony,c je dejal očo Brovvn resnobno, zdaj ni časa za neumnosti. Moj prijatelj ima svoj čoln doli ob reki. kjer ribe love. Vašega sina čoln stražijo ljudje vašega sina. Samo ta edini čoln je tu; kaj jiočne z njim g, Pavel?« »Santa Maria! jaz ne veni,« je rekla; In po vsej svoji dolžini po preprogah ua tleh omedlela. Oče Brovvn jo je dvignil na zofo. vrgel na njo lonec vode, zaklical nn pomoč, nato pa jo udri doli proti pristanišču malega otoka. Toda čoln je bil že sredi reke, in stari Pavel ga gnal in suval po reki gori z odločnostjo, ia njegova leta neverjetno. »Svojega gospoda hočem rešiti,« je kričal, in oči so so mu blazno bliščale. »Kešiti ga hočem!« Očo Brovvn nI mogel drugega, kakor da je strmel za čolnom. Ko se je boril po reki navzgor, in da je molil, dn bi stari mož mogel mesto o pravem času vzbuditi. »Dvoboj Je dovolj huda reč..- je mrmral in si mršil okorne pepelnate laso, »toda tu pr! tem dvoboju jc nekaj narobe, celo če ga gledamo ko! dvoboj. V kosteh to čutim. Toda kaj nnj le to bn?r (Dalje.) Ljubljana Kai bo danes? Drama: Don Karlos. Gostuje gdč. Mileva Mi lioič-Bolter. A. Opera; Mignon, Gostuje ga Ančica Mitrovie Izven. Kino Ljublianski dvor: Senorita. Lekarne: Nočno službo imajo; Mr Sušnik. Marijin trg 0 in Mr. Kuralt Gosposvetska c. 10 te O Prvi naslop pevskega zbora Olasbene Malice ljubljanske po francoski turneji bo v petek. dne 20. t. m. ob 20 v veliki unionski dvorani. Ta večer priredi namreč mestna občina ljubljanska pevskemu zboru častni večer. Prijatelje Matice vabimo na ta večer. © Velika gasilna poskušnja z gasilnimi napravami raznih sislemov se bo vršila v četrtek, dne 19, dec. ob 15 pri paviljonu L< tukajšnjega vele-sejma. Poskušnjo je odredila Direkcija državnih železnic v Ljubljani radi večje dobave gasilnih aparatov ter se bo med drugim gasil goreč bencin, olje, karbid, eter ter druge lahko gorljive snovi. Pristop imajo tudi drugi interesentje. , Q Vreme v Ljubljani je bi o včeraj hladno. Zjutraj je bilo —2.2 stop. C. Nastal ie lep solnčen dan. toda kmalu je pričela pihati huda burja. G javna dražba zaiublien h predmelo\ bo dno 21. decembra 1929 od 9 dopoldne dalje aa mestnem magistratu. Mestni trg 1-p. Več na razglasu, ki je nabil na mestni deski. G Nesreča delavca. V mes'nl elektrarni sejo pripetila včeraj popoldne ležka nf-sreča Na dvorišč.) globok . doii jo s poslopja padel delavec Josip Tancig Dobi) je težko uolranjc poškodbe in si je pretresel možgane, tako da je nezavesten obležal na kupu premoga. UeSevalni avlo aa je prepeljal v boluišnico. L ■ malo upanja je še zanj. 0 Požur za Bežigradom! Dopoldne, malo pred enajsto, jo drvel po Dunajski cesti avto poklicni!) gasilcev l motorno brizgtuno. Gasilci so bili .ilarmiraui, da je za Bežigradom nastal velik požar Izkazalo pa so je. da stvar ni bila fako hu la. oz! roma sploh nič huda ni bila. V mestni vili št. tfi pri stranki Berlo! iaie v dimniku jame pogorele. Naiceneie nos/edine službe za služkinje pogredovajnica Poselske '/.veze na .Miklošičevi cesti v palači Delavsko zbornice. 1. nadstropje. Maribor □ Mestne finance. Redili občni proračun predvideva 17,857.915 Diu izdatkov kr 0,527.195 Din rednega kritja. Na novo ?o se moralo namreč k prvotnim rednim izdatkom vstaviti šc sledeče po stavke: primanjkljaj iz I 1928 (in to samo glede tistega dela, ki ga tvori prekoračenj..: proračunskih izdatkov) v znesku 680.000 Din; v fond za stanarino učiteljev 200.000 Din: fond za nepredvidene izdatke se jc povečal od 250 000 ua J50 000 Din; za revizijo prejemkov uradnikov 11. kategorije 15.000 Din. Tudi izredni proračun se ie v svoji končni formulaciji glede izdatkov nekoliko spremenil in sicer pridejo k prvotno predvidenim postavkam še sk-tleče iz kaldrniitiskega fonda: za nakup vojaških skladišč ob Einspielerjevi ulici za carinarnico ozir. zgradba novih skladišč za zaineujavo 3,200.000 Din; za novo carinarnico 1,750.000 Din; za novo carinsko pošto 4,150.000 Din; tlakovanje dovozu« ceste na tovorni kolodvor S00.000 Din; tlakovanje Aleksandrove ceste pred gl. kolodvorom 4,000 OOC Din. Razen loga sc v izrednem proračunu predvideva tudi vsota 7,000,000 Din za gradnjo nove kolodvorske pošte (krije poštna uprava). □ Hotel — lOrefc. Dilema: čini ali Beli Orel je dolgo razburjala mariborske duhove ter jih oče-vala v dvoje taborov — za prenovljeni hotel gotovo najboljša reklama. Zablestel je nato na preurejenem poslopju napis »Črni oreh ter prevladal, dokler ni našel dvoboj med črnci in „bed« svoj končno-veljavni zaključek torek zvečer ob priliki otvoritve preurejenega hotela pri Crticm orluc, Prišla ie dc-putacija k lastniku hotela ter zapretila, da bodo za-zvenketale šipe in steklenice ter da bo ua mali izpraznjeno prostranstvo hotela, če tekom 60 minut ne izgine raz pročelja pridevek -Črni'; Hotelir se je odločil v kompromisno smer: niso zmagali črnci« in tudi ne »belci- . V Mariboru imamo od torka zvečer naprej nov hotel; Hotel... Orel«. □ Sne-e-eg )c pobelil v noči od torka na sredo mariborsko gmajno. Mariborska vretnenoslovna postaja je beležila včeraj sledeče podatke: inidinium —2.4; ob 7 tiri zjutraj: —J; padavine 15 min □ Sledeča posojila bo najela mestna občina v smislu proračuna za I. 1930. jiosajio za Magvru-sovo lestev v znesku 250.000 Din (300.0C0 že v proračunu za 1. 1929); posojilo za povečanje vodovoda v znesku 200.000 Din ter posojilo za napravo novih hladilnih celic v mestni klavnici v znesku -15.000 dinarjev. □ Preminula je v splošni bolnici polkovni-kova soproga Rada Dedinac, stara 34 let. Pogreb danes ob pol !o iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežje. — Pogreb Marije Vokanove bo danes ob 15 iz mrtvašnice ua mestnem pokopališču. □ Krščanska ženska zveza se ob priliki tako lepo uspele boličnice v nedeljo, dne 15 t m pri kateri je bilo obdarovanih 195 revnih članic, najtopleje zahvaljuje vsem denarnim zavodom, tovarnarjem, Irgovccm in vsem, ki so v ta namen kai prispevali. □ Skrlatica sc jc zo|iei pojavila na nekaterih tukajšnjih Šolah tci obstoja nevarnost, da se bodo morali posamezni razredi ua nekaterih šolah zapreti. K sreči ie škrlatica lažie narave ter bo intervenciji od strani mestnega fizikat« gotovo uspelo, omejiti nadaljnje širjenje omenjene nalezljive bolezni. □ V dvorani Prosvetne zveze na Aleksandrovi ccsti prirede v soboto ob 20 dijak: mar.borskega orlovskega odseka slavnostno akademijo z nekaterimi Damam, hi obvladalo strojepisje kupite krasen, mal, prenosljiv kvaii« tetni pisalni stroj »ERICA*, dobavljiv ii 17 modnih baronih niiansah Res lepo in moderno darilo za Božič ali druge prilike — S>ike in op s na zahtevo! — — Oglejte si izložbo u specijalne trgovine psalnlh strojev ME REX Co.. Unbiiana GRADIŠČE 10 (za dram glediščem) izvirnimi sporedovnimi točkami. Nastopijo člani članice, mladci, mladenke ter naraščaj. Na sporedu so: Proste vaje čanov; Jutranja (članice); proste vaje mladcev; geometrijsko gibanje (mladenke), gimnaslične vaje članov, proste vaje članic, bradlja, ritmične vaje naraščaja, elegija (članice). |>ohod (člani). Prijatelji mladine — vsi! □ Prva poledica. 17-letna Josipina Siipei ic spodrsnila na poledenelih tleh iu je pri padcu dobila tež> poškodbe na glavi. Ponesrečenko so prepeljali v bolnico. □ Iz sodne službe. Ker je šel predsednik tukajšnjega kazenskega sei»ata, višji sodni svetnik Posega na 4-mesečni boiniški dopust, ga v svojstvu predsednika kazenskega senata nadomešča ss. dr. Senior^ (j Bcžičnica za revne otroke bo v nedeljo ob 15. uri v telovadnici II. dekl. meščanske šole v Cankarjevi ulici. p Božični bazar v Unicnu preteklo nedeljo je bil sijajen izraz ne .e izredne spretnosti in marljivosti učiteljstva in učencev temveč tudi velikodušnosti prebivalstva, ki je kazalo toliko umevanja in zanimanja za prireditev. Odlor se najtopevcem, godbenikom in damam za njih trud pri izvrševanju programa, takisto tvrdki Braudl za dostavo klavirja in olepševalnemu društvu za dekoracijo dvorane. Celie & Proslava rojstnega dno Nj. Vel. kralja se je tudi v Celju letos nad vse svečan lučin izvršila. Kljub dežju je večina hiš ze na predvečer dobi.a okras zastav. Na praznik sani je počivalo vse delo in je Celje tudi na zunaj imelo povsem praznični značaj. Slovesne službe božje se jc poleg predstavnikov vojaške in civilne oblasti v izredne velikem številu udeležilo tudi meščanstvo. Zvečer sc jc v gornjih prostorih Narodnega doma vršila sijajno uspe a in obiskana zabava, Td so jo aranžirali oficirji celjske garnizije. & Arhitetku Plecuiku posvečeni prosvetni večer prošli ponedeljek je zopet privabil polno telovadno dvorano Orlovskega doma. Bila ie navzoča sama izbrana publika iz vseh vrst celjskega meščanstva, ld je z vidno zadovoljnostjo spremljala bogati, nad dve iu pol ure trajajoči spored večera. Najprej je nastopil slovenski godalni kvartet g ravnatelja Sancina, ki je ob splošnem presenečenju z velikopotezno interpretacijo ter tehniško dovršenostjo odigral Dvofakov ainerikanski kvartet (opus 96) v 4 stavkih, dalje Cajkovskega Audante cantabile. Ned-balov Valsc triste in Dvornkovo humoresko. Kvar- tet je izzval burjo odobravanja in hvaležnosti. Po koncertu je z veliko preglednostjo in dovršenim poznanjem predmeta predaval konservator g. dr. Fr. Štele o arhitetku Josipu Plečniku, kakor se nam razodeva s svojimi deli v tujini in doma. Po biografskem in teoretskem uvodu je pokazal predavatelj nad 40 slik Plečnikovih del in osnutkov. — Prihodnji prosvetni večer se vrši v ponedeljek, dne 21 t. m. v Orlovskem domu. -O človeku v j>razgo-dovini s posebnim ozirom na najdišče v Potočki zi-ialki« predava profesor celjske realne gimnazije g. Srečko Brodar. Vstopnice se dobijo že v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti. Predavanje spremljajo skiootične slike. Q Občinski svet mesta Celja ima jutri 20. decembra ob 6 zvečer redno sejo. Na dnevnem redu so jioročila odsekov. & Proslava 40-lctnici socialnih zavarovalnih zakonov. Deavske strokovne organizacije priredijo v nedeljo, dne 22. decembra 1929 ob 10 dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Celju proslavo 40-tet-nice socialnih zavarovalnih zakonov. Na to proslavo, ki naj bi bila obenem tudi manifestacija za uvedbo starostnega in invalidskega zavarovanja in da reforma bolezenskega in nezgodnega zavarovanja ne sme prinesti poslabšanja, se vljudno vabi vse organizirano in neorganizirano delavstvo, nameščenci, kakor tudi vsi prijatelji socialnega zavarovanja. & V spomin II. obletuice smrti Ivana Cankarja uprizori Gledališka družina- Katol. prosvetn. društva v nedeljo, dne 22. decembra ob 4. popoldne v Narodnem domu j)retresIiivo Cankarjevo tridejan-sko dramo »Jakob Ruda«. Vstopnice se že dobijo v pred prodni i v Slomškovi tiskovni zadrugi. Z VIČA. Iz obč. gospodarstva: Mešč. šola: Pri zadnji seli je odbor sklenil za razširjenje in modernizacijo naše mešč. šole najeti posojilo v znesku 1,200.000 Din, 300.000 Din pa je denarja prihranjenega, torej bo za meščansko šolo porabljenih 1,500.000 Din. Vodovod: Za nadaljna dela pri vodovodu se bo najelo novo posojilo Din 400.000. Kanalizacija: Ker ie v nujni zvezi z vodovodom tudi kanai:za-cija, je občinski odbor sklenil najeti za začetek posojilo Din 500.000. Ceste: Ker se je z lanskim posojilom moglo popraviti samo nekaj glavnih cest. se bo za prihodnje leto najelo novo posojilo Din 200.000. Velik dar: Občinska uprava je naklonila prostovoljnemu gasilnemu društvu na Viču za zidavo novega gasilnega doma in regulacije jb domu ^nesek 100.000 Din ter sc bo za to najelo posoiilo. Občinski uslužbenci; Občinski odbor je v svoji zadnji seji sklenil nastaviti definitivno sedanje občinske uslužbence s 15. decembrom. Davčne pole: Vsi hišni posestniki se opozarjajo, da dvignejo davčne pole pri županstvu ter jih oddajo najkasneje do 20. decembra. Šport Ufacfeer (Durmi) v L'ubl'wni? Ljubljanska Ilirija sc pogaja z dunajskim prvorazrednim klubom Wackcrjem, da odigra eno tekmo v Ljubljani. VCacker. ki potuje skozi Lpibbano na daljšo turnejo po Italiji, bi v nedeljo nastjpil proti Iliriji s svojim najmočnejšim moštvom. Pogajanja potekajo ugodno in bomo imeli priliko na koncu sezone gledati res prvorazredno igro. To zlasti še, ker je tudi Ilirija pokazala v zadnjih nastopih, da je v dobri formi. Rasne športne vesti V torek so se vršile razne zanimiva tekme. t Zagrebu je nastopil Gradjanski 1911 proti Hašku. Debut Giadjanskega ni bil ravno uspešen, oudle-gel je s 5 : 2. Stari igralci kakor Ferderber, Cin-drič in slavni reprezentančni srednji krilec Ru-pec sc niso prav obnesli. Manjka treninga. S svojim prvim nastopom je imel Gradjanski smolo. Igral je s Miko Babičem, katerega jc Dunajska nogometna zveza proglasila profesijonalom. Tako jc prišel žc pri prvem nastopu v konflikt s pravili JNS. V Belgradu je pa igrala reprezentanca Bel-grada proti Subotiški reprezentanci v korist fonda Narodne Obrane. Po zanimivi igri je podlegla Su-botica v razmerju 4 : 2 (3 : 1), Sarajevska reprezentanca je pa igrala v Novem Sadu in zmagala s t : 0. Kakor poročajo zagrebški listi, uamerava bel-grajska reprezentanca igrati tudi proti ljubi aiidii reprezentanci. Ta vest je razveseliiva kajti vkliub pozni sezoni bi taka tekma privabila lepo štsvilo gledalcev na igrišče. Preteklo jc več let, odkar smo videli v Liubbani igrati Belgrajčane. Avstrijski zvezni kapelan, znani športni diplomat Htigo MeisI, je zavzel zopet svoje mejto kot generalni tajnik nogometne zveze. N egovo prvi delo je bilo, da je sestavil program velikega mednarodnega pokalnega turnirja. Tega turnirja se bodo udeležile poleg Dunajske še reprezen' :ace Budimpešte, Krakova in Zagreba. Zagreb ie naravno spreiel laskavo vabilo. NOGOMET. Vlenna — FAC 1 : 1. Na Dunaju sc je vršila med imenovanima kluboma nogometna tekma za zlati pokal, ki ga je daroval športni klub Nichol-son. Obe moštvi sta pokazali lepo igro, ki ]o ie motil včasih le močen in neprijeten veter Neodločen rezultat odgovarja moči obeh klubov Graško prvenstvo osvojeno! GAC ie pričakovano zmagal v prvenstveni tekmi nad Hakoah z 2 : 0 (2 : 0) in s tem postal jesenski , rvak Pri tekmi je prišlo v drugem polčasu do izgredov, katerih posledica )c bila, da je bil en igralec teiie poškodovan. Drugo mesto jesenskega prvenstva je dnsetfel Grazer Sportklub, kateremu pa sledi Sp. C. Sturm. Prvenstveni boj v Berlinu. Le neodločen rezultat sta dosegla vodilna kluba obeh lig. Tako ie Herta igrala s Spandauer Sp. V. 4 : 4 in Tennis-Borussia proti Minervi 2 : 2. Nemški p.vak Sp. Vgg. Furth je igral svojo zadnjo tekmo za prvenstvo v Sev, Bavarski. Radi zadostnega števila točk je nastopil proti Bayern Hof nekompleteu. Igra prvaka zato ni bila na višku m Ie s težavo jc bil desežen neodločen -czultat Slab začetek Ujpesta na Grškem. V Atenah se jc vršila tekma med zmagovalcem v boiu za srednjeevropski pokal Ujpestom iz Budimpešte in Ultmpiakos. Ogri so dosegli pičlo zmago z 1 : 0, čeprav so bili posebno v prvem polčasu zelo v premoči Med tekmo so se Ogri in Grki seveda pokrile" P i ' izk,iučenia grškega srednjega Praške tekme. Omeniti moramo predvsem igro poskusne češkoslovaške reprezentance - kombiniranim moštvom Kladno in Bohemiaus. Tekma naj bi pokazala, kateri igralci naj bi resno prišli v po-stev za tekmo s Špansko. Sicer je poskusna reprezentanca zmagala s 3 : 0, vendar pa ni pokazala pričakovane igre. Verjetno je, da bo vsled tega reprezentanca precej izmenjana. — Igra "iktoria Žižkov — DFC je končala z 2 : 4 v korist DFC. Rezultat je iznenadil vse, kajti kot favorit jc vo-Sparto žižkov- 1{i i« Pred kratkim premagala Hakoah (Newyork) je v prvenstveni tekmi i brooklyn-Wanderers zmagala z 1 i 0. Tekmo je gledalo komaj 4000 ljudi in to v Newyorku! Novi poljski prvukl Poročali smo. da ie na t oljskem postal letošn ji prvak klub Gabamia, Ki si je svojo častno pozicijo zagotovil z neumornim delom pod vodstvom svojega dunajskega trenerja. Torln boji za zeleno mizo* še niso prenehali in tako je poljsko nogometna zveza proglasila Warto kot poljskega prvaka, a Oubarnia jo sedaj ua drugem mestu. V koliko je vse lo pravilno in pravično, to je težko pojasniti. vendar gotovo jc, du tudi ua Poljskem prahu' V ' Jt' vsa s,var dvignilo veliko KOLESARSTVO. .... 0Hro>j.Nemef|el Letos že so nameravali v Nem-clji prirediti kolesarsko tekmo »okrog Nemči-e«, ki bi bila podobna oni na Francoskem, Ta načrt se bo uresničil v prihodnjem letu 1930. Cela prireditev bo trajala od 4. do 25. maja !n sicer bo razdel|ena v 10 etap ki so sledeče: 1. Berlln-Glogau, 220 km, 2. Glogau-Dresden, 245 km; 3. Dresden-Erfurt, 240 km; 4. Erfurt—Sehweinfurt, m l c. fi — Miinchen, 300 km, 6. M u n c h en—S tu t tg a r t ,2 35 km; 7 Stuttgart- Frank- mc Mo' ,2,15 km: 8' Frankfurt a. M.-Hannover. 345 km, 9. Hannover—Hamburj, 170 km; 10. flam-burg-Berlin, 285 km. Cela pot je torej dolga 2500 km. Na vsak dan votnje bo sledil en dan počitka. Za vsako etapo le predvideno 15 nag-ad v skupnem znesku 2250 Mark. Z« celo volnjo znašam torej nagrade skupno 22.500 Mark. LAHKA ATLETIKA. Elita Italije gre t Ameriko. Najboljši italijan- ! ski luhkontleti Tavenari (400 In 800 m), Facelh | (prvak v teku les) in Recr.ali (dolge proge) sc po vabljeni, da sodelujejo ua ameriških zimskih iahfco- i atletskih prireditvah. Vsi trije so obljubili svojo udeležbo in v januarju že odpotujejo v No>vvvrk. Vrnili se bodo šele koncem marca. ' Papežev odgovor nemškim kat del. društvom Oktobra meseca je bilo zastopstvo Katoliško delavske internacionale v Rimu Nemška delegacija je pri tem predala sv. očetu adroso, na katero je sv. oče odgovoril z datumom od 0 novembra Odgovor, ki je naslovljen ua sopredsednika državne zveze katoliških delavskih društev Nemčije msgr. Waltorbacha (Miinchen), so glasi: Prečasliti gospod! .Srcu sv. očeta je bil v največje utešeuje obisk, ki ste mu ga izkazali kot njegovi sinovi, kakor ludi v imenu katoliških delavskih društev predano pismo Obisk in pismo nista samo dokaz Vaše posebno vdanosti sv. očetu, temveč tudi polno in izrecno priznanje socialnih temeljnih načel Cerkve, ki ste ga hoteli kot zastopniki pripadajočih katoliških delavcev Nemčije poslati na tako plemenit način. O Vas se lahko o resnici ponovi, kar je že pa,f>ež Pij X. blaženega spomina pisni v encikliki »Singulari quadaim> leta 1912. nemškim škofom, da »3o apostolskemu stolu vdani v najpožrtvoval-nejši zvestobi in pokornosti in je njihova navada velikodušno iai hrabro se bojevati za Cerkev.,- In kakor katoliški delavci s polno pravico »zaslužijo največje odobravanje in so najbolj od vseh pripravni, podpirati resnične in prave interese svojih članove, ker -najprej ta najprvo stoje na tleh katoliške vore in javno sledijo Cerkvi kot voditeljici«, tako obstoji tudi sedaj zaupanje, da bodo s krepkim sodelovanjem klera, pod katerega vodstvom in oskrbo stoje, zbrali najmočnejše sile. da bodo lahko varovali nepopačenost vere in čistost nravi svojih članov in poglabljali svoje versko življenje z mnogostranskimi religioznimi vajami.« Dejansko je bil tudi ta nadnaravni smoter, radi katerega so tudi v Nemčiji nastala in se raz vila katoliška delavska društva. Bila so podušev-ljeua z oncikliko Leona XIII. >Rerum novarum: Zapoved jim jo bila vztrajno delo in pogumno sodelovanje klera, katerega stremljenje gre za tem, da preskrbijo društvenim članom zboljšanje njihovega materialnega, gospodarskega in socialnega življenja. Pri tem pa obdrži vseskozi religiozno in nravno sjvopolnjevanje in doprinaša ravno s tem k prenovitvi družbe. Te temeljne prenovitve pa potrebuje moderna družba danes bolj kot kdaj, ker jih jc lako nmogo. — odtujenih Kristusu in dale« ml zapovedi pravičnosti in ljubezni v evangeliju, — zapeljalo, da izrabljajo vladajoči gospodarski sistem izključilo za osebni dobiček in nn škodo drugih ter tako dajejo socialnemu problemu obraz in rešitev, ki ga nc moremo imenovali krščanskega. Posebno pa jo potrebujejo redko zadovoljne delavske mase, Ui eo bile zapeljane z nezdravo materialistično propagando in nato razrvanc z iz te sledečimi socialnimi prevrati Oni bodo samo oproščeni zablod, ki jih držijo ujete, in bodo z uporabo temeljnih socialnih načel dosegli pomirjen je z delodajalci. Seveda sc morajo prav razumeti in po laikih postati dostojiua tudi širšim krogom. jx> laikih, ki so napolnjeni s po katoliški akciji lastnim katoliškim apostolskim duhom Katoliška akcija obsloji veudat v sodelovanju laičnega sveta s hierarhičnim apostolatom in meri na to, da ee ure-ničijo, razširijo in ude.istvijo katoliška temeljna načela na vseh poljih — gospodarstvo iu delo nista izvzeta. Iz tega bo vsak razumel, kakšen mogočen jez postavijo s tem na to akcijo se opirajoča katoliška društva preplavijanju s socia-lijmom. Ob pravem času pobijate na fundamentu večnih resnic, ki vodijo socialni nauk Cerkve, nove krive sklepe tistih, ki učenje evangelija o zemeljskem življenju in o dobrinah tega sveta napačno razumevajo in radi tega mislijo, da *o lahko obenem dobri katoličani in socialisti, ali ila lahko s socialisti simpaiizirajo, oziroma celo morajo. S tem, da delavce varujete tega slabega učenca, kažete, da ste prav razumeti slovesen opomni, ki ga jc sv. oče na konzistoriju 18. decembra 1924 naslovil na celokupnost, da undijo vse moči, da se odstrani skrajno težka nevarnost in gotova škoda socializma in komunizma. 6e več: Vi sledite opominom sv. očeta, radi česar je obramba še obsežnejša in učinkovitejša, čo obenem z materialnimi in gospodarskimi poskrbite tudi za religiozne in nravno potrebe delavca, kakor ludi sploh malega človeka. Tako nadaljujete veličastno delo socialne prenovitve. Pri tem izkoriščate, kakor sami omenjate, od Njegove Svetosti v različnih nagovorih zabičevaiia načela, načela, ki so še h' pred kratkim bila o slavnostni odločitvi sveto kongregacije koncila predložena škofu v Lillu. Sv. očeta veseli, videti v vašem pismu omenjeno korist, ki so jo dosegle katoliško organizacije, bodisi s tem, da so nastopile za sodobne državne mere in zaščitne zakone, bodisi s tem. da so zahtevale -odelovanje delavskih organizacij, bodisi z dlscipliniranjem potroškov, s previdno pomnožit-vijo prihrankov, kakor ludi s preskrbo za srečno in spoštljivo zakonsko in družinsko življenje potrebnih stanovanj. Vse to so stvari, ki služijo za obrambo pravic delavca in narastek njegove blaginje, posebno proti premoči ogromne moderne industrije. ln kar še več pomeni: toliko dobrega sto storili z udejstvovanjem socialne pravičnosti in ljubezni in ne s kot posledico iz obojestranskega sovraštva ali brezmejnega pohlepa po zemeljski nasičenosti rojenim razrednim bojem. Materialno dobro sto nasprotno postavili v službo kulturne, nravno tn religiozne spopohiltve« vaših članov. S tein ste dosegli resničen dvig ljudstva; kajti ta no obstoji samo v zboljšanju gospodarske eksistence, lemvoč tudi v njegovi rešitvi tiranijo, zmote in greha ter v zagotovitvi neizmerne sreče, ld nam žar! v čudoviti luči evangelija nasproti. Sv očo Je prepričan, da se boste nič manj kakor sedaj tudi v bodočnosti trudili za vpostavitev boljšega gospodarskega in družabnega reda, da • tem pridobite delavcu višjo blaginjo, da utrdite med njim in delodajalcem slogo in tako mirno h» resnično sodelovanje različnih faktorjev gospodarsko produkcije. S temi željami Vam podeljuje Njegova Svetost v ljubeznivem, očetovskem spominu Vas monsigno-re Mflller, gospod Jons, katoliškim delavskim organizacijam. vsem njihovim članom in njih družinam apostolski blagoslov. Z Izraaotn odličnega in resničnega spoštovanja boleJlim Vaši milosti najvdmiejši I*, kardinal Gasmu-K Bolezni v želodcu in čpevih trda stolica, glavobol, naval krvi v glavo, nervoz-nost, nespečnost, hemeroidi, pomanikanjc teka — vse to nastane vsled slabe prebave. Uredite zato Vašo prebavo s preizkušenim či-stilom Figol in izginile bodo Vaše. bolečine. Čistilo Figol urejuje namreč prebavo in vrača zdravje Figol proizvaja in ga z navodilom o uporabi pošilja po povzetju lekarna dr. S e m e I i č , Dubrovnik 2'44 Originalni raboiček s 3 steklenicami stan« a zavojnino in poštnino vred 105 Din, 8 steklenic 245 Din 1 steklenica pa 10 Din Vsak dan prihajajo zahvalna pisma o odličnetr delovanju Figola. Javna zalivala G. dr. Semeliču, lekarnarja — Dubrovnik 2 44 'Dalmacija). Prajel sem poslanih mi 12 steklenic Figola, ki čudovito deluje. Figol je edino sredstvo za pra vilno delovanje želodca. Vsem in vsakomur ga kot takega toplo priporočam. — Pozdravlja Vas Živomir Bpibič, blagajnik Valjevske hranilnice, 23. XII. 1926. Borza Dne 18. decembra 1929. DFNAR Padanje deviznih tečajev se nadaljuje. Trst je padel že pod 295. — Promet pa je bil srednji. V večini deviz je. intervenirala Narodna banka z izjemo Trsta, kjer ie bilo zaključeno privat. blago. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2274 bi., Berlin 1348.50—1351 50 (13?,0), Bruselj 789.04 bl„ Budimpešta 988 22 bi., Curih 1094.40-1097 40 (1095.90), Dunaj 793.32 bi. London 274.66—275.40 (275 06), Ne\vyork 50.24 blago Pariz 221.92 bi., Praga 167.32 bi., Trst mOO— 295.90 (294.90). Zagreb. Amsterdam 2274 bi.. Berlin 1348.50 —1351.5. Budimpešta 986.72—989.72, Curih 1094.4C —1097.40, Dunaj 791 60 -794 60, I.ondon 274.66— 275 46, Newyork 50.14—r,6.34, Pariz 221—223, Praga 167-167.80, Trst 293.39—295 39. Belgrad. Berlin 1348.5—1351.50, Budimpešta 986.72-989.72. Curih 1094.40—1097.40 Dunaj 791.7 —794.7, London 274.66—275.46, Newyork 56.14-56.34, Pariz 220.92—222.92. Praga 166.02—167.72, Trst 293.95—295.95. Curih. Belgrad 9.1280, Berlin 123.12, Uudim-pešta 90.12. Bukarešt 3 07. Dunaj 72.38. fxmdon 25 09875, Madrid 71 15, Ne\vyork 514.15, Pariz 20.25125, Praga 15.2725, Sofija 3.72, Trst 26.815, Varšava 57.70. Dinar uotira: na Dunaju (deviza) 12.6075, (valuta) 12.58, v Londonu. Newyorku in v Prapr neizpremenjeno. VRKHNOSTM PAPIRJI Ljubljana- Celjska 170 den.. Ljublj kred 124 den.. Praštediona 905 den, Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den.. Stavbna 50 den . šešir 105 den. Ruše 250 - 260. Zagreli. Drž. pap : vojna škoda ar. 435.50— 136.50 (430.50), termini: 12. 435—436 (436). 7% inv pos. 85 25—86 (85.25). agrari 52---52.50. Bančni pap.: Ilipo 202—206 (201), Poljo 16—17. Hrv. 50 d.. Kred. 97—101. Jugo 83—84 '83), Ljublj. kv. 125 d., Nar. 8150 d., Prašted. 905—910 (905) Srp-ska 157 d., Zem. 128 130 (130). Ind pap.: Gutt-mami 185—190, Slavonia 190—210 (190), Slavo? 90—95, Danica 110 d.. Drava 240—300, Šečerana 388-400 (885), Osi. Ijev. 185 d.. Brod. vag. 130— 185, Union 145 b., fsis 19 d., Trbovlje 459—46C (460), Vevče 132 d.. Nar. šum. 10—30, Piv. Sar 150—170, Jadran, plov 540 d. Belgrad. Narodna banka 8200- 8210 f8210) 7% inv. pos. 84.50—85 (85.50). agrari 51-52, vojna škoda 434 -434.50 (433.50—486 50). 12 t:M 50-435.50. Dimuj. Podon.-savska-jadran. 86.40, Wiener Bankverein 21.50, Creditanstalt 51. Mscomptegos. 170, Ruše 31, Mundus 170. Aljiine 33.45, Trboveljska 56.55, Prager Eisen 440. Rima Muranv 99.30. Les* Na ljubljanski borzi je l.ilo zaključeno: 1 va> gon bordonalov in 1 vagon mešanih okroglic. Tendenca neizpremenjena Povpraševanje je za brzojavne drogove, sni reka-jelka-bor 25.000 kom 6.50 -15 m premer v vrhu 10—11 cm fko \ag. Postojna; nadalje za i e sto m čiste 20 mm 2.25 ni od 19 cm šir. naprej, min. 2/3 od 24 cm naprej fko vag. inejn Postojna; nadalje za bukovo .canelof, fko vag mejo Postojna Žit« Položaj na .svetovnem žitnem trgu se je pro cej izboljšal, zlasli pa beleži Čikago precejšen dvij. notacij. Ta izprememba zaenkrat pri nas še ni po vzročila dvigu cen, vendar se pozna neka učvrsti tov tendence in promet se je zlasti za koruzo pre cej povečal. V ostalem ni beležiti izpromemh. Gripo-inttuenco sploh vsako nerazpoloženje odpravi V lekarna'' in drogerijah I steklenica 16 Din Prva celotna izdajal Doktorja Franceta Pretema zbrano delo Cena Din 40"—. eleg vezana Din 5.V— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, Pomen letal v severni Kanadi Niti v Ameriki, niti na kaki drugi celini o-e ni raziskovanje neznanih pokrajin vršilo hitreje kot v Kanadi, kjer je bil še do nedavna neraziskan cel predel med Labradorjem in Aljasko. Dočim so nekdanje ckspedicije s pomočjo konj in volov prodirale le počasi naprej skozi pragozdove, se današnje s pomočjo letal, avtomobilov, motornih čolnov gibljejo zelo hitro in v kratkem času preiščejo pokrajino, za katero bi nekdanje ekspedicije potrebovale nekaj let. Sedanjim raziskovalcem Kanade je zelo olajšano raziskovanje; hidro-plan jih pripelje do kakega visokoležečega jezera, tu pristanejo in odtod naprej prodirajo po rekah, ki tečejo v jezero, z motornimi čolni. Toda kmalu pridejo do krajev, kjer vsa sedanja tehnika ne pomaga nič in človek je prisiljen, da se spusti v boj z divjo prirodo. Toda kanadska pustinja podlega vedno bolj in bolj tehničnim sredstvom. V krajih, kamor pred desetletjem šc ni stopila človeška Bernard Shaw in voziček z jabolki. Zadnja drama slavnega angleškega pesnika Shavva ima naslov Voziček 7. jabolki«. Naša slika nam kaže, kako je pesnik, ki je vedno nagnjen k humorju, slikovito predstavil naslov svoje drame noga, imamo danes že tvornice, ki črpajo gonilno meč iz strmega padca kanadskih rek. Za raziskovanje in s tem zvezano eksploaia-cijo Kanade so izdali angleški in ameriški kapitalisti ogromne vsote. Zato pridejo takoj za raziskovalci inženjerji in strokovnjaki, ki začno meriti in kmalu zrasle v novem kraju ogromna tovarna, do katere že vodi železniška proga. Vse se razvija s pravcato ameriško brzino. Najvažnejžo službo igrajo tu piloti. Danes ni v celi Kanadi kraja, ki bi ne bil dosegljiv z najbližjega letališča. Za pot, za katero se je včasih rabilo po več mesecev, se rabi danes en sam dan. Danes se ogromni predeli zemlje fotografirajo kar iz letala. Kraji, ki se včasih niso mogli izmeriti v več letih, so danes točno izmerjeni na zemljevidu in vse to je zasluga letala. Na letališču Sault Ste. Marie v državi Ontario je šest letal, ki so na razpolago raznim ekspedicijam. To je čisto novo sredstvo, ki daje raziskovalcem novega poguma za njihovo naporno in nevarno delo. Sploh je v provinciji Ontario letalska služba dobro urejena. Vodi jo kapetan Roy Maxwell, ki razpolaga z dvajset letali, ki vrše promet na zemljišču 30 000 kvadr. kilometrov. Vrednost teh letal se nc da oceniti. Tako so n. pr. piloti kapetana Maxwella lansko leto odkrili nič manj kot 526 gozdnih požarov. Ti »zračni redarji« (The police of the Sky), kakor jih imenujejo, so se tudi sicer dobro obnesli. Kakšno je njihovo delo, nam priča sledeči dogodek: Preteklega poletja je deželna policija v Sioux Lookont (provincija Ontario) dobila obvestilo, da je bil v kraju Fort Hope, ki je 300 milj oddaljen, umorjen neki tegovec s krznom. Ontarijsko zrakoplov -nono poveljstvo je dobilo ukaz, naj preišče umor. Dva uradnika sta odletela z letalom v Fort Hope, kamor sta prispela v treh urah. Letalo sc je vrnilo nazaj, uradnika pa sta začela raziskovati zločin. Aretirala sta nekega Indijanca. Dva dni kesneje se jc letalo vrnilo in vsi skupaj so odleteli v Sioux Lookont. Kapitalist, ki bi rad našel v tej deželi nov izvor bogastva zase, se vsede v letalo in proučava z letala teren, bodisi, da bi zgradil tvornico papirja, ali pa leti na kako reko in išče primernega mesta, kjer bi zgradil ogromno elektrarno. V Kanadi imamo mnogo tvor-nic za papir, tako da je Newyork s svojimi listi, ki izhajajo v milijonski nakladi, preskrbljen s papirjem. Letalo uporabljajo tudi za zdravstveno službo. Kadar se med Indijanci pojavi kaka nalezljiva bolezen, sc pripeljejo zdravniki in sanitetno osobje po zraku. Neprecenljivo zaslugo imajo letala za iskalce rud. V poslednjih letih so odkrili v teh predelih ogromna ležišča raznih rud. Prebivalci Kanade so pod vplivom t "h ekspedicij začeli živeti novo življenje. Mladi ljudje, ki so se za časa svetovne vojne borili v Evropi pod angleško zastavo, so spoznili neprecenljivo vrednost raznih strojev in posebno letal. Posledica tega je, da sc danes mlada Kanada razvija v znamenju letalstva. Letalo je premagalo vse daljave in dosedanje zapreke in sedaj se Kanadi na severu odpira novo bogastvo. Nekoč so se Kanadčani brigali zato, da na novo pridobljeno zemljo po-sejejo. Danes pa veje tam nov duh. Današnji rod stremi samo za izkoriščanjem rudnatih ležišč, »belega premoga«, in divjih pragozdov. Vsa Kanada gleda z zaupanjem na sever. Tja proži sedaj kapital svoje prste. Država upa na ogromne koristi, ker če se bo posrečilo obljuditi te šc neizkoriščevane predele, bo nastopila za Kanado nova doba. Sedaj je n. pr. aluminijska družba vložila v kraj Lake St. John v Quebecu 120 milijonov dolarjev. Tu so zgradili ogromno elektrarno, ki deluje z več nego milijon konjskimi silami. Tu je tudi nastalo novo mesto Aroid, kjer se grade hiše za 50 000 prebivalcev. Radi rudnikov zlata in bakra so v bližini ontarijske meje zgradili dve železniški pregi, v kraju Rouynu pa veliko topilnico. Indbury, najvažnejše ležišče niklja na celem sve*u. privlači desettisoče ljudi, odkar so tam naš'i tudi cink, svinec in baker. Vedno dalje in dalje se pomikajo meje civilizacije cin vedno bolj se umika divja priroda. Ro? Douofn Ena noč v angleškem Music Hallu«. I ri tej priliki je Sennet odkril Chaplinov humoristični talent. Takrat zanj še ni imel pripravljenega nobenega mesta, toda ni ga mogel pozabiti, niti, ko sta se ločila. Šest mesecev kasneje je brzojavil Cha-plinu in mu ponudil 125 dolarjev tedenske plače To je bila v onem času tudi za film že precejšnja vsota. Chaplin pravi, da bi bil bržkone popolnoma izgubljen za film, če ne bi takrat dobil te brzojavke. Vrnil bi se v An- Strasna avtomobilska nesreča v Londonu. Neki polno zasedeni londonski avtobus je v polni vožnji trčil v tramvaj in sc popolnoma razbil. Šest oseb je bilo mrtvih, 30 pa ranjenih. Stara zvijača moderne pnslo o v Le Človek bi mislil, da je v modernem času težko prevariti poslovni svet s kako staro zvijačo, toda dogodki dokazujejo baš nasprotno. Nedavno se je tudi v Filadelfiji pripetil dogodek, ki to potrjuje. V odlično prodajalno zlatnine in draguljev je vstopila elegantno oblečena dama in si dala predli žiti nekaj bisernih ogrlic. Dolgo je izbirala in se končno odločila za neko pravo japonsko ogrlico v vrednosti 1600 dolarjev, kar je celo za ame-rikanske razmere precej. Dama je vzela iz svoje torbice dva tiscčdolarska bankovca, cla s tem plača ogrlico. Blagajničarka pa je sumila, da sta bankovca ponarejena, ker se je zadnji čas pojavilo mnogo takih, in ni hotela sprejeti denarja, dekler ga ne preišče. Dama, ogc.rčena radi takega nezaupanja, je z ostrimi besedami obsojala tako postopanje. Niti šefovo opravičevanje ni moglo potolažiti razsr-jene dame. Izjavila je, da sploh ne bo nič kupila, pač pa bo vsem znancem povedala, kako postopajo tu s tujci. Ko se je sluga vrnil fz banke s potrdilom, da sla bankovca pristna, jih je vzela nazaj in odšla proti vratom. Šef se je še nadalje opravičeval in končno znižal ceno ogrlice na 1500 dolarjev. To je doseglo svoj cilj. dama se je vrnila in si dala zaviti ogrlico. Nato je izvlekla bankt vca. ki ju je že spravila, plačala in dobila še 500 dolarjev nazaj. Odšla je iz prodajalne, stopila v avto in se odpeljala. Pozneje pa so ona dva bankovca spoznali za ponarejena. Razume se. da je dama drugič plačala s penare enima bankovcema Za damo ni nobene sledi. Bytd se vrača domov Byrd, ki se jc s svojega drugega leta na južni tečaj vrnil na svoje izhodišče, javlja potom radia, da ne namerava za sedaj več poleteti na južni tečaj. Svoj program je rešil popolnoma zadovoljivo in je s pomočjo fotografskega aparata raziskal dozdaj še neznane kraje. Razen tega javljajo poročila o gosti megli in strašnih viharjih, ki so značilni za polarno poletje in ki bi onemogočili vsak polet. Pri morebitnem prisilnem spuščanju bi 11111 bil onemogočen povratek do izhodišča. Razen lega morajo tudi ladje takoj odpluti, da ne zamrznejo v svojem zalivu. Maršal Čangkajšek, predsednik kitajskega zakono dajnega sveta in vrhovni poveljnik vseh kitajskih bojnih sil „Batkanofonija" M*Hmur»c Josip Stolcer-glavenski fe «>odovinskega iivljenjepUja. (Insel-Verlag) — Rudolf G. Bui-d t n g, čigar novele >Der Oplergang- in »Die Lc-flendc der Keuichheit« so vrlo cenjene, ic pravkar izdal v založbi Rtltten et Loenlng svoje «Aus» tewahlte und neue Gedichtc. Poleg skrbnega iz-ora starejšh pesmi, spoznamo Iz te knjige poslednje pesmi mojstra, ki ima mnogo podobnosti z rajnima Hofmannsthalom in Rilkejem, — Roman it sodobne Kemalove Turčije je napisal Curl H a e n s e 1: »Die letzten Himde Dschlf.g's Chans.< Pisatelj, ki je znan po romanu »Der Kampl ums Matterhom«, nam podaja ob strani osebne zg>dbc švicarskega inženerja zgodovinski preobrat Abdul Hamtdove države« (Engelhorns Nnchf. Sluttgaft). — Veliko zgodbo Iz ruskega ujetništva te napisal znameniti nemški umetnostni kritik ;n pisateli Jullus Meter — Graf«! »Die wcissc Stras- Dr. Fr. Prešerna zbrano delo (Izdala in založila Jugoslovanska knjigarni! v Ljubljani.) V svoji povesti »Usahlo vrelo« sodi Ivan Pregelj, d4 |e naša domača omika neizrazita in ne&amonikla radi tega, ker naš narod vse premalo pozne svojega največjega pesnika, Franceti' Prešerna Ko bi se bila razvijala naša kultura v pravcu, ki je kot temelj položen v Prešernovem delu, bi imeli danes gotovo vse boli narodno in vse bolj izrazito slovensko omiko, nego jo imamo, ker smo mnogokdaj tujini vzorom sledili mesto velikemu domačemu. Resnica je, da so veliki poznejši naši pesniki in pisatelji Kette, Murn, Zupančič in Cankar, pa Vsa nepregledna vrsta drugih, le tam dosegli Velikih in pomembnih uspeli av, kjer »O sledili v pravi črti zgled Prešerna. — Kdor Prešerna ne pozna, ta ne pozna naše največje in neptčkosljive narodne vrednote. Zatorej illora ^re-leren v sleherno slovensko hišo, vsakdo pa ima priliko nabaviti si popolno njegovo delo v okusni in skrbno pripravljeni izdaji Jugoslovanske knjigarne, Izdajo sta pripravila Avgust Pirjevec in dr, Joža Glonar Zbori. Revijo tlove zborovske glasbe. Ureja Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon Izšel je zadnji zvezek letošnjega letnika, Vsebina glasbenega dela: V. Mirki Domovin), mešani zbor, A Joost: Na vasi, moški zbor, dr F. Kimovec: Hitimo o Kristjani, moški in mešani ?bor. — Vsebina književne priloge: Zahvala uredništva in uprave sotrudnikom »ZborOv« oh zakl ;ku petega letnika. Dr. Jos. Mantuani: O slovenski operi. Dr. St. Vurnik: Subjektivna pa. objektivna kritika: Naši skladatelji Dr. Fr, Kimovec Zgodovina pevskih društev. (Glasbeno društvo Ljubljana, s sliko zbora.) Novosti. Opcfa. Razno. Listnica uredništva in uprave. Zvezku je priloženo vabilo na na-ročbo za leto 1930, v katerem praznuje pevsko društvo Ljubljanski Zvon 25 letnico svojega > b-stoja. 1. štev, za 1930 -Zborov« izide zato v slavnostni obleki, z zgodovinsko vsebino in mnogimi Oglejte si v slaščičarni (.Pelikan, Maribor Gospodska ulica 25 NajbolJSe pecivo za okrna božičnih drevesc, na.flnejM kruh s sadjem In vsakovrstnih čokoladnih izlelkov — Ogled br e/. dolžnost) UaKegu nakupa. koncesionirana ŠOfBPSlifl ŠOl0 I. GaMČtt bivši komisar za šoferske izpite, Ljubliana. Bleiveisovu cesta 52, Praktični in teoretični uOuk na podlagi Raiteodernclših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim in odpr-1 tim avtomobilom Poučuiem tudi privatno. Prihodnji redni tečaj prične 2. januarja 1930 Pozor! Zahtevajte povsod pn Vaših cenj. trgovcih le Kernove biskvite, deserte iti tmpoli tanko, ker so najboljše. Izdeluie jih edino le A. Umi Kranl Tovarno keksov Prehlad, kašelj, bronhitis, pljučni katar, davico in vsd pljučno bole'.ni adravi v raznih bolnicah preizkušeni in priporočeni, odlikovani in patentirani HUDOVSCIN •i (zpitlno doai t n« zahtevo braStne rajnih Ddinit o iz-oiirnosti Hudonscina 0 Dob va io | Ion -lia ia lilig 110111 ulf„M 'oboi"' Ul .lo le tlpiirub iiiln mo a ž« uo, mitrnin t>ri/nn: i. dn tu no rasi la vi.Ion. Kttr pa aern trtdi nmn na ml nI sem urupri^ai, iln lo nm nloiio 'ilravllo kori-tno. Vas in'o sin) noSIUtp mi zamc"l n « zn -lili — Din. PrUak ilc m ' ašo »kiM-nj no pnStlldtnv. S stioAiovniiJ in, Jt an Oavi tlovii-,i'iiiovniK 'lnv .iipriv«, Cr Slinn. t',,št J« po p vz klil .,^1 m;|i,*1" Va-itia s. Bo sratl, ut-udi-jal karnit tioi.nl,Kni-z MiI)»ilovu 1 111 drotjeriia Ef-ltula'1 K"l'ir evn < s&;< (Klinkhardt et Biermartn, Leipiig). »V Sibiriji boste iskali Boga — reče nemškemu vojnemu utel-niku žena taboriščnega poveljnika,,. In Meier-Graefe nam v globoki, prelepi svoji knjigi pripoveduje, kako je izpolnil ta ukaz — Komain R 0 11 a n d, čigar veliki trud je od nekdaj bil, da bi prodrl v Življenie največjega glasbenika vseh Časov, j« dovršil delo o Beethovcnovi nojstrski dobi, katerega nemški prevod je Izšel V fnscl-Ver-lagu v Leipzigu. — Andre Maorois, ki je eefen najodiičnejših predstavnikov žlvljerieplsneiJa romana — pognan po »Disraeiiju«, Shelleyu< in po baš v lednfltu »Candide^ Izhajajočem žlvljeii e-pisu Byrona — je našel nov rit, iz katerega bo črpal tvarino za svoje spise, Mesto preteklosti, ie pač možno slovstveno obdelovati bodočnost in le čudno (e, da se te Jules Vernove uspešne poti le malo pisateljev z uspehom poslužuje, Matirofs naznanja, da Izda v kratkem knjigo z nistovom »1992«, kateri bodo sledile se drugo podobne Tudi drugi pisatelji naznanjajo, kakof poMfa »Die lite-rarisihe Welt , slična dela, katerih anov bo človeška bodočnost. slikami. Obnovilo naročnino na »Zbore« takdjl List gotovo zasluži pozornost in podporo naše (Jlasbsrte javnosti. « Film Seuorita« v ^L j U b 1 j u n b k e ni d v o« i vu jo amerlkanske produkcije in slika boj med ; pastirji dveh farmarjev. Sfernandezu In Olivni'«. Vodja Stwimndezov je lepa Frančiška, bojevita norita, katera vodi svoje pastirje, ki menijo, da jtrt načel ti jf junaški niiadenič od zmago rav zabaven. Preje leče, kot predigra, ainerikans-ko burleska Zamenjeiic dolžnosti/, ki je j»lno htilnorja ■•iCer naivnega, pn vendar gprnvi človeka v pravo rrtz)»Oložeu,ic in dobro voljo Ifahtfansko gledališč Drama! ZmVteV nb 20. Četrtek, 19 decembra: DON CARLOS, Gostuje gdč- Mileva Milieic-Bolter Red A. Pete«, 20 decernbrai Zaprto Sobota. 21. deccuibrd: UTOPLJENCA. Ljild. predstava pri znižanih Cenah, Izvoli. Onera: ?.:ičetpii tih not 20 četrtek, tu. docombra; MIGNON Oo^tujc ga. Anči- c« MitroviČ Red D. lJelek. 20, iocembra: Zaprto. Sobota, '21. deccmbra: š V AND A ULTDAK. Red C. Mariborsko gledališče ! četrtek, 19. decembra ob '20: KROG S KREDO. Ab. C. Kuponi. Petek, '20. decembra: Zaprto. Sobota, 21. decembra ob 20: RADIKALNA KURA. Premi jeva. Vam le znano da 2c skozi 2u let prodaja tvrdha 1. H. Soštopič v tMariboru, Aleksandrova c. O tia:t>o!jšc ANGLEŠKO lo ^^šKO SUKNO za plaSic tn obleke, volneno blago, batist, šilon. flanel, Izgotovljene obleko tri perilo, posteljne odefe, perje tn puh. zastore, praprogo t. t. d I Cen« flltlie. postrežba strogo solidna — El) poizkus zadostuje, iu postanete daš stalen odicirinlac Pridobivane novih naročnikovi Radio omogočen vsakomur V propagandne svrhe odda Radijska oddajna postaja v Ljubljani za čas od lo. decembra 1929 do 15. januarja 1930 po I z r e d h i h cenah ln i z r e d a 1 b plačilnih pogojih sledeče aparate: I V 150 50 35 25 10 flniii letektorskih aparatov s kristalom, 1 slušalko »Kapsch«, 50 m antensko žice, ter vsem ostalim materijalom, za 06 Din ter štirikratno mesečno plačilo po 75 Din. dvoelektronskfh aparatov >KapschDonna Juonila — Berlin: 2030 Glasunofl' kvartet, 21.30 Večernn glasba. — Katovice: 16.20 Reproducirana glasba. 18.15 Koncert na mandoline. 20.15 Veliki koncert filharmonije iz Varšave. 23.00 Literarna ur« v francoščini. — Toulouse: 19.00 Ruske pesmi. 19.30 Plesna glasba. 20.15 Orkestralni koncert. 21.00 Večerni koncert. — Sfultnarf: 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Arije in pesthi. 20.15 Komorna glasba 21.88 Večerni koncert. 23.00 Plesna glasba. — M. Ostravn: 11.30 Reproducirana glasbil, t'2.30 Opoi-dantkt koneerl, 16 30 Popoldanski koncert. 17.80 Klavirski koncert. 19.05 Ljudska glasba. 19.35 Zabavna glasba, nato violinski koncert. 22.20 Koncet' moderne glasbe. Iz društvenega živlienja Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vab ua redni občni Zbor, ki se vrši dne 28, dec. 1920 oi> pol 8 zvečer v restavraciji Zvezda s sledečim dnevnim redom: I. čitanje zapisnika; '2. letno poročilo odbori in revizorjev; 3. volitev predsednika odbora, revizorjev in razsodišča; 4. določitev čas-pisov in knjig; 5. določilev članarine; 6. slučajnost-Za slučaj nesklepčnosti velja določitev poslovnika. Pevski zbor Glasbene Malice Ima «v prvi 8C»tan«U In sttušnjo po turneji danes v Četrti 10. t. m. ob čoln ua sedem v pevski dvorani. 0db< vabi vse člane, du se polnoštevilno od »o vejo temi: vabilu. Predavanje v društvu Soča« v Ljubljani. \ soboto 21. dec. bo imela v salonu pri Levu ga. j; ric» Zoinijanova, voditeljica gospodinjske šoie na Mladiki v Ljubljani za vse družine zelo poučno predavanje i ti sicer: O pravilni prehrani tloveka. Začetek ob pol 21. Vatop prost, MALI OGLASI Vsaka drobna vrat'ca »SO O In ali vsaka beseda tO »ar Na| 'tolie i vetoi reovi na A VOIH i IHDI S\\R Rpsljpva rent« 24 Luksuzno PECIVO specijelno za praznike — peče parna pekarna tudi po naročilu. Se h m i d Maribor, Jurčičeva 6 Razprodaialci dobe po-oust Razpošiham povsod r KOVČLG ASTI 10 Preklic, Podpisani preklicujem vse žalitve in izgovorjene besede o gospodični Eli Gregorčičevi v Škofji Loki. Franci Škerlj. Budilke 3 letno jamstvo, 60 Din, dobite samo pri tvrdki Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15. Pisalni stroj »Berni« nov, 1500 Din, pletilni stroj »Ideal« z mizico in malo rabljen. 2500 Din -proda Jančigaj, Tavčarjeva ulica 1. Pisarniško opravo dobro ohranjeno, proda Jančigaj, Tavčarjeva 1. Zimshe suhiiit in .ruga oblačita za "ospode in otroke nudi po znatno znižani cenah HflCfh l-uhitan« AieK«nndrovnl2 GRAMOFON VELIKOSTI 3d X 2? '/j X 13 '/2 cm P0LE.G TLGA ŠF, 10 NAJNOVEJŠIH ŠLAGERJEV in 2 LEPI BOŽIČNI PESMI A (1 IGEL I iN ŠCETKA ZA 1'LOŠCE VSESKU ^AJ Samo Din 564 - Frauko « vse krnje Jug's aviie. Na a ite takoj gornj zneseit, nnka' Vnm a tiral ta' o> i o*lie-mo - Razpošiljanje traja samo do i rekiicH. CEVTRALA ZA SPLOŠNO GRAMOFON1JO .GRAMOFON'-A. RASBERGER Ljubljana — MshloSitcva c. 34 (Palača Poisojiiius,ega zavoda) »UUMIIA SIAHPILJ* i »onu« \ A K I Ut Ji Aleksandrov:- -fisti. Priporoča se delikatesna trgovina in /ajutrko* atnica J BUZZOl INI Liubliana Lirfiarleva al (za 4koliiol NAZNANILO OTVORITVE! Čast nam je naznaniti našim poslovnim prijateljem in znancem ter vsemu občinstvu, da smo na občo željo otvorili Drogerijo »Sanitas«, družba z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta 5 (bivša Frelihova hiša), ki jo bomo vodiii v tesni interesni skupnosti s staro znano drogerijo »Sanitas« v Celju. Opiraie na preizkušena in splošno odobravna načela imenovanega podietja, bomo tudi v ljubljanski drogeriji stremeli za tem, da z nakupovanjem velikih množin dosežemo nizke prodajne cene. Na zalogi imamo vse parfumerijske in kozmetične izdelke najuglednejših svetovnih tvrdk (Coty, Houbigant, Forvil, Dr. Pierre, Atkinson, Roger & Gallet ter veliko drugih. Naš fotomanulakturni oddelek je založen z aparati prvih tovarn (Voigtlander, Zeiss-Ikon, Agfa, Rodenstock itd., ploščami in papirji prvih evropskih znamk (Agfa, Fotogen, Herzog, Ilford, Mimosa, Satrap itd.) ter vsemi ostalimi fotografskimi potrebščinami. V svojem kirurgično sanitarnem oddelku lahko postrežemo p. n. odiemalce z vsemi v to stroko spadajočimi predmeti; zlasti poudarjamo svojo bogato zalogo kirurgičnih bandaž in obvez ter gumijastih izdelkov za zdravstveno rabo Samoumevno je, da smo se preskrbeli tudi z vsemi kemikalijami in surovinami za vse obrti Opozarjamo končno na svojo oblastveno dovoljeno zalogo strupov, kakor: cijankalija, arzenika, strupenega zelenila, vedno svežega strihnina in »Cyanik-a« v ampulah, ki je po današnjih izkušnjah najsigurnejše sredstvo za uničevanje roparic. Kar najvljudneje vabimo slavno občinstvo na ogled svoje moderno urejene trgovine ir. zagotavljamo vsakogar že naprej, da bo šel od nas zadovoljen z blagom in ceno. DROGERIJA »SANITAS«, DRUŽBA Z O. Z„ LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 5. Božični okraski pr nnrmi 'larila > največji izberi — pri tvrdki F. M. SCHMITT Pred Škoti o ' LJUBLJANA Lingarjeva 4 .......................II.■>,<-.. ,1 ........... ^M^Jg-^p (Ded cvetlicami skr ia mul steulenica narf ima vs> lei užge. D igerja Grecorič i jubljuna. Prešernova ulica 5 Bamjai preproge Gara ni ir. trajne barve, cista volna, najcenejše vozlane preproge domač izdelek * sc dobiva v vseli boljših trgovinah s preprogami. inaaaif -M "5 Je » * rfj-l 0 a. .. « 1 •ni Sq j: s s » "-o -9 ■O 'jQ ►) 1 N C C * a>uc~ 'j: ^ — aC c » w — ^ r« m imC »c „ OuJ O M - rMQ-* - ai Pierre L' Ermite: 40 •S r; S o .i100 > ti (j Stti:- » š » l a-;-iN w z 18 O r , ™ I , - s- Jt ^ w [- a, u -5 _ C ® .gU^Uo S »tjii. ceD s co 5 II .S. 3c s j « XTi mala lažnjivkak ->Teta, zagotavljam vas.. .c :>0h nikar mi ne zagotavljaj... S teboj človek nikoli ne ve pri čem je. Tudi onega dne pri večerji... Ampak pustimo to! Poglej: ti si izobražena deklica, toda nikar si nc domišljaj preveč... izobražena za Noirmoutier. Saj veš... v kraljestvu slepcev so eno-oki kralji.c »Hvala lepak To je živa resnica ... prava resnica. »Kam pa merite tetka ?c Takole ti bom povedala: kar sem mogla, sem žrtvovala za tvojo izobrazbo. Učila si se vsega, kar ti je bilo na tem otoku mogoče. Zdaj sem se odločila, da te popeljem v Pariz, kjer boš marsikaj videla, marsičesa se naučila, kar ti bo služilo, da boš mogla primerjati in soditi o vsem ostalem .. .<: ».. .k »Ti molčiš? ; V resnici Rolanda ni odgovorila. Obstala je; roke so ji obležale na mizi, pogled pa je bil izgubljen na nebu, ki se je kazalo v okviru velikega okna. Koga ne bi moj predlog navdušil? Zdi se mi. da tebi, kakor vse, kar ti predlagam, tudi to ni posebno vsec.«; >Tako nepričakovano!-: :>Nepričakovane stvari so ponavadi najlepše .. .<: ■JTukaj živimo tako mirno in srečno. Čemu bi se podajali v neznano? Čemu bi se trudili na pot v Pariz?« : Zaradi spremembe! Da vidimo naposled kaj novega! Ali tebi nikdar ni prišlo na um... ali si nisi nikoli poželela videti Pariza, tega čudovitega mesta, edinega svoje vrste na svetu, mesta, o katerem govorijo vsi ljudje; kjer se ustvarja eleganca, kjer je nešteto znamenitih spomenikov: Notre-Dame ... Sa-cre-Coeur, Eiffelov stolp, Boulogneski gozdič . .< Ki pa gotovo ne prenese primere z gozdičem La Chaise! Ponavljam vam, teta: tako nam je dobro tu, med morjem in šumo, v senci našega zvonika, pod streho »Zavetja;, ob dobri Filomelini kuhinji...« »Zmerom, zmerom eno in isto!« ;,Če je pa tako lepo ...« . Dobro, pa ostani! Jaz pa pojdem; za trdno sem se odločila, in živa duša mi ne bo branila .. Američani gredo čez ocean, da vidijo Pariz. Od tod je pa komaj dobro noč vožnje po železnici ... Vsako obotavljanje bi bilo smešno. Naposled, saj vendar nisem oslica k Kakšna primera!< Zanje je življenje tudi zmerom ena in ista reč.. Tvoj paradiži Jaz pa komaj čakam, da mu za nekaj dni ubežim .. .<: »Tetka, vi dobro veste, da vas ne pustim samo po svetu ... Če pojdete vi, pojdem tudi jaz .. .c Kakor pes, ki mu pokažeš bič!« »Ne... Kakor nečakinja, ki zelo ljubi svojo tetko, in je za nobeno ceno ne zapusti.« »Ti zamenjuješ ulogek »Ali ste prepričani, teta, da jih zamenjujem?« Nastal je molk ... Nato Rolanda: »Dovolite mi, prosim, še en sam pomislek?« »Govori.« »Ali ste izračunali, tetka, koliko denarja bo veljalo to potovanje v sedanjih časih, zlasti, če ostaneva tam nekaj tednov?« »Mislim, da bova ostali vsega kakih petnajst dni... Nikar ne skrbi za denar, Rolanda. Sicer naju bivanje v Parizu bržkone ne bo veliko stalo. Pomisli, da naju je povabil pred nekaj dnevi mladi Roger Maude, ki je izredno ljubeznjiv mladenič, k sebi na hrano, če bi naju kdaj zaneslo v Pariz. Potemtakem nama ne bo treba plačati drugega kakor sobo v hotelu. In še tega ne vem, ali bo nama Roger Maude dovolil... Tega bi seveda pod nobenim pogojem ne sprejela.. »Roger Maude vas je povabil!« »Da ... vpričo gospoda voditelja .. »In Vi ste sprejeli?« »Zakaj pa ne?« »Vi pravite ,zakaj pa ne'!« »Seveda! Pustimo za hip ljubeznjivost na stran in postavimo se na stališče vzajemnosti... Naposled nam Roger Maude in gospod voditelj samo vračata, kar sta prejela. Kdo pa ju je sprejel na otoku? Kdo jima je uredil in pripravil ,Staro Rakovico'? Kdo je pa odklonil denar za popolno opremo loncev? Kdo ju je vabil v goste? Kdo ju je vozil na izlete? ... Vse to je storila teta Cecilija... Tako se jima ponudi prilika, da vrneta dobroto za dobroto; in te priliko si želita. V vsem tem ne vidim ničesar nenavadnega, ničesar nedoslednega, nenaravnega, in ničesar nespodobnega; kajti naposled sc bosta tudi onadva vsako leto vračala k nam.« Za .lii'wslovanskc tiskarno v Ljutdjani Karel ^cfc. Izdajalci) Irao Uakutec, Uredniki Franc &rem>.n-