Si£v. £50
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Trsi«, v sredo, 19. septembra 1917
Letnik XLU»
izhaja v sik dan, ttfdl ob nede.jah in praznikih, ob 5 zjutraj.
L';a.,.:,\o. Ulica Sv FraiičKiu Asi^c^a 5». 20, L aadstr. — V* ; se pofr.jftio uret-i-Stvn lista. Nefeaakirana pisma se n« ■prejemajo in rokopisi se ne vračsjo. Ltr'3'stelj in odgovvni utedn'k Štefan Q®cf Lastnik koRsorci;
? .KinoatV — Ttvk tiskarne .Edinostivpfeai* zadruge « ot -icrt'rn poro#\r-n v TrstJ, uiicfl Sv. FraniiSka Aagkeg« 20l Tele; on aredniftva in uprave #Uv- 11-47.
Naročnina t n a 5 a : Za celo leto.......K 31-30
lata........................t 1MI
9- irt Koseče.....................m 7'M
ta nadeljako Ia4aja aa cal* tate....... 620
aa poi leta.........................%
w	
m	
rf	
»	
Posamezne ttevllke .Edinosti* u p.odalajo po S vinarjeg zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se raćun&jo na milimetre v Virokosti sne kcior>
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 via»
Osmrtnice, zahvaic, posiMtlce, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vitj.
Oglasi v tekstu lista do pat vrst........K 20.—
vsak* na daljna vrsta............. -
MaU oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročate* Id rektemaciie pošiljajo upravi lista. Plačuje m izključno 1« upravi .Edinosti« — pi^ia in toži se' v Trstu.
Uprava ta inaeratni oddelek se nahajaU v ulid Sv. PrančiS* Asttkaga it 20. — Po&nohranilnični rabm it <41.652.
I^ma nrmadnn poročila.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se razglaša: IS. septembra 1917.
! t a l \ j a n s k o bojišče. — Ba,;: \i pianoii s0 bili posamezni, po močni topo* ski pripravi izvršeni sovražni sunki cJbiti.	. .
m a vzhodnem in jugovzhod-ne.i) bojišču nič važnega.
Načelnik generalnega štaba.
NEJViSKO.
isiotako močen napad sovražnika, ki ga je doletela ista usoda. V odseku Sv. Gabrijela je naraste! topovski ogenj od časa do časa do večjega učinka. Sicer na soški fronti Ie močen italijanski motilni ogenj, posebno na kraški planoti. Letalsko delovanje je bilo včeraj zelo živahno. Prišlo je do več bojev v zraku, tekom katerih je bilo nad Gorico sestreljeno eno sovražno letalo. Pri Merni je zgorel en italijanski privezni balon. Pri armadni skupini fini. barona Conrada ie bila le sovražna artiljerija živahnejša. — Vzhodno bo-
dejani je
j išče: Izmed pehotnih bojnih
^	i treba omeniti močen napad sovražne pe-
B;nfv lf-^Kor.) Velik! glavni stan,;hote Mackenscnovi armadi, ki se je
I razbil v našem topovskem in pehotnem
«*ra 1917
!8. se
/:. r> -č. no bojišče. — .Amiaciai jlL IstPtako brezuspešen je bil sovra-Ijpvo?	ta: V Flandriji so Antfezi. ^ napad jm nekj drugi mčki pri Linsjn_
H - - raj pocavf&fi • - Ij^SL^S genovi armadni skupini so Rusi dne 16. t. ne »vale proti o samu • i odseKom mea|m nroA	na^jir. h;uifiip
gozdom Houthculstom in reko Ly8. VrsjH so se le manjši pehotni boji, tekom katerih 39 b>li napadajoči angleški oddelki vedno vrženi Naša artiljerija je zopet z vSo silo pričela boj s sovražnimi baterijami. Med La Bassee in Len som kakor tudi od Som-me do Oise ie bilo bojno delo\ anje živahno. — Armada nemškega cesarieviča: Na obeh straneh ceste Laon—Soissons in n i desnem bregu Moze ie doseglo bojno delovanje artiljerii od časa do časa znatno si!r>. Na več točkah so se razvili boji v prec ozemlju, ki so se končsli ugodno za nas. — Armada vojvode Albrehta: Zapadno Aprernonta >o privedle napadne čete s sunka v francoske postojanke več ujet-aikov. — Nad poročnik Berthoid je sestrelil / H-st dve letali.
Vzhodno bojišče.— V kolenu pri ? ucku, ob dolf^en toku Zbruča in v gorovju vzhodno kotline Kezdy Vazar-beKU se je sovražnik gibal živahneje kakor v zadnjih dneh. Pri Mackensetiovi ar-ni^aai skupini so izvršHi Romuni zapadno Sere i po izdatni topovski pripravi pri V arnlti in Muncelulu več delnih napadov, ki se izgabonosno izjaJovili. Ob iziivu Riruiiika smo pri neki akciji napravili ujetnike.	.
M a c e d o n s k a fronta. — Nobenih večjih bojnih dejanj.
BEROLIN, 18. (Kor.) Velik« glavni stan, IS. septembra 10)7, zvečer.
V Flandriji močna topovska bitka vzhodno m jugovzhodno Vperna. Pred Vertlu-ucm p:poldne oživljeno bojini delovanje. — Na vzhodu nič novega.
Prvi generalrJ 'Kvartirmojster: p«. Ludepdorff.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
IS. septembra. — V ozemlju jugovzhodno Banjšice so bili novi sovražni napadi naglo odbiti. Na Krasu živahni topovski b= ii ni srdit motilen ogeni proti sovražniku.
Rusko poročilo.
17. septembra. — V smeri Rige se na-dn'iuje boj prednjih straž. Zasedli smo koli' lvor jugozapadno Habrala, na severnem br zu reke Ae. Na ostalih frontah pehotni • i in delovanje poizvedovalcev.
DOGODKI NA MORJU,
BIZROLIN, IS. (Kor.) Wolftov urad po-i, .a: Na severnem bojišču so potopili navi -v Uvodniki zopet 1/.<H)0 ton.
BEROLIN, 17. (Kor.) Woh"fov urad poroča: i>ne 15. t. m., od .3—7 popoldne, je neKi angleški rušilec napadel flandrsko riliiško brodovje, obstoječe iz približno čolnov pod zaščito enega parnika :n sic t okoli 4 milje od Ostende. Vrh tega So letala metala bombe na ribe. Vsi čolni s< se s pomočjo parnika vrnili ne,'»oškodovani v pristanišče. Brutalno postopanje Angležev proti mirnim flandrskini ribičem je izzvalo med prebivalstvom veliko ogorčenje.
POLOŽAJ NA BOJIŠČIH
DLNAJ, IS. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Itai:jonsko bojišče: Zvišano bojno delovanje na Baniški planoti se nadaljuje. Na severnem delu je izvršil sovražnik v čeraj po močni topovski pripravi dva napada, ki sta bila odbita. Pripravljene čete za tretji napad je zadržal naš topovski ogenj. V ozemlju se\ c-rozapadno Kala ie bi! izvršen on^lnoči
m. pred ovirami neke nemške divizije razstrelili mino. ki pa ni napravila nobene škode. Sicer razven manjših akcij sovražne pehote Ie mestoma motilen ogenj.
• ~_
Cesar na tiroisJci fronti.
LANDECK, IH. (Kor.) V nedeljo je prisostvoval cesar zgodaj zjutraj v garni-zijski cerkvi v Boznu službi božji Pozneje se je odpeljal skozi Pinzgau v Prad in od tu na ledenike Ortlerja. Cesar je tik pod prelazom izstopil iz avtomobila in šel peš v inianterijske postojanke, 600 m pred sovražnikom. H^tel na sedlu, mimo katerega je šel cesar, je popolnoma razbit. Cesar je nadziral tudi čete, ki se nahajajo na Štilfskem ^edlu in se podal nato na Dreisprachenspitze. Popoldne se je vrnil v Prad, kjer so ga pričakovale in sprejele čete, odposlanstva občin in številno prebivalstvo. Nato se je odpeljal cesar v Landeck. pozdravljen povsod izredno prisrčno od prebivalstva.
Nemiri v Italiji in vlada.
BERN, 18. (Kor.) Glasom »Tempsa« se je vršil v soboto v Rimu daljši ministrski svet. Ministrski svet se je pečal z incidentom v Civitavecchia. kjer pristaniški delavci niso hoteli izložiti došlega žita. Ministrski svet je sklenil, da bo v bodoče s skrajno energijo potlačil vsak poizkus vojne sabotaže. Uradno poročilo vlade pristavlja k tema, da bi bili proti vsakemu sabotažnemu poizkusu, ki ga izvrše oni, ki hočejo na ciničen način izstradati deželo. vsi obziri naravnost zločinski. Vlada bo in mora storiti vse. da prepreči izvršitev zločinskih načrtov, in je prepričana, da bo imela pri tem za seboj vso javnost.
Vesti is Rusije.
Definitivni ruski kabinet.
PETROGRAL), 17. (Kor.) Nekrasov je izjavil uredniku lista »lzvestija«, da se je Kereiiskemu po dolgih pogajanjih posrečilo sestaviti kabinet v sledeči sestavi: Ke-renskij — ministrsko predsedstvo in vrhovno poveljstvo; Tereščenko — vnanjc ministrstvo in naibrže namestništvo ministrskega predsednika; Kiškin —notranje stvari; Kartaše v — bogočastje; Bernackij — iinance; Konovalov — trgovino; Na-Ijantovič — justico; Arhangelskij — uk; Aksentijev — kmetijstvo; general Ver-hovskij — vojno; admiral Verderevskij — mornarico; Buriškin — državno kontrolo; Skobeljev — javna dela; Jefremov — preskrbo ubogih; Nikitin — pošto in brzojav.
Zakaj je Kerenski) resignirnl na Sa-vinkova.
BERN. 17. (Kor.) »Temps* poroča iz Petrograda: Savinkov, ki mu je bila izročena obramba Petrograda proti eventualnemu napaJu Kornilova, je zagrešil neprevidnost, da je razdelil med boljse-viške delavce par 10.000 pušk. To je bilo Kerensketnu povod, da je resigniral na sodelovanje Savinkova.
Čete Kcrnilova odposlane na frenio.
AMSTERDAM, 18. (Kor.) »Times« poročajo iz Petrograda: V četrtJk so bile vse čete Kornilova odposlane na fronto, aretira • i i generali pa odpeljani v Petro-grad. Vlak. v katerem so se nahajali v tujino izgnani generali Manilov, Brodma-jev in \ irliovljev, se je ustavil na Ein-skem. Lj.tuiki so bili prepeljani na krov bivše carske jahte. General Gurko, ki
je bil istotako izgnan, je bil zadržan, dokler ne bo njegov slučaj pojasnjen.
Razpust dobrodelnega odbora.
PETROGRAD, 17. (Kor.) Kerenski) se je v posebnem odloku zahvalil dobrodelnemu odboru za njegovo službo povodom potlačenja vstaje Kornilova in ga pozval, nai se razide, ker je uporno gi-banje popolnoma zatrto.
Keren^kij odšel na fronto.
PETROGRAD, 18. (Kor.) V noči 17, t. i?', so ministrski predsednik Kerenskij, voini minister Verhovskij in mornariški minister Verderevskij odpotovali v glavni stan.
Aretacija generala Kornilova.
AMSTERDAM, 18. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Iz Mohileva brzojavijajo, ua je general Aleksejev aretiral Kornilova in 23 generalov in oficirjev in jih nastanil v nekem hotelu, kjer so pod strogim nadzorstvom. Zaslišanje Kornilova bo danes končano. Garnizija v Mohilevu je izjavila vladnemu komisarju, da se ni udeležila upora, in je prosila, da se jo odpošlje na fronto ali pa v Solun.
Ententa in papeževa mirovna nota.
LONDON, 17. (Kor.) Reuterjev urad poroča, da ententa ne bo poprej odgovorila na papežev mirovni predlog, dokler ne bo odposlan Vatikanu odgovor osrednjih vlasti. Stališče Anglije soglaša sicer popolnoma z odgovorom VVilsona papc.:u.
Socialistične manifestacije na Švedskem.
STOCKHOLM, 17. (Kor.) Včerajšnja socijalistična skupščina, na kateri je bilo navzočih 10—15.000 oseb, je po raznih govorih sprejela resolucijo, ki zahteva odstop vlade.__
Nizozemska zbornica.
HAAG, 18. (Kor.) Ministrski predsednik je otvoril popoldne imenom kraljice generalne države z nagovorom, tekom katerega je izvajal, da v notranje- in vnanje-političnem položaju niso nastopile nobene izpremetnbe. Položaj za zimo je manj zadovoljiv. Mi smo še vedno prisiljeni, da se sredi srdito bojujočih se sovražnikov držimo pripravljene, da odbijemo eventualna kršenja nevtralnosti. Promet s kolonijami postaja vedno bolj težaven. Za uvažanje indijskih pridelkov primanjkuje ladij. Vlada zaupa v Vaš svet in Vašo pomoč, da ji bo možno, premagati te težkoče.
Ameriška izvozna prepoved za nevtralne države.
HAAG, 17. (Kor.) Iz Washingtona se poroča, da je izvozni svet naznanil, da po 20. t. m. ne bo izdajal nobenih izvoznih dovoljenj za Skandinavijo, Nizozemsko, Špansko. Švico. Grško in ozemlja, zasedena od osrednjih vlasti.
Pogreb kraljice Eleonore otigoden.
SOFIJA, 17. (Kor.) Pogrebna svečanost za kraljico Eleonoro, ki je bila določena za danes, je bila v zadnjem trenotku od-
godena.	_
Junaška smrt letalca WoKa.
BEROLIN, 18. (Kor.) Letalec, nadpo-ročnik Kari WoIf je dne 15. t. m. umrl junaške smrti.
_ ____PJ1JLLJ ^ T E ¥
Mf llioi*S79 ki le izfiinsl.
Roman. Francoski s^i-al Evgcu Chavett*.
De Lozeril pa si je mislil ravno nasprotno:
— Ravno vstaja!
Brichet, katerega je kapitan videl pet minut preje, da se je slačil, se je pozneje oblačil, ko ga je opazoval de Lozeril.
— Kako čudno obleko oblači, — je dejal de Lozeril sam pri sebi.
Posamezne kose obleke, ki jo ie oblačil, ie jemal Brichet iz najskrajnejšega kota omare, kjer so bili nekako skriti pod kimom tlruge obleke.
Brichet se je. oblačeč to neobičajno obleko kos za kosom, vedno pogosteje ogledoval s smehljajočim se obrazom v zrcalu in mrmral poluglasno;
—	Ci^to tnko kot nekdaj!----Dolgo je
že. kar se nisem videl več v tej obieki.
—	Brez dvoma je ista obleka, v kateri ie izginil prvikrat. — si je misiii de Lozeril.
—	Odebelil se nisein niti za pol palca... to meniško življenje mi ne de dobro, — je nadaljeval starec, pritegajoč pas svojih dokolenskih hlač.
Nato je stopil zopet k omari, iz katere ie jemal obleko, in dejal:
—	Sedaj cblecimo še suknjič.
Ko ga je hotel obleči, ste padli iz žepov dve težki stvari na tla.
—	Glei, glej! To sta bum in brbum; pustil sem ju najbrž v suknjiču, — je menil Brichet, ki se je pripognil in pobral tisti dve tako čudno imenovani stvari, kateri je de Lozeril takoj spoznal za pištoli.
—	Za odvetnika zna nenavadno dobro ravnati z orožjem, — si je mislil Lozeril,
Gre za življenje — za fcodoM!
V težkih časih, ki nam nalagajo toliko žrtev, to!i>o trpljenja, toliko utrpkov na vsem, za življenje neizogibno potrebnem, v ča-sih, ki nam poleg tega nalagajo tudi neizmernih moraličnih muk; v času torej, ko ni razpoloženja za veselje — smo mogli včeraj sporočiti naši javnosti tolažlji-vo, radostno vest o dogodku, po katerem smo že toliko časa koprneli in ki pomenja danes veliko življensko potrebo: zastopniki slovenskega naroda v naši osrednji pokrajini so podali skupno izjavo, da bodo stali v strnenih vrstah za skupen naroden cilj. Pod izjavo stoje imena voditeljev vseh strank ali struj na Kranjskem, izvzemši edino socijalno demokracijo. In nobenega dvoma ni, da se tej izjavi pridružujejo tudi vse analogne stranke po drugih slovenskih pokrajinah.
Ni tu naš namen, da bi konkretno razpravljali o pomembnosti te znamenite manifestacije oziroin na prihodnje do-
ko je v idel, kako ročno ravna Brichet s petelinci na pištolah.
Preiskujoč tako takoimenovana »burna« in »brbuma«, je starec gJjboko vzdihnil, ju položil nato na mizo in zarnrmral čisto melanholično:
—	O, moja draga prijatelja, vajini lepi stari časi so minili.
Končno je bil Brichet oblečen.
—	Sedaj pa še glavno stvar, — je deial veselo.
Tedaj je videl de Lozeril, kako je Brichet stopi! k težki skrinji, iz katere je po daljšem premetavanju izvlekel debelo listnico.
—	Milijoni! Da, to je res glavna stvar! — si je mislil de Lozeril. ki je takoj uge-nil. kaj se nahaja v listnici In je le z vso težavo zadušil vzkrik strastne pohlepnosti po denarju, ki se mu je hotel izviti iz ropaželjnih prsL
godke in boje v parlamentarni areni in na torišču politike v zvezi s sedanjimi sve-tovno-zgodovinsko-znamenitimi dogodki. O tem bo že še govora, mnogo govora, tudi iz poklicanejih ust. Za danes ugotov-ijamo le, da je ta naša manifestacija postulat najnujneje potrebe z ozirom na znane in sedai pač vsakomur jasne namene nsših nasprotnikov v notranjem države! Da niti ne govorimo o časih pred to vojno. Vse, kar se je dogajalo v državi od začetka vajne sem, nam mora biti v grozen memento: da šovenom vsenemškega in nemškoradikalnega kova niti ne gre več za večo ali manie mero njihovega nadvladja, — da-si mora že ta zahteva izzvati naš neizprosen odpor — marveč za politično in narodno nulificiranje Slovanov v Avstriji! Saj jih čujemo, kako se derejo dan na dan: oni so ustvarili državo: oni edini jo vzdržujejo; oni edini žrtvujejo zanjo; oni plačujejo skoraj vse davke; oni krvave sedaj; oni se bore; oni rešujejo državo; nemška mesta In vasj sc, kl so vsled vojne postale pogorišča (glej včeraj označeni članek v graški » Ta-gesposti«); oni so edini zanesljivi element, na katerega more država računati z zaupanjem, dočim je vse drugo nelojalno, nezvesto, sumljivo, ako ne direktno vele-izdajalsko; a vrhu tega so oni edini pred-stavitelji kulture in napredka v tej državi. To so premise, iz katerih izvajajo svoj zaključek, da imajo pravico do privilego-vanega stališča v tej državi, da se po božji volji izvoljen narod, da jim gre nad-vladje, ker da bi bilo neizogibno v pogubo za državo, ako ne bi bili oni edini in izključni odločevalci usode države, ako bi ir^eli tudi drugi narodi besedo soodločanja.
Vse to nam govore dan na dan m niso prenehali govoriti niti v teh težkih časih, ki Vili j reživija država, ko se prelivajo potoki krvi sinov vseh narodov, ko je le skupni brambi vseh zahvaliti, da ni prišla !;rtastrr,fa za državo!
O namenih svojih ne dopušča torej nemški šnvcnizeni in radikalizem nikakih dvomov. Ta njihova odkritosrčnost, brezobzirne- t in srditost celo v trenotkih, ko krvava r'amenica ožarja ves svet, ko tolike boli in trpljenja vsega človeštva pretresajo vse duše — nam pač razkriva njihovo psiho m vojna plamenica razsvitlia njihove duše notri do globin. Odrekajo nam pravo do vsake svobode, do vsakega samosvojega življenja, da vsakega soodločanja, in njih cilj ie, da nenemški narodi kot narodi umreio politično in narodno! Nikdar se še ni tako odkrito, tako cinično in brutalno izvajal tisti znani princip: moje življenje bodi tvoja sinrt!!
Imamo klasično pričo, da ne preiiruje-mo, da ne delamo krivice temu radika* lizmu, da nič ne podtikamo neopravičeno. Tisti znani vsklik od tedaj proslulega obergalgenrata v zbornici poslancev, da se je v Galiciji še premalo ob*>šf-!o, je kakor blisk osvetlil gredice vsenemšk»h in nemškoradikaiiiiii zahtev in namenov! In ker ie po tem vskiiku, ki so mu v zbornici ploskali in pritrjevali in ga je potem nii-hova žurnalistika opravičevala in iivabla, v polni meri opravičena domneva, da se Je marsikaj, kar se je za časa vojne dogajalo v zalediu — v Galiciji in Bukovini, na Češkem in na slovanskem jugu monarhije — d'J-gaj?!o pr> zahtevi, po volji, pod pritiskom, ali vsaj po mahinacijah teli ljudij, petem smemo reči s polno zavestjo, jda nemški šovenizem in radikalizem nista in-tencijonirala te vojne le kot boj v obrambe države in integritete njenih me"'a proti vnanjim sovražnikom, marveč tudi kot iztrebijevalno vojno proti slovanskim narodom države!
To je polno naše prepričanje. Nam gre za življenje — za obstanek! Življenje m obstanek — vsa naša bodočnost — prideta neizogibno v nevarnost, če se ne upremo tem nakanam, tem cilietn nemškega šovenstva in radikalizma. Ali, ne varajmo se s tem, da je v parlamentu število poslancev te barve le malo. Res jih ni veliko, ki bi se odkrito in formeino priznavali k njej! Priznavamo tudi radi, da jih je tudi takih, ki se jim to besnilo studi! Ali, takih ni. ki bi se upali odkrito obsojati in z odprtim viziriem in možko energijo nastopiti proti divjanju \Volfov, Schonerer-jev (čeprav to ni poslanec), Heinejev, Hu-merjev, Tbunov, Auerspergov in kakor se že zove vsa ta družba. Ne po lastnem številu, ne po lastni vrednosti, ne po lastni sposobnosti, marveč po slabosti drugih je nemški radikalizem v naši državi velika moč. ki ne nehuje delovati tudi pred nragom marsikaterega ministra, posebno pa še, če se (in to se menda dogaja neredko) — pritisku prilagodja srčno razpoloženje take ekscelence-----!
To ie geneza in tajna velike moči nemškega radikalizma, ki grozi našemu živ-lienju in ogroža našo bodočnost. Proti tej nevarnosti se moremo uspešno vpreti le, če smo složni,ujedinjeni, prežeti vsi po misli na svojo narodno dolžnost: da s skupnim delom in koncentrirano borbo odvrnemo grozečo nevarnost. Zato pozdravljamo iz vsega srca izjavo, ki so jo podali voditelji v osrednji pokrajini. Pridružujemo se jej na tej in gotovo tudi na vseh periferijah domovine.
Razne politične vesti.
Maksimalna politika. »Hrvatska Riječ« konstatira zanimivo dejstvo, ki utegne biti dalekosežne važnosti za razvoj stvari v naši državi in za usodo nas južnih Slovanov: da se v današnji politiki slovanskih narodov te monarhije kaže tendenca za odklanjanje kompromisov. Celo Poljaki, ki so bili tradicijonalni predstavitelji kompromisne politike, smatrajo danes kot realno — najradikalnejo politiko, ki se nc ozira na nikake državne okvire ter računa samo s poljskim narodom, naj živi razcepljen v kateri-koli državi. Niso zadovoljni z aktom od 5. novembra 1910., ki je obljubil samostojno Poljsko, to je rusko, kongresno Poljsko, iz-očivši Galicijo in Po-znanjsko. Poljski program je danes maksimalni pregram v najpopolnejem smislu te besede: Poljaki zahtevajo danes, naj se vse dežele, v katerih bivajo Poljaki, združijo v neodvisno narodno državo! Tudi Cehi so maksliiiallsil, zahtevajoč, naj se dežele, v katerih bivajo Cehi in Slovaki, združijo v eno narodno državo, a se razlikujejo od Poljakov v tem, da so vsi deli nareda, ki jih hočejo združiti, v notranjem te monarhije. Cehi torej ne segajo preko mej države. - Tudi Jugoslovani v Avstriji ne vodijo maksimalne politike v vsem obsegu kot Poljaki. Tudi oni streme po ujedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so zbrani v tej monarhiji, pustivši n. pr. na strani Slovence, ki žive v Italiji. Ali tudi med Jugoslovani v Avstriji se naglasa sedaj potreba radikalne politike, nepomirljive opozicije. Skupno v političnih metodah Poljakov, Cehov in Jugoslovanov ie, da gre njihova politika za tem, da se ne pozabi, da niso zadovoljni z današnjimi zistemi, da ne dopuste vtiska, kakor da jim je dobro in lepo. Ta politika iznašanja tegob, dosedanjih proganjanj in trpljenja vzdržuje na dnevnem redu ne samo v monarhiji, marveč v vsej Evropi: vprašanje poljsko, češko, jugoslovansko, ukrajinsko. Danes niso več možna fizična preganjanja poedinih slovanskih narodov, ker so nezdružljiva s splošnimi, neizbrisnimi tendencami sveta. Zato pa so se Nemci vrgli z veliko silo na germanizacijo jugoslovanskih dežel, da bi si kako ustvarili prirodno pot do Jadrana. Iz ene metode so prešli v drugo, ali Jugoslovani stoje budno na straži. Napram tej maksimalni politiki Poljakov, Cehov in Jugoslovanskega kluba ima pa Hrvatska poseben položaj, ki je p:i:;esel seboj, da se lam daue^ ne vodi maksimalna politika, marveč itapna, polit Ka kompromisov. Ki jej jc namen, da Co-sež£ Cim več korioii za široke vr?te naroua tr. da bo nar o a izpostavljen čim manjšim izkušnjam. Tako vidimo pri Slovanih dve metodi: metodo maksimalne politike, pri Poljakih in Cehih zahtevajoče ujedinjenje vseh delov naroda; etapno metodo na Hrvatskem, k| pa tudi naglasa težnje po ujedinjenju; in tretjo metodo Jugoslovanskega kluba, ki se omejuje na zahtevo po ujedinjenju Hrvatov, Srbov in Slovencev, kolikor jih živi v monarhiji. Vsekakor pa se more konstatirati, da se pri Slovanih Avstrije opažajo sedaj nenaklonjenost za kompromise, tendenca radikalne in maksimalne politike, ki — po mnenju Poljakov, Cehov, avstrijskih Jn-gos!ovanov in enega dela opozicije na Hrvatskem — vodi h končni svrlii.
A&^vizscSJs&e sSrarS,
GOVEJE MESO.
Jutri, v četrtek, 20. t. m., se bo prodajalo goveje meso proti predložitvi izkaznice za živil.j in proti izročitvi Izkaznic št. 7 serije a. b, e. d in e. Ako po 7 zjutraj ne bi bilo več odjemalcev z izkaznicami št. 7, ?e bo pnvlajalo meso na izkaznice št. 8 serije a. Na vsako izkaznico se bo moglo dobiti V* kg mesa. — Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah:
Sinigaglia, Bark ovire 4', Bin, Rojan 9, Dapretto, nI. G. Boccaccio 6. Trocca, ul. Commerciale 3, Cadormi. n!. nadvojde Josipa 11, Cavallieri, ul. de le Poste 3, Stanislavvsky, ul. S. Spiridi' re 10, Bor-gnolo, ul. Lazzaretto vecchio z2. Vattovatz ul. Giustinelli 5. Borzer. ul. Tigor 10, Zadnik, ul. P. Giambatista Vico 7. Roc-chelli, ul. Piazza Piccola 2, Rodella. ul. Beccherie 11, Poiacco, ul. Torrentc .-o. Fabbro. ul. Marije Terezije 4.\ Sim< v t », ul. delle Legna 4. Poiacco, ul. Tor/eme 30, Pinter, ul. Farneto M. Zafutta. ul. Far-neto 38. Mornig. ul. Acquedotto 13, <io-digna, ul. Giulia 24, Vattovatz, ul. Giuiia 17, Rodella, ul. Giulia 1, Malusa, ul. Pa-rini 11, Depaee, ul. Barriera vecchia 20, Viezzoli, ul. Barriera vecchia 15, C >ssich. ul. Ugo Foscolo 2, Jenco, ul. Istituto Polli. ul. Istituto 38, Ferluga, ul. Media 46, Pozzi. ul. Settefontaue 1, Coopcrativc Operaie, ul. S. Marco, Pouschč, ul. del Rivo 34, Rizzian, ul. deli* istria 70, Godina Skedenj 50. Gatznig, Skedenj 138. CENE:
Prednji deli s priklado po K 672 kg,
zadnji deli s priklado po K 7'84 kg. ♦ * *
Prodaja brejih in molznih koz.
Jutri, v četrtek, 20. t. ur., ob 8 dop. se v mestni klavnici pri Sv. Soboti prične prodaja partije brejih in molznih koz.
Strsn ff.
.EDINOST« štev. 1>0.
V Trstu, dne 19. septembra 1917.
Cena K 4 kilofcrau zlfe teže; k temu se
prišteje še užit.:; M da-trk. — Prednost imajo oni kupci, ki so ^ i ri^Iasilf žc svoj čas, in sicer po vrst; priglasitve.
Prodaja ogja.
V prihodnjih dneh se r ; " »dajalo oglje. Pravico do nabave i;najo sledeče številke rdečih izkaznic oziroma posebnih listkov (»asscgnamento speciaie«). Na vsako izkaznico se dobi po 10 kg. Cena je 50 vin.
Izvršena oddaja premoga se zaznamuje s tein, da se preščipne številka 1 oziroma 2 izkaznice.
Sv. Vit: štev. 1 do 16 in izkaznice štev. 991 do 1084 dne 29. 9. pri Cottichu, ul. Tigor štev. 3, izkaznice štev. 10b5 do 1106 dne 20. 9. pri Giurco Andr., S. Tecla 4.
Novo mesto: štev. 1—18 in izkaznice štev. 881, 882, 883 dne 20. 9. pri Magna, Via Valdirivo 7, izkaznice štev. 884 do 1030 dne 20. 9. pri Taučerju. Via Zaccaria štev. 3.
Staro mesto: štev. 1—27 in izkaznice 5twv. 2121—2212 (okrajna številka 1) in štev. 1—182 (okrajna štev. 2) dne 20. 9. pri Taučerju. Via del Volto 2.
Barriera nuova: štev. 1—25 in izkaznice 2001—2->90 dne 20. 9. pri Preširnu, Via Coiogna 2, izkaznice štev. 2091—2443 dne 20. 9. pri Taučerju, Via Zaccaria štev. 3.
Barriera vecchia: štev. 1—37 in izkaznice štev. 3114—3559 dne 20. 9., izkaznice štev. 3560—3817 dne 21. 9. pri Ruppem, Via Media 24, izkaznice štev. 1—110 dne 20. 9. pri Vatovcu, Via S. Maurizio štev. 3 (okrajna štev. 2), izkaznice štev. 111— 127 dne 20. 9. pri Zaratti, Via Farneto 26 (okrajna številka 2).
Sv. Jakob: štev. 1—11 in izkaznice št. 1881—1979 dne 20. 9. pri Verbecu, Via Giuliani štev. 12, izkaznice štev. 1980— 2203 dne 21. 9. in izkaznice štev. 2204— 2686 dne 22. 9. pri Rupeni, Via Media 24.
Skedenj: izkaznice štev. 111—135 pri Sancinu, Skedenj štev. 508.
Škorklja: izkaznice štev. 1 in izkaznice Štev. 111—159 dne 20. 9. pri Godniku, Pendice Scorcola 345.
Barkovije: izkaznice štev. 1—300 dne 24. 9. pri Rupeni, Volti di Barcola.
si L
iresfl.
Šclsfc) voditelji so vabljeni na važen pogovor v šolskih zadevali jutri, v četrtek ob 11 in pol predpoldne, v slovensko šolo na Acgucdottu.
Še o naši aprovizaciR Prejeli smo: Pritožbe se rnnože v toliki meri, da jim lokalni ii>ti ne morejo odrekati več prostora, razun tistih, ki vse hvalijo — že vedo, zakaj! Ogorčenje narašča posebno, ko ljudje primerjajo naše razmere n. pr. z onimi v Ljubljani. Te poslednje bi bile za nas pravi tlidorado. Naša aprovizacija je odmerila za osebo za ves teden: 14 kg koruzne niove, J,4 kg testenine. 14 kg bele moke, skupno torej teli živil cele r<4 kg, in zraven le 2 jajci in T/* masti ali olja. In poudarjamo: to za ves teden! Za človeka, ki dtlj, bi bila to prehrana kvečemu za en dan. no pa za sedem dni! In za tako preskrbo je postavljenih vse polno uslužbe l-cev, večinoma ženskega spola, a še v tem pogledu govore ljudje o protekcijonizmu. Krompirja ni, pa ga ni. dočim ga dobiva v Ljubljani vsaka oseba po 3 kg na teden. Na triiu ne vidiš nič, razun čebule po K l'M in pa (za sedaj) jabolk, a še za te je pri vsakem zaboju cela procesija, da ne d-i iš nič, če nimaš krepkih komolcev. Cc si ku; il meso — in za kako ceno! — ni-u aš ničesar za vkulio. Ostaja ti le gola juhica in mrvica mesa brez prikuhe. In če že ima kdo perišče sočivja ali zelcujadi, pa nima s čemer bi mogel vsaj malo zabeliti. Tako je vsa jed brez \ ^ake hranilne vrednosti. LjuJle slabe in ginevajo telesno vid-no i red našimi očmi. Vsled tega seveda tudi duševno. Za rodbine je položaj obupen, ali tudi za sanice je hudo. Cl iiiia samo 5 krofiic v žepu. naj ne hodi v gostilno srednje vrste — v malih tako nič ne dobi — kajti s tem. kar dobi za 5 K, se ne nasiti. ampak le želodec razdraži. Dokler je K a Jen. je v nekaki omami; čim pa si dal žc Jeu, recimo, nekoliko pobude, notein začenja šele prav odlašali se in zahtevati še, še! Med tem pa postaja od dne do dne težavneje, da bi kaj dobili izven apro-vizacije. Ce je kdo šc tako udan nauku: »Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe ! — se mu po sili razmer izneverja in misli na-se! In še takih srečnih je danes le še pi£ - evilo — vsak dan manie. — Stanje je res obupno. Tu treba nujne cd-pciiioči. Ljudje ne padajo na mestu od gladu. ali hirajo, hirajo. Konec je — znan. — Naj se nam ne očita pomanjkanja potrpljenja. kakor ga zahteva patrijotizem. Saj smo jemali ozira na vojne razmere in smo potrpežljivo prenašali, dokler je šlo. Zdaj pa ne gre več. želodec ie krut m neizprosen gospod. Apeliramo na merodavne činitelje. na slavno vlado, na ekscelenco gospoda namestnika, naj ukrenejo potrebno, da nam bo aprovizacijska komisija dajala vsaj toliko, da se bomo mogli preživljati za silo in da bo tudi na trgih kaj dobiti. Tudi fizično in moralično zdravje je velika državna potreba, morda najviša. V njem ie steber države.
Urad za razdeljevanje nakaznic za bolnike, ki je dosedaj posloval v namest-ništveni palači, pritličje št. 8 in 9, se z današnjim dnem začasno premesti v ulico Marije Terezije št. 25 pritličje (telovadnica mestne ljudske šole). .
Reklamacije radi izkaznic za premog. Stranke, ki imajo eventualno še reklamirati radi izkaznic za premog, naj teh reklamacij ne \iazaio več na namestništvu
temveč na redarstvenem ravnateljstvu, pritličje, vrata št. 17 (vhod iz ulice Forni) in to med 9 dop. in 1 pop.
Državna obrtna šola ima pogodbo z magistratom, da se na njej ne sine poučevati v drugem nego laškem jeziku! Tako smo pred par dnevi čitali v »Edinosti«. Pogodba je pogodba in mi tržaški Slovenci se
lahko.....za naše vsporednice! Čudno
pa se nam zdi vse eno, da se sklepajo take, faktičnim razmeram v obraz-bijoče. za velik del prebivalstva skrajno škodljive, torej neodpustno krivične, naravnost nemoralne pogodbe! In še bolj čudno je. da se jih ne more uničiti?! Nam je poznanih več pogodeb in naredeb, ki so bile tudi vknjižene, a se jih je vendar uničilo, ker se je — hotelo! Menimo, da bi državne oblastnije tudi to krivico lahko odpravile, ko bi le hotele! Saj pa je tudi v dolžnost državnim organom, da sličnih pogodeb ne dopuščajo, kamo pa da jih celo same podpisujejo!!! Nam je znan slučaj, ko je neki tržaški zagrizenec napravil na najemninski pogodbi klavzulo, da stranka ne sme nad najetim prostorom za trgovino ne sme prirediti niti slovenskega napisa in tudi priimka da ne sme napisati v slovenskem pravopisu! Stranka je bila v sili in je podpisala. Pozneje pa se je najemodajalcu zagrozilo z nastopom pred sodnijo in junak se je zbal in klavzulo prečrtal! Ako so nemoralne pogodbe po zakonu nedopustne, je pogodba med tržaško občino, ki jo sedaj vodi c. kr. komisar, naravnost nezaslišana. Nain sq sicer s to pogodbo odjedli vsporednice, a upamo, da se je letos zgodilo to — zadnjikrat?! Ako ni v Trstu faktorjev, ki bi hoteli pomesti te in slične nemoralnosti, se najdejo morda kje višje, za kar naj poskrbi naše vodstvo brez druzega, ako noče, da bo našim sinovom obrtna šola zaprta za vselej. — Slovenski oče.
Cene sukanca, ali »konca — kakor pravijo mnogi naši ljudje — so postale naravnost horendne, toliko, da grozi za družine naravnost kalamiteta od te drobne stvari, ki smo >o kupovali nekdaj po nov-čičih. Neki družinski oče, ki ima devet otrok, je prišel v naše uredništvo in nam je povedal, da je — moral je, ker otroci morajo sedaj v šolo — kupii v neki prodajalni v ulici sv, Antona vitel (po tržaško »rokel«) sukenca za 3 K 60, pri prodajalki na trgu pa je za isto dolžino iste kvalitete moral plačati 4 K 40. Prodajalka ima torej pri eni vitii celih 80 vin. dobička. To je nezaslišano. Kupil je tudi nekaj malo belega sukanca in je moral za to, posebno dandanes neizogibno potrebščino plačati nad 14 K. kar pa bo vse skupaj v družini 11 oseb zadostovalo komaj za nekaj dni za najnujneje krpanje. Kje neki more družina s skromnimi prihodki zmagovati tak trošek za take malenkosti ob tako silni draginji živil in drugih najnujnejših potrebščin?! Ob takih razmerah si siromašni ljudje niti obleke in perila ne bodo mogli več krpati; da bi si kupili kaj novega, na to, seveda niti misliti ni. Mari naj pridemo res tako daleč, da bodo morali ljudje razcapani hoditi okolo in kazati svoje — izsušene golote?! Posebno bi opozorili na gori označeno diferenco med ceno v prodajalni in ono na trgu. Saj ie menda že v prodajalni draginja neznosljiva — potem pa še na trgu tak povišek! Proti primerni razliki ne bi imeli nič; saj mora vsakdo živeti in zato zaslužiti. Ali, kar je preveč, je preveč. Saj tudi siromašni ljudje, ki kupujejo, moraio živeti! Naj se gane roka, ki more kaj storiti tudi v tem pogledu!
Suplentsko mesto. Na komunalni realni gimnaziji v Voloskem - Opatiji je izpraznjeno eno suplentsko mesto za nemščino. Natančneje podatke daje ravnateljstvo zavoda.
Krivično^ v cenah žHH aprovizae'jske
komisije. Državni uslužbenec nam piše: Dovolite mi, gospod urednik, da tudi jaz izpregovorim besedo o veliki krivičnosti, ki tiči v cenah živil aprovizacijske komisije, odkar so se uvedle posebne cene samo za tisto kategorijo tržaških rodbin, katerih člani nimajo nad 1 K dnevnih dohodkov-. Vprašam namreč, koliko pa je v resnici ubogih ljudi v tej kategoriji? Jaz pravim, da zelo malo odstotkov. Tisti, ki so v resnici ubogi, plačujejo še vedno visoke cene. Poznam n. pr. ubogo ženico, ki si služi svoj kruh s tem. da hodi k tej ali oni rodbini, da krpa perilo ali kaj takega. Revica zasluži na dan morda 80 vin., morda tudi 1 krono, in dobi tudi kai jesti. Ta revica naravnost strada, ker se s takim zaslužkom pač ne da živeti. In ta ubožica še danes nima izkaznice z rdečo črto, dasiravno je že neštetokrat prosila zanjo, in v osrednjem uradu aprovizacii-ske komisije v ul. delia Valle sc celo norčujejo iz nje, češ, kod hodi, da se ji izkaznica, ki je že zdavnaj izgotovljena, ne more dostaviti. Pravijo ji pa tudi vedno, da dobi izkaznico — prihodnji teden. In tega prihodnjega tedna ni r.ikoli! Nasprotno pa je v kategoriji z rdeče prečrtano izkaznico celo več posestnikov, ki pridelujejo sami živila, jih drago prodajajo, dobivajo poleg tega tudi vojaško podporo in se celo po>n:ehiuejo onim. Vi so res utc^gi, pa po K.i L;, ali bolje rečeno, po svoji lastni pravičnosti niso bili uvrščeni v to kategorijo. Pisec teh vrstic je državni uslužbenec in poglavar družine 7 eseb.
med njimi 5 nedoletnih, šoloobveznih otrok. Njegovi dohodki znašajo na dan in osebo K 1*07, če odbije izdatke za stanovanje, obleko, kurjavo, vodo in razsvetlja-vo. In kaj se more danes kupiti za K 1*07? In jaz nisem v prvi kategoriji, dočim dosti drugih, ki se nahajajo v boljšem položaju kot jaz, dobivajo toliko cenejša živila. Nisem nikomur nevoščljiv, toda da moram jaz za tedenski odmerek, če kupim koruzno moko, testenine, jajca, suha zelišča, slanino, svinjino in krompir, plačati K 36*47, dočim ista živila za prvo kategorijo znašajo samo K 19'8S, me pa boli, kot boli tudi tisoče drugih, ki so v enakem položaju. Zakaj se vendar ne uredijo že zdavnej obljubljene ostale kategorije? — Alislim, da smemo tudi mi, ki dobivamo stalne plače in nimamo ničesar drugega ter smo ravno zato na najslabšem, zahtevati pravičnosti in pravice napram nam. Prepričan sem, da podpisujejo te moje besede vsi tisti tisoči drugih, ki se nahajajo v enakem položaju z menoj, zahtevajoč pravice.
Prehranjevanje šolske mladine. V tukajšnji »Gazzetti di Trieste« se je te dni pritoževal nekdo, da se s šolsko refekcijo odvzemajo tržaškemu prebivalstvu živila aprovizacijske komisije, da to ni pra*\ češ da je tako oškodovano tržaško prebivalstvo. — Z mnenjem tega »prijatelja šelske mladine« se pač nikakor ne bo strinjal noben pametno misleč človek. Resnica je pač, da daje aprovizacijska komisija živila za šolsko refekcijo in da ta živila plačuje prebivalstvo s plačevanjem živil, ki jih kupuje od aprovizacijske komisije; toda komu pa prihajajo v dobro ta živila? Zopet prebivalstvu samemu in sicer manj imovitih slojev, 'ker njihova de-ca dobiva hrano v šolskih jedilnicah. Ti manj imoviti sloji torej tudi sami prispevajo k šolski refekciji in gotovo, ker so v večini, več kot pa imoviteji sloji, ki jih je manj. Ce pa imoviti sloji, kupujoč živila aprovizacijske komisije, prispevajo tudi k šolski refekciji, ne da bi imeli kaj dobička od tega, ko njihovi otroci niso deležni šolske refekcije, pa vrše s tem edino le svojo dolžnost, kajti bogastvo, ki ga imajo, so jim pač le nagromadile pridne roke tistih neimovitih slojev, ki so sedaj za svojo učečo se mladino prisiljeni, prositi bornega kosilca v šolski jedilnici, ker je sami ne morejo nasititi doma. Bogve kako čutečega srca pač ni pokazal tisti ne-zadovoljnež v »Gazzetti«, ki mu ni bilo prav, da daje aprovizacijska komisija živila za šolsko refekcijo. V ostalem pa., da izpodbijemo morebitna napačna tolmačenja, ugotavljamo tudi mi, dasolsko refekcijo potom aprovizacijske komisije v resnici vzdržuje tržaško prebivalstvo Samo, ne pa morda država aH kak drug tak činitelj, da torej za to ne gre zasluga nikomur drugemu, kot tržaškemu prebivalstvu samemu. Resnica pa je, da gre nasprotno priznanje tudi tistim, ki so sprožili to misel in organizirali stvar. Toliko v pojasnilo.
Posredovalnica za delo v Puli je začela poslovati dne 17. t. m. Uradne ure za
stranke so določene od 8 ure predpoludne do 2 popoludne. Naloga tega urada je na-meščenje delavcev vseh vrst, vsled prošnje bodi delodajalcev ali delojemalcev, v območju puljske trdnjave. Prošnje delodajalcev in delojemalcev je torej naslovijati izključno na ta urad. Ta je dobil tudi nalog, naj uvede potrebne korake, da v slučaju potrebe izposluje dovoljenje za povrnitev v področje trdnjave osebam, ki so pred vojno bivale v Puli. Posredovanje se vrši za sedaj brezplačno. V slučajih sporov med strankami je urad pooblaščen, da ponudi svoje posredovanje, ako zahtevate to obe stranki. Urad ima svoj sedež v občinski hiši, I. nadstropje, soba št. 21.
Razpis štipendij. Za šolsko leto 1917/18 se razpisujejo naslednje štipendije iz ustanove »Marco Levi qmd. 1. V.«, namenjene revnim in vrednim dijakom, pristojnim in bivajočim v Trstu, in sicer: I. Stipendije po 600 kron vsaka: 1. dve za visoko-šolca, obiskujoča pravno fakulteto; 2. dve za visokošolca, obiskujoča modroslovno fakulteto; 3. za dijaka, obiskujoča kako višjo tehnično šolo; 4. dve za dijaka, obiskujoča kako akademijo lepih umetnosti in kak glasbeni konservatorij; — (izmed navedenih štipendij je po ena namenjena za dijaka židovskega, po ena pa za dijaka kakega drugega veroizpovedanja.) — 5. ena za medicinca židovskega veroizpovedanja. — II. Stipendije po 400 kron vsaka: 1 tri za učence stavbinskega aii mehaničnega oddelka c. kr. višje obrtne šole in sicer dve za učenca židovskega in ena za učenca kakega drugega veroizpovedanja; 2. ena za učenca trgovskega oddelka c. kr. trgovske in navtične akademije; 3. dve za učenca navtičnega oddelka c. kr. trgovske in navtične akademije in sicer ena za učenca židovskega, ena pa za učenca kakega drugega veroizpovedanja; 4. ena za učenca kake srednje šole. — V slučaju, da ne bi bilo sposobnih prosilcev za posamezne Štipendije, se podele le-te kot izredne štipendije dijakom drugih strok, eventualno tudi učencem kake srednie šole, ali v tem slučaju le v znesku 400 kron. — Nadalje se razpisuje za šolsko i leto 1917/18 štipendija iz ustanove »Gomi-notti« v znesku 210 kron, namenjena rev-, nemu učencu kake tukajšnje realke. — S i
potrebnimi listinami opremljene prošnje za te štipendije je vložiti najdalje do 20. oktobra t. I. na tukašnji magistrat.
Mestna zastavljalnica. Danes, v sredo, od 9 in pol do 1 pop. se bodo prodajaie na dražbi dragocenosti serije 139, zastavljene meseca februarja 1916 na rumene listke, in sice od štev. 7401 do štev. 9900, od 3 in pol do 6 pop. pa razni nedragoceni predmeti. — Jutri, v četrtek, 20. t. m., se bodo prodajale od 9 in pol dop. do 1 pop. dragocenosti serije 139, zastavljene meseca marca 1916 na rumene listke, in sicer od štev. 9001 do štev. 12.300.
Neka gospa je izgubila od ceste iz Skednja do Crematorije solnčnik. Kdor ga je našel, naj ga prinese v otroški vrtec CMD št. 137 proti nagradi.
LISTNICA UREDNIŠTA.
Gosp. Jos. Str. Članek o konserviranjtt sadja ic bil objavljen.
Kdor ima številke »Edinosti« od 7, 10 junija in 13. julija 1912; 12. avgusta in 11, oktobra 1913, naj jih prinese ali pošlje našemu Inseratnemu oddelku, (ul. 5. Fran« cesco d' Assisi štev. 20, pritličje) proti primerni nagradi.
DAROVI.
Darovi, došli vladnemu komisarju. Peter Dodmassei in soproga K 20 v korist sirotišnice sv. Jožefa K 15 za Nazaretsko zavetišče in K 35 v korist okrepčevalnicam za ranjene vojake. Učiteljski zbor I. mestne ljudske šole v ulici deli' Istria K 16 v korist skladu za revne učence imenovanega zavoda. .
[:: NULI OCSL^SI s:		
□n PO □□	se ruauugo po 4 stot. besedo, liastn« tiskane besede se računajo enkrat T«i — Najmanjša : pristojbiaa mnala 40 stotine. ,	OD □O □D
Iščem priprosto fiSrs^KSi "anT.k,
dobro plačo. 1'lica Valdirivo 22/1 desno.
1-465
^fr&tlOUKkfl	slovenskega, hrvatskega
iMiuJvi'iđAU in nemškega jeziki se išče. Ponudbe na Ins. odd F.dinosti v nemškem ali ita.lL-janskem jeziku pod rSamostojna-.	14w
Rftlcff fifkfnn Je kg^'1«1 °d cesteiz bkednja II&lUl JU^PU do brematorije SOlntnik. —
Kdor ga je dobil, naj ga prineBe v otroški vrtec CMD S t. 137 proti nagradi	14G4
PiOđtSJTI	let.nik pripravnice.
Trgatev in opravilo v kleti.
V prejšnjem članku sem skušal pojasniti o snaženju kletarske posode in kleti, danes pa nekaj besed, kar je najvažnejega o trgatvi in prirejanju vina.
Grozdje je zrelo, kadar je pecelj olese-nel. Trgati je le ob lepem, suhem vremenu. Posode, v katere nabiramo grozdje, morajo biti čiste. Najboljše jih očistimo z vodo, kateri dodamo nekoliko apna, potem jih pa speremo s čisto vodo. Posoda, v kateri je bila kisava. galica ali maščoba, ni za rabo, zakaj po rabi take se vino zbirsi.
Gnjilo in plesnivo grozdje je nabirati posebej. Iz njega se priredi vino za dom. Tako grozdje zmasti, je takoj oprešaj in nalij mošt v zažeplan sod. Ko se deloma očisti, potoči ga na tropine zdravega grozdja, da povre in izgubi neprijetni duh. Tega vina ne mešaj med zdravo!
Pozornost moramo imeti na grozdje v kadeh ali bednjih, da se ne ogreje. Ako se ogreje, dobi kal ocetne bolezni, kar nam že nos naznanja, prišedšim v klet, in nevarno je, da bo v kleti namesto vina ocet. Zato ne odlašati z maste njem, ampak masti vsaki dan proti. Z ozirom na snago in hitrejše delo masti z grozdnim mlinom.
Belino potoči v sode kakorhitro se dvignejo tropine, da ne postane vino pretrdo in zagatno: črnino pa pustimo na tropinah toliko časa, dokler popolnoma povre, da izluži barvo in čreslovino, katero Se zahteva pri črnih vinih.
Najugodnejša toplina vrelne kleti je 16_1S° R, katero pa ne meri s svojimi čutili, ampak s toplomerom. Ako je nižja, treba zakuriti peč, sicer povre nepopolno in pozneje, ob južnem vremenu, ali spomladi začne v sodu znova vreti. Tako vino se prav rado skvari in preide v birso.
Ker se tropine ob vrenju dvignejo, ogre-jejo in tudi skisajo, treba preprečiti to z luknjičastim dnom. Nekateri potlačijo tropine večkrat na dan pod mošt, ali to delo ni popolno. Celo nevarno pa je, ako rabijo za tlačenje sekiro ali kako drugo železno orodje, zakaj po železu vino zboii in na zraku sčrneva. Da obdržiš torej tropine pod moštom in dobiš krasno vino, napravi si luknjičasta dna čez kadi, katera potisni i in podpri okoli 10 cm pod mošt.
Črnino, ki smo jo pustili v kadeh pepol- ] noma povreti, nalij v sode do vrha in za-maši ter nastavi v veho vrelno pilko, da dovrši takozvano tiho vrenje. V nepolnem sodu se naseli na površju vina kanova gljiva, 'ki vino šibi in kisa. Belino pa, ki mora vreti v sodu, ne nalij do viha, ker mošt se ob vrenju dvigne in bi čez veho odhajal na tla. Dokler traja burno vrenje, pusti nad belim moštom po velikosti soda 10—30 cm praznine, in Še-le kadar vrenje pojenja, kar poznamo po končanem šumenju in delni čistoti vina, se sodi nalijejo do vrha. Med vrenjem ne maši sodov z veho, da ti ne popokajo, ampak pokrij veho s snažno vrečico čistega peska.
Da bo vino prilično enako, dolij preše-nino v vse sode razmerno po velikosti.
Pri prešanju in pri vsem kleiarskem opravilu pazi, da ne pride vino v dotiko z železom, in na snago! — Jos. Str.
levo.
Sv. Mar. Magd zgornja štev. 13 III
1462
Sode
vinske kupujem, plačam v soke cece. — Bolle. gostilna, Rojan 2-	1461
S^CiniOŠOlOC	unence vseh
od • Edinoa i.
Sol. Ponudbe pod ,1917 ' na Ins.
1460
RfllCO Afimf 8 P^atuom brez, M vi, stare t\Uaw gulili spodnje jopiče, obleke in cunj« kupujem in plačam drago. — Grassi, ulica Olmo šterr. 6.	141)1
Sede
vinske 3f>0 —'700 litrov, v dobrem s'anu kupuje Kuret, Settefontane 1.	1454
Vfrln llrtrfrt vino in sadjevec razpošilja A. IUjIU VUUU» Oset, p. G u Stanj, Koroško Kupujem tudi steklenice, zamaške in sode. 3088
Ud hrfillO 1D s^anovan^e sprejmem čtiri dijake
Santa 26H.
po zmerni ceni. A. Drnfovka, Scala
1450
Ea^HAuhI Anton Jerkift posluje v »rojeni ateljefu
rUlUjlUl r Trstu, Via delle Poste It 10
407
!reij
Trst - Via Stadion 10 - Trst
■ Odprt od 8*2 zvečer naprej
Vstopnina K Z
Hote! in resiavradja
METROPOL"
Trst, ulica S. NicoI& 22a
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.

ZOBOZD RAVnili
Dr. J* Čermi
v Trstu, ul. Poste vecchFe 12« vogal ulice della Pcsio.
Izdiranje zobov braz
s-s bolečina.	jp|
s-s Plombiranih, : s } A UMETNI ZOSJE
, -V.J
za tefs i:\ cezanjs, praksu:-
Lil
mttabjsjif Rsur j
Bogata zaloga vseh potrebne: . Mehanična delavnica za vsa.LC p -previjanje.
— Tvrdka 153lanovij-^ns Isi:: IST1?. —
ML--1 "F"- ' ■' ■
liajF ■■*•- — vy
uK^i Cau.uui^ic: Li* »i
e.- -s**-. -i- aA-

seza
Trs!, um Ctsssa	ti. Mi/^v i3 ; ■
Kapital In rezerva K 13,2^0.003.-Fllijalke: Dunaj Tegethofstrasse 7-9, Dubrovnik, Koror, Lj:ib!]ana, Metković,
Opatija, Split, Šibenik, Zada-.
Vloge na knllllce 31 2 C o Vloge na knjiike
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- In inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja : vrednos:ne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla.jo ležeče v javnih skladiščih. — Safe deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsak jvrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavuni kredit, rembours
krediti. — Borzna naročila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt menic.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.	Brzojavi: JADRANSKA.
- Uredne ure: od 9 do t popoldne	-
gf-r I TVMr'aTV 1
Tržaška posojilnica in hranilnica
H reeUtrovana zadruga s omejenim poroltvom
TRST - Pissza (teila Caserma it. 2t I. nad. - TRST (v lastni hiši) vhod po slavnih sftopnjlcah.
POSOJILA DAJE
sa vknjižbo 5 */« */• na menice po 6*/« na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru KtCOMPTIiifi TRCOVSKE KSNiCL

HRANILNE VLOGE
•4 Tvakegra. t* tudi ni u4 ia ji.i obreslaj«
~ 4% —
Večje stalne vlog2 in vloge na tek. račun po dogovoru.
P«n!ni dav«k	iavod snm — Vlagm $t lahko po taj krono. — ODDAJA
DOMA'-E NAfclRALNiKt) HkAMLNE PUŠICtj

PoStno hraailai£oi račun 16.004.	TELEFON iu 962
Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, prpolnema Vftrro proti ulomu in požarn. urejfoo po n»jr.o»ejftoTn naćiuu ter je oddaja strankam v najem pO najnižjih cenah. STAf-'ZE VLOG NAD 10 milijonov KRON.
Brair aić: U S is 12 fca. ia ad 3 ii 5 jii3. Izjtoia wal Jila^ii ti mhh anh