UČITELJSKI TOVARIŠ. (Glasil o $ „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". VJv' Izdavatelj in urednik: Andrej Žumer, nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. Št. 17. Ljubljana, 1. kimovca 1892. XXXII. leto. Vsebina. Jožef Žirovnik : Pomen in metodika pokončne pisave. — J. Mam: Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. - Sklep računa narodne šole. - Račun o dohodkih in stroških vdovskega učiteljskega društva. — Književnost. — Naši dopisi: Iz Ljubljane. — Iz postojinskega okraja. — Iz Kranja. — Iz litijskega okraja. — Iz radovljiškega okraja. Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. Pomen in metodika pokončne pisave. Konferenčni referat g. nadučitelja Jožefa Žirovnika mnogih učiteljskih zborovanjih po Avstriji je dandanes na dnevnem redu posvetovanje o pokončni pisavi. SI. c. kr. okrajni šolski svet radovljiški priporočal nam je z okrožnico od dne 15. prosinca t. 1. št. (592., naj se poučimo o pomenu in metodi te pisave in naj delamo poskušnje ž njo. Ker sem jo jaz vsled tega poziva takoj v 1. razredu vpeljal, dal mi je si. stalni odbor nalogo, da poročam današnji okrajni učiteljski konferenciji o prednostih in metodiki pokončne pisave in da povem kaj iz svoje skušnje, katero sem si pridobil pri polletni uporabi v šoli. Marsikateremu se bo zdelo nepotrebno novotarenje vprašanje, ali naj se piše po šolah še nadalje nagnjena pisava ali pa naj se vpelje pokončna t. j. tista, pri kateri stoje črke pravokotno na vrsti. Vender stvar ni tako malenkostna, ampak je važna in velikega pomena , posebno ker gre za zdravje šolske mladine. Z vprašanjem, katero naj zanaprej po šolah poučujemo, ležečo ali pokončno, bavili so se že mnogi zdravniki. Na podlagi zdravniških preiskav ukazala so nekatera šolska oblastva delati poskušnje s pokončno pisavo. Praktična vaja je potrdila teoretična dokazovanja zdravnikov. Skoro gotovo je, da se bo pokončna pisava splošno vpeljala v šole in da se bo pozneje rabila tudi v življenji. Vprašanje o pokončni pisavi je staro šele kakih 12 let. V prejšnjih stoletjih pisali so sicer ali pokončno ali pa malo nagnjeno, kar kažejo stari rokopisi. Ali okoli 1. 1809 pojavila se je nagnjena ali ležeča pisava. Ta je posledica hitrega pisanja in se je radi tega hitro udomačila. Znano je, da se med šolsko mladino vedno bolj razširjati bolezni: kratkovidnost (nyopia) in kriva hrbtenica (skoliošis). Pri nas na deželi ni toliko znati, da bi imeli otroci slab vid, ali če pride učenec v srednje šole, pokaže se kmalo kratkovidnost, katera raste od razreda do razreda, pa tudi število kratkovidnežev je vedno večje. Kriva hrbtenica ni tako očitna, a vender se javlja pogostoma. Zdravniki so vedno trdili, da so naše šolske klopi najbolj krive teh obeh šolskih bolezni. Skušali so jih popraviti, da so jih merili po držanji in velikosti telesa. Ali praksa je pokazala, da sedé -otroci v novih — zdravniško potrjenih — klopeh ravno tako slabo kakor v starih. Vzroke teh bolezni iskali so še drugod. In res so jih našli tam, kjer so jih najmanj pričakovali. Spoznali so namreč dozdanjo ležečo pisavo za glavni vzrok kratkovidnosti in krive hrbtenice, ker se zaradi nje glava in život drži tako, da je škodljivo očem in hrbtenici. Zaradi tega so zahtevali, naj se škodljiva ležeča pisava odpravi in nadomesti s tako, v kateri ni nevarnosti za zdravje mladine. Ta pa je pokončna pisava. Nemški zdravnik dr. Schubert je 1880. 1. prvi znanstveno utemeljil pokončno pisavo. Za njim so tudi drugi zdravniki dokazovali prednosti te pisave. Vender je do praktične uporabe minilo nekaj let. Šele 1. 1889. upeljal je E. Bayr, vodja mestne dekliške šole na Dunaji, pokončno pisavo z namenom, da dokaže, kako se bo ta pisava obnesla v praksi. Poučeval je tako rekoč pri odprtih durih. Vsakdo je smel priti v šolsko sobo, da se je prepričal, kako vpliva nova pisava na držanje telesa. In prihajali so mnogi v šolo. Tudi odposlanca najvišjega zdravstvenega svéta, vseučilišna profesorja dr. Reuss in dr. Lorenz sta prišla. Opazovala sta natančno pokočno pišoče učence in sta potem naznanila svoje mnenje najvišjemu zdravstvenemu svétu, kateri je sklenil svečana 1891. 1. sledeče: Splošno se priporoča, uvesti pokončno pisavo za prvi pouk v pisanji, da je mogoče doseči ravno držanje telesa, zabraniti skrivljenje hrbtenice in odpraviti napake vida. — Tudi enketa v Pragi, sestavljena iz zastopnikov deželnega šolskega svéta, zdravnikov in učiteljstva, je meseca maja pr. 1. soglasno se odločila za pokončno pisavo in jo priporočalo iz zdravstvenili ozirov v splošno vpeljavo v vse šole na Češkem. Tudi po drugih šolah — ne samo na Dunaji — začeli so učitelji delati poskušnje (Bayr našteva v 2. izdaji svoje knjige že 149 takih razredov). In vsi učitelji, ki so gojili pokončno pisavo, so se prepričali o mnogoterih prednostih, katere ima ta pisava pred ležečo. Zdravniki so torej spoznali ležečo pisavo za vzrok kratkovidnosti in skriv-ljenja hrbtenice. Vprašanje nastane : Zakaj je ležeča pisava škodljiva očem in hrbtenici, pokončna pa ne? Ležeča pisava je zato škodljiva, ker poševno pišoči učenec ne more sedeti ravno in pokonci, ampak sedi sključen in zvit, da bolje vidi. Prav to pa, da je sključen in da nagiblje glavo in život, pospešuje kratkovidnost in skrivljenje hrbtenice. Iz skušnje vemo, da se pri pisanji držimo vedno kolikor toliko sključeno. Ravno tako sedé tudi otroci v šoli. Kolikrat zahtevamo, naj se pri pisanji držč ravno in pokonci. Naš opomin zboljša držanje za nekaj minut in za nekaj časa se zravnajo po konci, ali kmalo se glava nagne polagoma na stran, potem vrat in na zadnje ves život. Zdravniki trdijo , da se otroci ne morejo držati drugače. Vsi naši opomini so torej zastonj. Zakaj ? Otroci obračajo glavo vedno tako, da se očesna veznica kolikor mogoče strinja z ležo vrstic. Pri pokončni pisavi je mer ali leža vrste vsporedna z robom klopi, torej ni treba pokončno pišočemu otroku glave na levo nagibati. Poševno pišoči pa je k temu prisiljen vsled navzgor dvigajoče se vrste. Da je temu res tako, prepričamo se lahko sami. Položimo knjigo ali zvezek naravnost prédse, vspo-redno z miznim robom. Dokler leži knjiga naravnost pred očmi in so vrstice vspo-redne z očesno veznico, držimo glavo po konci, ko pa zasučemo ali nagnemo knjigo, nagnemo tudi nehoté glavo, ker skušamo i vsporediti očesno veznico z ležo vrstic. — Od tega, kako pišoč, držimo glavo, zavisno je tudi, kako sploh držimo život. Zakaj, ako se glava drži le količkaj nepravilno, drži se napačno tudi vse telo. Pravilno dr-žanje glave je podlaga dobrega držanja pri pisanji. Vsako nagibanje glave na stran dovede neogibno v postransko dr-žanje hrbtenice. To pa je zdravniško pri-poznano kot najpogostejši vzrok krive rasti otrok. Radi tega se mora prisoditi pokončnemu pisanju brezpogojna prednost pred drugimi metodami. Iz vsega tega dokazovanja sprevidimo, da se zaradi zvezkove leže nagiblje glava in krivi život. Ako hočemo torej, da sedi učenec pravilno po konci, položiti ima zvezek tako, da se mu zaradi njega ni treba viti in ključiti. To pa je mogoče le tedaj, ako leži zvezek pred sredino telesa in je ob jednem vsporeden z robom klopi t. j. ako ga položimo v ravno srednjo ležo. Očesna veznica je potem vsporedna z zvezkom in zato ni treba glave nagniti na jedno stran. Oči so dovolj daleč od pisave in sicer jednakomerno oddaljene, ves gorenji život je jednakomerno oprt na roke, sloneče na klopi. Pri taki zvezkovi leži mogoče je pisati samo pokončne črke. To pa ni glavna stvar. Prvo je pravilno sedenje, pokončno pisanje je le posledica tega pogoja. Razun tega, da učenec pravilno sedi, ima pa ta pisava še druge prednosti, katerih ne smemo prezirati. Pokončna pisava je razločnejša kakor nagnjena. Vsaka pisava je tem bolj razločna, kolikor manj je nagnjena. Pokončno pisanje se torej lažje bere nego ležeče. Iz skušenj je tudi pripoznano, da večina otrok piše pokončno razločnejše in jednakomernejše kakor prej. — Tudi manj prostora potrebuje nova pisava. Narisajmo na vodoravno črto več enakooddaljenih navpičnic in jih potem nagnimo tako, da ostanejo vsporedne. Pri tem zapazimo, da je razdalja med njimi tem manjša, kolikor bolj so nagnjene. Ako hočemo, da so tudi nagnjene črte toliko oddaljene druga od druge, kakor so bile navpične, moramo jih razmakniti. Razmaknjene pa potrebujejo več prostora, j torej več popirja. (Konec prih.) Knjiga Slovenska v XIX. veku. * (J prepirih v „Matici Slovenski" je naposled svojemu spisu dodal: „Gospode pa, zlasti mlajši in čverste duhovne prosimo , naj se poprimejo goreče in serčno cerkvenega slovstva, verskega polja, da ne zamerjemo, ker zastali smo že daleč. Naj spisujejo dobre, podučljive, mične spise po zgledu toliko verlih katoliških pisateljev današnjega časa; pot, da se na svitlo spravljajo, se bo dobila, mora se dobiti, ako Bog dade i sreča junačka" (Danic. 1877 str. (>1). — „Mislim in celo prepričan sem, da je treba duhovstvu d r u š t v a, ktero bi mu dajalo bogoslovnih knjig in učenejših obravnav tudi v slovenskem jeziku . . Bati se je, da pride vrag, ki si postavi nebogoslovno društvo, in sicer ondi, kjer bi bogoznansko stati imelo" — klical je „V premislek" v Danici 1878 str. 381 — 2 s podpisom: Non ,.quis?" sed: „Društvo za dubovško omiko". — Tako spet v Danici 1880 str. 212: „Slovenski duhovščini v prevdarek", budeč k vzajemnemu delovanju na bogoslovskeni polju, češ, Mohorjeva družba po svojem namenu 17* skerbi bolj za potrebno omiko našega ' ljudstva; Matica obdeluje bolj znanstveno polje različnih strok. Nobena se ne peča strogo z bogoslovsko vedo, ter ni pričakovati, da bi ktera izdajala znanstvene bogoslovske knjige ali letopise". Pomanjkanje duhovnov. „Mnogotere nadloge stiskajo dan danes naš mili narod, ter opovirajo vsakoverstni razvoj in napredek, srečo in blagostan. Med naj nevarniši stiske spada gotovo pomanjkanje dušnih pastirjev, ki s keršansko resnico in ljubeznijo pospešujejo pravo omiko, ki skerbno celijo dušne rane vernih ter jim z božjo resnico in milostjo pomagajo že tu k pravemu miru in tam k večnemu poklicu . . Mnogi in različni so vzroki, da se dan danes manjša število bogoslovcev in s tem duhovnih pastirjev. Med naj bolj znane se prišteva 1. vojaška postava; 2. velika revšina navadnega kmeta in nenavadno veliki stroški za vzderževanje dijakov; 3. sedanji duh časa, nikakor vgo-den duhovskemu stanu; 4. mnoge in razne druge službe, odperte dijakom; 5. slabo plačilo, ki nikakor ne zadostuje sedanjim potrebam, ne imenitnosti stanu, in dostikrat ni v nobeni primeri z visoko plačo drugih stanov; 6. sedanja osnova in sedanji navod latinskih šol, ki mladino pre-obklada s premnogimi, različnimi predmeti . .; ki že malim učencem na spodnji gimnaziji v enem razredu daje po 5—7 učenikov, zmed kterih slehern svoj predmet čez vse povdarja . . Zdrava pedagogika priznava in terja, da osnova in navod i morata biti primerjena večini 1. j. srednjim učencem, ne samo izverstnim, kterih je le malo in ne zadosti za različne stanove . . Tako skušnja in dušeslovje uči, da za spodnje šole niso primerni strokovniški, ampak razredniški učitelji, ki dobro za-morejo poznati učence od več strani ter jim biti učitelji in odgojitelji . . Kake sredstva moramo rabiti zoper pomanjkanje duhovnih pastirjev? . . To so ne-ktere čertice o vzrokih pomanjkanja duhovnov in o potrebnih pomočkih . . Poma- i gajmo, bratje, vsestransko z besedo in z djanjem, in bo pomagano gotovo, Bogu v čast, zlodju v kvar!" Non quis, sed quid (Danic. 1878 str. 105—107). Zelo navdušen govor je imel dr. A. Čebašek v katoliški družbi 16. febr. 1. 1879 pri tomboli v pomoč revnim katoličanom v Bosni. Razpravljal je v njem katoliške družbe namen in po-močke, ki so „razun dobrodelnosti in raz-veseljevanja na pr. tudi podučilni spisi in bukve, ki se na svitlo dajo, razširjanje dobrih katoliških bukev iz lastne bukvar-nice, govori in branja, ki se napravljajo v ta namen . . Perve čase naše družbe srno že imeli take govore in sicer ne brez vspeha . . S takimi govori o tehtnih vprašanjih katoliške vere in vede bomo začeli pri pervi priložnosti, ako se zbere toliko moških, da bo truda vredno govoriti" itd. In res je imel mnogo takih govorov v nemškem in slovenskem jeziku. L. 1877 je jela katoliška družba izdajati svoje glasilo pod naslovom „G lasi katoliške družbe", in v teh je dr. C e-bašek priobčil na pr.: Serce Jezusovo, času jako primerno razpravo, v kteri odgovarja na trojno vprašanje: 1. Kaj častimo v tej pobožnosti? 2. zakaj? in 3. kako naj častimo Jezusovo Serce ? (Zv. XVI. 1. 1882 str. 3—30). — Katoliška cerkev — drevo spoznanja in življenja. ■— Cerkev, nevesta Kristusova, mati vernih. 1. Cerkev — drevo spoznanja — je nezmotljiva. 2. Cerkev — drevo življenja — je edino zveličavna (Zv. XVII.' 1. 1883 str. 3-70). - Zakaj sem kristjan? Vvod. 1. Prerokovanja o Mesiju — Sinu Božjem. 2. Pričevanja ob času Jezusovega bivanja na zemlji, a) Kaj pravi Kristus sani o sebi? b) Značaj in c) Nauk Kristusov, d) Čudeži in vstajenje Kristusovo, e) Spričevanje apo-steljnov. 3. Spričevanja po Kristusovem času. a) Razširjanje sv. vere. b) Ohranjenje kerščanske vere. c) Včinek in sad ker-ščanske vere. Sklep. (Zv. XVIII. 1. 1884 str. 3—80). Govor pri občem zboru katoliške družbe 26. jan. 1886 vpričo prem. gosp. kneza in škofa Jakoba. Dr. A. Oebašek razpravlja v njem v bolj splošnih potezah in poglavitnih točkah zgodovino kat. družbe (Danic. str. 42—58), kar je nekoliko bolj za ljudstvo priobčeno v „Glasih" zv. XX. 1. 1886 str. 136—170 pod naslovom: Kratka zgodovina ka-toliške družbe. Ta mu je zlasti pri srcu, in klasični so njegovi ogovori v njenih občnih zborih vedno z ozirom na dobo, v kateri se vršijo. Taki so tudi ogovori, ki jih ima kot škofovski poročnik do učencev, kadar nadzoruje verski nauk v srednjih šolah. L. 1887 je segel nekoliko v družbino zgodovino ter ponovil željo, naj bi skorej se obudilo spet p o 1 i t i š k o katoliško društvo (Danic, str.*32). Iskreno je priporočal krščanske družbe treznosti (str. 53, 65 itd.), ter kazal, kdo je pravi rodoljub. Posebej pa je slovesen govor imel prelat dr. A. Cebašek pri veselici katoliških rokodelskih pomočnikov novega leta večer 1887 (Danic. str. 6—12). — L. 1888 je poglavitno vodil svečanost o papeževi zlati maši ter v svojem čverstem govoru najprej omenil, kaj se je ta dan godilo v Rimu, kaj je slavnostni odbor storil za papeževo zlato mašo v naši deželi in v Ljubljani, potem je pojasnoval dobroto in potrebo papeževega pervaštva ali poglavarstva, ter sklenil s klicem na slavo Leonu XIII (Danic. 5). Bil je to leto pri katoliškem shodu na Dunaju, ter tu in tam boril se za versko šolo> za katoliške družbe in časnike nasproti liberalnim pa brez verskim (cf. Slovenec, Danica itd.) — L. 1889 je v občnem zboru katoliške družbe navdušeno govoril o papežu in o zlati maši v papeževem letu, glede na S l o v e n c e na pr.: „Pri slovesnem zaslišanji v Rimu 1. 1878 pod vodstvom kardinala Schvvarzenberga je bilo le okoli 21 Slovencev, 1. 1881 pod škofom Strosmajerjem blizo 80, in letos mesca aprila se je že čez 100 Slovencev vdele-žilo javnega zaslišanja. In kolika gorečnost in vnema je bila doma pri vernih od perve slovesne službe božje novega leta dan do zadnje dovoljene milosti na sv. Silvestra dan itd." (Dan. 42—51). — L. 1890 pa je z ozirom na tedanje dogodke v Podragi in neslane pisarije po nekterih časnikih spregovoril opravi veri in cerkvi na-sprot pravoslavni (Dan. 57—67). — L. 1891 o potrebi in ovirah katoliške družbe z ozirom na novodobni liberalizem in indiferentizem v verskih rečeh, pa tudi v vedah itd. — L. 1892 živo poprijema liberalizem mej tako zvano „inteligenco"; dokazuje, da s 1 o v e n s k o političnona-p r e d n o društvo ni ne katoliško, ne napredno, ter pojasnuje, v čem se razodeva pravi kerščanski napredek nasprot novo-slovenskemu poganskemu (Dan. 67—85). Ko bi pač slovenski rodoljubi, duhovski in neduhovski, prebirali take čvrste razprave ! — Letos pa deluje z dušo in s telesom za prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani. Bog obilno blagoslčvi njegovo pa njegovih sotrudnikov iskreno in pošteno prizadevanje! Ukazi in odredbe šolskih oblastev. V. Organizacijski statut za šolske vrte. Glede prirejanja in vzdrževanja šolskih vrtov je visoki c. kr. deželni šolski svet izdal nastopni razpis: Z. 1236. Auf Anregung der vorjährigen Landeslehrerconferenz hat eine fachmän- nische Enquete ein Organisationsstatut für die Volksschulgärten im Lande ausgearbeitet, welches folgende Puncte, beziehungsweise Vorschläge enthält: 1. Jede Schulgemeinde soll einen Schulgarten als Lehrmittel besitzen, damit die Schulkinder je nach den Ortsverhältnissen in der Obstbaumzucht, eventuell Rebenzucht, im Anbau und in der Pflege von Gemüsearten, wichtigen Pflanzen, sowie auch Blumen unterrichtet werden können. 2. Der Schulgarten soll, wenn die Verhältnisse es gestatten, mindestens 4 Ar umfassen. 3. Die Schulgemeinde richtet den Schulgarten nach einem bestimmten, vom Be-zirksschulrathe zu genehmigenden Plane ein. Zur Einrichtung gehört eine dauerhafte Verzäumung, die gegen Beschädigung durch Hausthiere oder das Wild und durch Kinder Schutz gewährt, sodann das Rigolen des Bodens, die Anschüttung der Wege mit Sand in der Höhe von 1 dm, ein Wasserbehälter und das zur Bearbeitung nöthige Geräthe. 4. Der so eingerichtete Schulgarten wird dem Leiter der Schule zur ständigen Verwaltung und Besorgung übergeben. An mehrclassigen Schulen kann derselbe, falls ihn der Leiter nicht übernimmt, einem definitiven Lehrer zugewiesen werden. 5. Die ordentlichen Ausgaben für die Bearbeitung des Schulgartens deckt die Schulgemeinde und stellt den hiefür nö-thigen Betrag jährlich in das Präliminare für Schulerfordernisse ein. Dafür erhält der Ortsschulrath aus jenern Jahrgange der Obstbaum- und eventuell Rebenschule, welchen der Lehrer als Schulgärtner zur Ausscheidung bestimmt, die Hälfte der Obstbäume und eventuell Reben um sie an unbemittelte Gemeindeinsassen und fleissige Schüler, die sich darum bewerben, zur Anpflanzung zu ertheilen oder an bemittelte Landwirthe zu verkaufen. Über die andere Hälfte verfügt der Lehrer als Schulgärtner, ebenso gebürt ihm auch die ganze übrige Nutzniessung des Schulgartens. 6. Im übrigen soll es dem Lehrer als Schulgärtner auch unbenommen sein, mit der Schulgemeinde ein Einvernehmen zu treffen, wornach er die Bearbeitungskosten selbst übernimmt und dafür das Recht erhält, über den gesammten Ertrag des Schulgartens selbst zu verfügen. In diesem Falle sorgt die Schulgemeinde nur für die Erhaltung der Verzäumung. Falls in der Person des Schulgärtners ein Wechsel eintritt, geht die bestehende Baum-, resp. Baum- und Rebenschule mit Ausnahme des zur Ausscheidung bestimmten und geeigneten Theiles in die Verwaltung des Nachfolgers über. Der k. k. Bezirksschulrath (der k. k. Stadtschulrath) wird nun eingeladen, unter Berücksichtigung der Erfahrungen und Bedürfnisse, der Wünsche der Fachleute und der Volksschulgemeinden des eigenen Bezirkes sich zu äussern, ob an den oben mitgetheilten Vorschlägen, betreffend die Grösse, die Culturgattungen, die Einrich-tungsniodalität, die Bearbeitung und Erhaltung des Gartens, das Nutzniessungs-recht oder noch andere hieher gehörige Fragen irgend welche Änderungen oder Zusätze erwünscht wären. Der Äusserung hierüber wird bis Ende October 1892 entgegen gesehen. K. k. Landesschulrath. Laibach, am 9. .luni 1892. Der Landespräsident: Winkler. An alle k. k. Bezirksschulräthe in Krain und den k. k. Stadtschulrath in Laibach. SKLEP RAČUNA NARODNE ŠOLE' za XX. opravilno dobo od dné 15. kimovca 1891 do 15. mal. srpana 1892. na občni zbor „Narodne šole", društva v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu, pondeljek dnš 5. vel. srpana 1892 popoludne ob 6. uri 1. Ogovor prvomestnikov. 2. Poročilo o odborovem delovanji v 20. društvenem letu. 3. Poročilo o društvenem računu. 4. Volitev računskih preglednikov za 1. 1893. 5. Volitev 9. odbornikov. (Funkcijonarje voli odbor sam.) 6. Nasveti. V Ljubljani, 16. vel. srpana 1892. ki bode mestni šoli na Grabnu po nastopnem vsporedu: Odbor. o a -a Dohodki Posamič ! kr. Vkupe gld. kr! 2 8 3 24 4 20 5 8 6 25 i 4 8 4 9 2 10 2 11 12 12 1 13 1 14 1 15 2 16 2 17 1 117 18 14 19 17 20 10 21 3 22 5 23 1 24 1 51 20 19 I. Ostanek blagajnični iz preteklega leta 1890/91 II. Vplačila : a) ljudskih šol: društvenikov po 1 gld. 120) - 0-90) _ 0 50) 0-56) 6 7 8 9 10 12 13 16 17 20 22 i_|- 0-48) 0-50) -I- 0-80) 0-20) 0-54) 015) ljudskih šol je vplačalo vsega skupaj b) učiteljev: društvenikov po 1 glri. (- 2 „ (■ (■ - 1-60) 0-50) 0-06) 0.06) , 3 , i , 5 .. ,6............. , 29 ,............ učiteljev je vplačalo.............. 111. Drugi dohodki, podpore, darila: Za prodane knjižice iz društvene zaloge...... Podpora visokega deželnega zbora........ „ veleslavnega mestnega zastopa...... „ slavne kranjske hranilnice........ Pornočno obrtno društvo v Ljubljani....... Redno darilo visokorod. g. dr. vit. Fr. Močnika v Gradci Darila 5 drugih dobrotnikov........... Podpora iz abiturijentske veselice......... Vplačani zastanki društvenikov.......... Vsota dohodkov pod lil. IV. Vplačila ustaiioTiiikov: ljudske šole s popolnim vplačilom po 20 gld...... ljudski šoli I. polovico ustanovnine po 10 gld...... Kmetijska posojilnica ljub. okolice II. polovico..... Posojilnica v Crnomlji.............. Slov. in hrvatski uč. abiturijenti.......... Vsota vplačane ustanovnine . Glavna vsota vseh dohodkov . V. Društvena imovina ob sklepu računa: podpornih ustanovnin.............. ustanovnin ljudskih šol............. Obresti od teh ustanovnin naloženih na knjižice 74. 2593. 180248. do 1. septembra 1892 . . . '...... Blagajnični ostanek poleg zaloge.......... Vsota . 9 20 48 90 60 50 32 56 125 — 24 iS 28 50 16 — 18 — 120 SO 12 20 13 _ 16 54 34 — 40 — 22 15 15 60 34 50 30 06 12 06 25 — 6 — 29 — 200 200 200 10 15 9 33 60 20 10 20 20 365 350 1841 70 715! 75 08 266 56 1056 i 64 g.2 a N Koliko 1 899 2 56450 3 388 4 564 5 497 G 158 7- 905 8 11335 9 38 10 11 '/» 12 13 n 16 17 124 51 13 188 T r o š k i Učnih knjig šolskih in pomožnih........... lepopisnic, spisovnic in številnic z vožnino vred...... škatljic jeklenih peres............... tucatov peresnih držal............... škrilnih In prožnih tablic.............. škatelj črtalnikov................. tucatov svinčnikov................ risank večjih in manjših.............. škatelj radirk.................. rizme pisnega papirja............... Učila za čitanje, nazorni pouk. številjenje, risanje, zemljepis, prirodopis in naravoslovje............. Razpošiljanje blaga................ Upravnina, dopisnina, stanarina........... Postrežnina................... Raznoterosti .................. Naložena nova ustanovnina............. Vsota Blagajnična gotovina ob sklepu računa......... Vse skupaj . Društvenikom naklonjene podpore v šolskem blagu: ljudskim šolam in ustanovnikom za vplačanih 021 gld. 83 kr. učiteljem vračila za vplačanih......152 „ 22 „ ljudskim šolam darovanega blaga za.......... deležnikom se je torej razdelilo blaga za........ V Ljubljani, dne 15. avgusta 1892. gld. 1841 100(i 270 70 1347 Feliks Ste(/)ide notre dame» in 1 učitelj za silo, skupaj 64 učnih močij. Izmed teh je imelo spričevalo usposobljenosti 57. Na jedno učno moč je pripadalo 78 učencev vsakdanje šole. Šolska hoja je bila manj povoljna nego druga leta. V zimskem času je bilo radi velikih žametov in silne burje izvanredno veliko zamud, kar je uspešen pouk jako oviralo. Na pomlad razsajale so epidemične ošpice in škarlatinka, vsled česar se je moral na mnogih šolah pouk za dlje časa ustaviti. Vsled vednega deževja zadnje dni meseca sušea, mal. travna in v prvi polovici meseca vel. travna je za- ostalo poljsko delo; ko se je potem vzvremenilo, vpo-rabljali so se šolski otroci močno pri delu. kar je zopet oviralo uspešno delovanje v šoli. V ženskih ročnih delih je poučevalo 13 izpra-šanih in 12 neizprašanih učiteljic. Novo šolsko poslopje se je sezidalo na Dolenjem Zemonu. Zidati nova šolska poslopja bode pa še treba v Postojini. Vremah in na Razdrtem. Z. Iz Kranja. (Konec.) V okrajni knjižnici za kranjski šolski okiaj prirasle so od meseca listopada leta 1889. do konca 1. 1891. nastopnje knjige: V V. oddelku: Tek. št. 322. Godec. Poleg narodne pravljice o vrbskem jezeru spisal A. Funtek. Ljubljana, 1889. Cena 1'30 gld. 323. Narodne pesmi koroških Slovencev. Zbral in na s\itlo dal 1. Schei-nigg, c. kr. gimnazijalni profesor. Ljubljana. 1889. 1'75 gld. 324. Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1890. 325. Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega ženina sv. Jožefa. VIII. sn., izdala Dr. sv. Mohorja. 326. Slovenske Večernice, 43. zv.. izd. Dr. sv. Mohorja. 327. Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Sp. I. Skuhala, izd. Dr. sv. Mohorja. 1889. 32N. Fizika ali nauk o prirodi s posebnim ozi-rom na potrebe kinetskega stanu. 329. A. M. Sloin-šeka Pastirski listi. Zbral in uredil M. Lendovšek, izd. Dr. sv. Mohorja 1890. 330. Jurčičevih zbranih spisov 8. zvezek. Ljubljana, 1889. 105 gld. 331. Grill-parzers siunmtliche Werke (neueste Ausgabe) Band 1-12. 332. Letopis Matice SI. za 1. 1889. 333. Duše-slovje. Napredujočim Slovencem napisal dr. F. Lampe, izd. Matica SI.. I. zv. 334. Zab. knjižnica. Na svetlo dala Matica SI., V. zv.: Erjavčevi zbrani spisi, II. del 1889. 335. Jurčičevih zbranih spisov 9. zvezek 1 gld. 336. Ljubljanski Zvon za 1. 1890. 460 gld. 337. Uč. Tovariš za 1. 1890. 338. Vrtec za 1. 1890. 339. Laib. Schulzeitung za 1. 1890. 340. Cerkveni Glasb, z mu-zikalno prilogo za 1. 1890. 341. Popotnik za 1. 1890. 342. Letopis Mat. Slov. za 1. 1890. 343. Ped. Letnik za 1. 1890. Izd. Ped. dr. v Krškem. 344. Volksschulgesetze. Die Reichs- und Landesgesetze mit den einschlägigen Ministerial-Verordnungen und Erlässen, zusammengestellt von Dr. Burchkardt. I. Abth. 345. Volksschulgesetze. II. Abth. 347. And. baron Winkler, dež. predsednik kranjski, sp. I. Lavrenčič. 347. Brockhaus Gonversationslexikon, 13. (neueste) Aull, in 16 Bänden und ein Supplement. Leipzig. F. A. Brockhaus 1885— 87. 347 - 362. Band I—XVI. ä 50 gld. 363. Blockhaus Supplement-Band A—Z. 1887. 364. Življenje Marije, matere Božje, 9. zv. 365. Ljubljanski Zvon za 1. 1891. 366. Vrtec za 1. 1891. 367. Popotnik za 1. 1891. 368. Laib. Schulzeitung za 1. 1891 369. Uč. Tovariš za 1. 1891. 370—381. Schillers sämmt-liche Werke in 12 Bänden. 382. Koledar Družbe sv. Mohorja za prestopno leto 1892. 383. Življenje preblažene Device in Matere Marije in sv. Jožefa, izdala Dr. sv. Mohorja 1891. 384. Slovenske Večernice. 45. zv. 385. Gospod, teci mi pomagat! 385. Fizika ali nauk o prirodi. 387. Zabavna knjižnica. Zal. Mat. SI. VI. zv. Pegani in Lambergar. 388. Letopis Matice SI. za. 1. 1891. 389. Od pluga do krone. Sp. J. Bedének. M. K. Iz litijskega okraja, meseca malega srpana. (Okrajna učiteljska konfere ncija.) Učitelj-stvo tega okraja je imelo svojo uradno letno konfe-rencijo v polnem številu pod predsedništvoin okrajnega šolskega nadzornika g. J. Bezlaja dné i. mal. srpana v litijskem šolskem poslopji. G. c. kr. okrajni šolski nadzornik otvori konferencijo točno ob 9. uri ter vse navzočne prisrčno nazdravi. Na to imenuje svojim namestnikom g. nadučitelja J. Plhaka iz Toplic pri Zagorji. Zapisnikarjema se izvolita po vskliku gg. : F. Luž ar, učitelj pri sv. Lambertu in K. Matajec, učitelj v Šmartnem pri Litiji. — Zborovanje je počastil s svojo navzočnostjo bi. g. okrajni glavar M. Grill, katerega g. nadzornik v imeni vsega učiteljstva srčno pozdravi. Poročilo šolskega nadzornika o šolah našega šolskega okraja se je glasilo blizu tako-le: Šolsko obiskovanje se je po večeru izboljšalo ; uspehi so bili od minulega leta mnogo boljši ; statistični izkazi so tu in tam še bili malo pomanjkljivi. G. nadzornik je na kratko pokazal kako naj učitelji - voditelji taiste izdelujejo. V obče so pa vsi učitelji storili svojo dolžnost ter so s tem tudi pokazali, da jim je na srcu napredek ljudskega šolstva. Manj pohvalno se je g. nadzornik izrazil o šolskih vrtih in ženskih ročnih delih. Vsi predmeti naj se poučujejo natanko po urniku. Ako je učitelj nevešč petja, naj med tistim časom otroke uči narodne pesmi deklamirati ; cesarsko pesem moramo vsi znati lepo na pamet povedati. Učitelj naj se vestno pripravlja za vsako uro ; velike važnosti za nadaljno naobraževanje je pa marljivo či-tanje knjig iz okrajne učiteljske knjižnice. Vedenje učiteljskega osobja (izvzemši jedne) bilo je povsem dostojno. G. nadzornik tudi prebere nekatere uradne dopise. V nadaljni razpravi se priporočajo obrtne nadaljevalne šole, posebej pa višja obrtna šola v Gradci. Obrtne nadaljevalne šole bi bile na mestu n. pr. v Litiji, Zagorji itd. Učitelj naj učencem z ozirom na njih zmožnosti svetuje, kakošno rokodelstvo naj si izbero. Vloge na c. kr. okrajni .šolski svèt smejo učitelji le potem šolskega voditeljstva pošiljati. V šoli naj učitelji in učenci govoré pravilni jezik. Želeti je, da je obravnava berilnih sestavkov bolj temeljita. Na kupčijsko spisje se še vedno premalo gleda. Na skupni pouk naj se obrača večja pozornost. Za učenje nemškega jezika se priporočajo vaje v prestavah in v govorjenji. Pismeno številjenje je bilo večinoma dobro. G. nadzornik pojasni, kako naj se v ljudski šoli obravnavajo računi z navadnimi ulomki. Merstveno ob- likoslovje se posebno priporoča za dečke. Pri lepo-pisji naj se predpisi vedno menjavajo; oblike črk naj se ravnajo po onih, ki so v «abecedniku»; na več-razrednicah naj se rabijo jednake oblike po vseh razredih. (Dalje prih.) Iz radovljiškega okraja. (Okrajna učiteljska konferencija.) Učiteljstvo slovenskih šol tega okraja je zborovalo dne 3. vel. srpana v Begunjah. Zborovanja se je vdeležilo vse učiteljsko osobje razven 3 gg. učiteljev duhovskega stanu. G. c. kr. okrajni šolski nadzornik prof. Fr. Leveč otvori zborovanje točno ob 9. uri s prijaznim nagovorom in pozdravom. Zborovanje sta s svojo navzočnostjo počastila tudi gg. okrajni glavar vitez Kaltenegger in c. kr. okrajni šolski nadzornik za nemško šolo v Beli Peči, prof. VVallner. G. predsednik Leveč voli si potem namestnikom g. nadučitelja Kovšco, a učiteljstvo za perovodji g. Korošca in gdč. VVurnerjevo. Ko g. nadzornik prečita in razjasni nekatere važnejše, v teku tega šolskega leta izdane razpise šolskih oblastev, prestopi k svojemu poročilu o stanji ljudskega šolstva v tem okraji. Rekel je, da je do zborovanja nadzoroval Iti šol z 21 razredi in pri tem nadzorovanji zapazil mnogo reči, s katerimi je popolnoma zadovoljen, a našel pa je tudi nekatere, s ko-jimi se ne more ujemati. Med drugim je rekel, da se pri začetnikih vaje s podvojenima soglasnikoiua prepovršno goje in prehitro preidejo, kar potem učencem pri branji poznejih vaj težavo dela; v višjih oddelkih in razredih goji se lepo in estetično branje premalo, kakor se tudi premalo pazi na ločila, učenci bero vse premehanično. Priporočal je tudi, da se učenci primernih vaj in pesmic bolj na pamet učijo. Nazorni nauk je zelo zanemarjen in pomanjkljiv, a to je pripisovati pomanjkljivosti potrebnih učil; sploh pa se vender temu pouku premalo važnosti pripisuje. Slovnica naj se uči bolj praktično nego teoretično, pri računstvu pa naj se gleda bolj na metrično mero in na to, da jo učenci razumejo. S potrebnimi učili so sploh vse šole slabo oskrbljene, a zapazilo se je, da se tudi z učili, katere že šola ima, ne ravna vselej tako, kakor bi se imelo, ampak se pazi premalo na nje. Učila se morajo vedno dobro hraniti, male poškodbe na njih naj učitelj kolikor moč sam popravi, kajti za vse poškodbe je on sam odgovoren. Glede uradnih spisov je zadovoljen, želi pa vender, da se v prihodnje spisuje šolska kronika po šolskem, ne pa po solarnem letu, da se spisi, šolskim oblastvom poslani, vselej v prepisu doma hranijo in konec leta v fascikel z uradnimi spisi povežejo. (Konec prih.) Društveni vestnik. Vdovsko učiteljsko društvo za Kranjsko v Ljubljani je imelo v preteklem letu od 31. vel. srpana 1891 do 1. kimovca 1892 prihodkov 2986 95 gld., a stroškov 2646 72 gld.; ostanka v blagajnici ie 336-03 gld. — Vsega premoženja skupaj je 51.084'35 gld. Od tega je 45.750 gld. v obligacijah, v privatnih dolžnih pismih pri lastnih udih 550 gld., drugo je v hranil-ničnih bukvicah. Premoženje se je pomnožilo za 700 gld.. ki so bili vloženi v mestno hranilnico. Let-nina in vstopnina je znašala 618 gld.; vdovam in sirotam se je izplačalo 1677 1 1 gld. Izredne podpore se je dalo pri občnem zboru pr. 1. 50 gld.; a med letom ob nujni priliki 70 gld. Društvenikov je 98, tedaj veliko premalo napram številu kranjskih učiteljev. Pristopili so letos i-, ravno toliko jih je molče izstopilo po S '0. dr. pr. Kdor dolžnost ne izpolnuje, zgubi tudi korist, tako je pri vsakem društvu. Podpiranih je bilo 11 vdov nekaj po 80, nekaj po 100 gld. in 22 sirot. Občni zbor bode v torek 6. kimovca. Ob 8. bodo društveniki pri sv. maši v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu in je potem zborovanje v pritličji II. mestne ljudske šole na Cojzovi cesti. Na dnevnem redu je poleg običajnih toček še prošnja za izredno podporo. Ve s t n i k. Cesarjev rojstni dan seje povsod prav slovesno praznoval. Osobne vesti. G. Viktor Bežek, suplent na nižji gimnaziji v Ljubljani je imenovan glavnim učiteljem na ženskem učiteljišči v Gorici. G. Mavrilij Šara bon. stolni vikarij v Ljubljani, je imenovan stalnim kate-hetom za 1. mestno deško ljudsko šolo in mestno nemško dekliško šolo v Ljubljani. Za nadučiteljico na dekliški ljudski šoli v Trbovljah -Vode je imenovana gdč. Ivana Steska. Za učiteljice pa so imenovane za isto šolo gospodičine Ana Wessner, Mela-nija Si t ti g in Leticija Ah čin. C. g. Jožef Mam, profesor na višji gimnaziji v Ljubljani in g. dr. (le-lestin, profesor v Zagrebu sta šla v pokoj. Ustanove za dijake iz Metlike je zapustila odvetniška vdova Smuk na Dunaji 120.000 gld. Spomenik očeta žurnalistike. Na Francoskem nameravajo postaviti ustanovitelju in izdavatelju prvega časopisa, Teofrastu Renaudotu, velik spomenik. Dne 30. vel. travna 1631 je dovolil kralj Louis XIII. Renaudotu izdavati, tiskati in prodajati perijodično «gazetto» in je prvi list izšel še isti dan. Cena številki je bila določena na jeden «sou», list je bil za tedanje čase primeroma drag. Spominski dan. Dne 3. vel. srpana je minulo M)0 let, kar je Krištof Kolumb odjadral iz luke Palos s tremi ladijami z namenom, da poišče krajšo pot v Vzhodno Indijo, a v resnici je našel nov svet Ameriko s tremi malimi jadrnicami. od katerih je imela krov samo admiralska ladija «Santa Maria», a drugi dve «Pinta» in «Nina» sta bili le tolikošni. kolikeršne so ladije, ki po rekah plavajo. Uradni razpisi učiteljskih služeb. SI. 1025 o. š. sv. Na dvorazredni ljudski šoli v G o r e-njem Mozelji je popolniti službo nadučitelja s 500 gld. letne plače," opiavilniuo in prostim stanovanjem. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem v štirih tednih semkaj vlože. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji dne 13. vel. srpana 1892. Št. 1025 o. š. sv. Na dvorazrednici v Gor. Mozelji je razpisano v stalno ali začasno narneščenje drugo učno mesto s 450 gld. letne plače. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem v štirih tednih semkaj vlože. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji dne 13. vel. srpana 1892. Listnica uredništva. Ker smo v to številko sprejeli poročilo • Vdovskega društva» in «Narodne šole», izostala je - Didaktika» ter se v prihodnji številki nadaljuje. — G. F. K. na J.: Vaše poročilo smo prejeli, ko je bilo isto poročilo drugega dopisnika že stavljeno. Oprostite torej, da nismo Vašega porabili, dasi je bolj obširno. Hvala lepa! — Več poročil še ni moglo na vrsto priti, prosimo torej potrpljenja. — G. M. K.: Prejeli, lepa hvala! «Učiteljski Tovariš» izhaja na celi poli velike osinerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na (a dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta I gld. 50 kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta. Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Komenskega ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod F r. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o.