Pomlad na naših igriščih Čeprav še nagaja sneg se prav vsi športniki naše občine že dalj časa resnp pripravljajo za svoja tekmovanja; nekateri v telovadnicah, večina že na prostem, eni pa v »koritu«. V »koritu« se pripravljajo plavalci PK Slavij a Moste-Polje (tak je naziv tega kluba, ki pomeni, da so to športniki vse naše občine) na svojo prvo sezono. Zimski bazen v Ljubljani ima res tak naziv, kajti res ni dosti večji, toda vseeno je prostor v njem tudi za tretji ljubljanski klub. Glavni trener je Jamči Gašperin, nekdaj znani slo- venski reprezentant. To že pomeni, da mislijo vsi zares, še bolj pa je to našo misel utrdil Marjan Krevh, »duhovni vodja« te plavalne akcije: »Naše prvo tekmovanje bo sektorsko prvenstvo za pionirje v Kranju, ki se zanj najresneje pripravljamo. Čeprav novinci, pričakujemo uspehe, kajti naši člani so izbrani najboljši plavalci vseh osnovnih šol naše občine. Res, zelo si želimo uspehov na tem tekmovanju, toda še bolj si želimo, da bi dobili v naši občini pokriti bazen v Vevčah. Veste, mnogo nam je do tekmovalnih uspehov. vendar jih imamo kot propagando za množičnost. Ta pa bo lahko le v velikem bazenu.« Moščanski zvezni ligaši so in tudi bodo še naprej v središču pozornosti ne samo športnih privržencev, ampak skoraj vseh naših občanov. Pripravljajo se res temelji: to: 15 igralcev, 4 treningi in 1 do 2 tekme tedensko. Večinoma z Olimpijo za zaprtimi vrati. Z Olimpijo bo 5. aprila moštvo prestalo svoj krst v zvezni ligi. Ta tekma bo v dvorani, tako kot vse ostale v aprilu. NADALJEVANJE NA STR. 9 MOSCANSKA SKUPNOST GLASILO ObO SZDL LIUBL JANA MOSTE-POLJE LETO V. ST. 4 MAREC 1964 MOSCANSKA SKUPNOST NAČENJA SOCIALNO PROBLEMATIKO V NASI KOMUNI SPREMENIMO ODNOS 00 DELAVCA Delovnim ljudem, pogojem njihovega dela in družbenemu standardu delavcev ter dru-Kun zanj važnim vprašanjem naše delovne organizacije ne Povečajo dovolj pozornosti. To trditev dokazuje dejstvo, da samo četrtina delovnih or-Kanizacij posebne (kadrovsko-socialnc) službe, ki jim je poverjena skrb za delovnega človeka. V drugih delovnih orga-juzaeijah takih služb nimajo J*1 je to delo prepuščeno osta-‘“N službam, oziroma ga opravlja samo ena oseba dostikrat poleg svojega ostalega deta. UDčinska skupščii *adnji seji razpravlj “rovski problematiki darstvu in družbeni! '»lavna ugotovitev, *> prišli odborniki, j kadrovskih vvvrašan Koee obravnavati 1 ostalih sestavin gosi » delovanja. Tista d dn^u.10'** v Kospod. družbeni službi, ki n | V<>1i*v° svojih soci Zl tudi ne bo mo, h^eRati osnovnega n *ai?re*» Je ustanovi čini aP?mi‘ni- da 1,0 1 irr' °rBania vn"vli "dnos do k «ne«£ ,in jim d; ati u ’ kot Ka tmajo V IfdHtercialna prol 'utaio kV1V1' ufBaniz; bc * kadrovs.ko-soci UkVarji b|eml p 'ni, vprašati •bora I«,,an ranie k dobrega'*!1*1! »snovn delovne Prw,videvan, vanje k "1rKani7atije *aHve določanje Ua *drartknlh doh<“i **°*a druJ jo v delovno področje kadrov-sko-socialnih služb. Čeprav je delovno področje kadrovsko-socialnih služb dobro opredeljeno, se še niso uveljavile. Kaže pa, da predvsem zaradi nerazumevanja nekaterih1, saj so objektivne potrebe več kot velike in problemi včasih tudi kritični. Številčna in strokovna zasedenost ljudi, ki s svojim rednim delom najbolj vplivajo na hitrejši ali počasnejši gospodarski in družbeni razvoj, je pomanjkljiva. Od 10.594 v 21 delovnih organizacijah zaposlenih oseb jih je 136 — 6,9 %, ki imajo srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Kadrov z višjo in visoko izobrazbo pa je še manj kot 2 %. Znano pa je, da presega ta odstotek v razvitih deželah tudi 10 V delovnih organizacijah v gospodarstvu, ki sedaj zaposlujejo 165 oseb, bi že sedaj rabili 258 oseb z višjo in visoko izobrazbo; to pomeni, da so potrebe krite s 64 %. Na preostalih 93 delovnih mestih delajo ljudje z neustrezno usposobljenostjo ali jih pa sploh ni. V zdravstvu je stanje boljše, v vzgojnih in varstvenih ustanovah bi rabili 50 vzgojiteljev, dela pa jih 44, v osnovnih šolah bi za predmetni pouk rabili 98 kvalificiranih predavateljev, trenutno pa jih je samo 61. Precej, pereče je vprašanje kadrovske Zasedbe v upravi občinske skupščine. V njej je samo 47 % delovnih mest zasedenih z ustreznimi kadri; obseg in zahtevnost dela pa sta vsak dan večja. In kako rešujejo delovne organizacije na posameznih področjih te probleme? V tistih, kjer razpolagajo z lastnimi sredstvi za izobraževanje, so običajni načini: štipendije, krediti, pomoč pri študiju članov, izobraževanje v lastni organizaciji (izobraževalni centri ipd.). Občinska skupščina je ugotovila, da nekatere delovne organizacije dokaj smelo rešujejo ta vprašanja in v te namene porabljajo znatna sredstva. Na splošno pa je bilo ugotovljeno, da izobraževanju lastnih kadrov ali sodelovanje pri študiju rednih študentov delovne organizacije ne posvečajo dovolj pozornosti. Zato je skupščina sprejela priporočilo, naj delovne organizacije proučijo, možnosti za pospešeno izobraževanje in za te namene porabijo več sredstev. Ce bi analiza, ki jo je obravnavala občinska skupščina, vsebovala tudi podatke o fluk-tuaciji delovne sile, podatke o nesrečah pri delu, podatke o zdravstvenem stanju zaposlenih, bi bila slika še jasnejša. Celovit preglea stanja bi vsakomur, ki meni, da je ustanavljanje kadrovsko-socialnih služb le moda. hitro pomagal k spremenjenemu mišljenju. Sicer že bi analiza zgovorno dokazuje, kako greši tisti, ki ni dovolj pozoren na človeka. VELIKO GOVORIMO IN PIŠEMO O STANDARDU, VENDAK JE TO V NEKATERIH PODJETJIH SE VEDNO PROBLEM DRUGOTNEGA ZNAČAJA. ZI^iSTI DELAVCEM, KI JIH UVRŠČAMO MED SEZONSKE, NE NUDIMO NITI OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH POGOJEV. SPALNICE SO KASARNE POTREBE PA, KATERE SMO ŽE ZADOSTILI TEM DELAVCEM ODREKAMO, KER MISLIMO, DA NJIM NISO SE DORASE SLIKA, KI JE POSNETA V ENEM IZMED NAŠIH PODJETIJ, TAKO STANJE NAJBOU NAZORNO PRIKAZUJE. KAJ VEC O SOCIALNI PROBLEMATIKI PREBERITE NA STRANI 4 IN 5 DVOJNA LETA v luči zgodovinskih dejstev Pred organizacijami ZB in različnimi komisijami, ki rešujejo vprašanja dvojnih let za pokojnino, leži iz dneva v dan več prošenj oziroma zahtevkov. Med temi pa jih je vedno več neupravičenih, vedno več je lažnih, izmišljenih in celo falsificiranih izjav ipd. Vse to povzroča nemalo težav organizacijam ZB in komisijam. Vsaka rešitev, ki ni v skladu s kriteriji, povzroči negodovanje in proteste (tudi anonimne), ustvarja resne politične probleme na terenu, je v nasprotju s kriteriji in položajem udeležencev in sodelavcev NOG. Z lažnivimi izjavami potvarjajo posamezniki celo zgodovinska dejstva in povzročajo moralno in materialno škodo članom ZB, njihovim organizacijam in družbi kot celoti. V zakonih in predpisih je jasno prikazano, da so upravičeni na dvojna leta udeleženci v narodnoosvobodilnih vojaških formacijah Jugoslavije, organizirano aktivni sodelavci NOV in vsi, ki so aktivno delali za NOG v zaporih, taboriščih in internaciji. Kljub temu kažejo analize, da nekateri mislijo in delajo drugače. Ni malo primerov, ko si dajejo in podpisujejo izjave po paroli: »Jaz Tebi — Ti meni!« da da izjavo za ves čas NOB aktivistu, ki je ostal na terenu, borec NOV, ki je odšel v partizane in se do svobode ni vračal na teren, dalje da poskušajo nekateri za nekaj mesecev aktivnega in organiziranega dela uveljaviti vso dobo ipd. V občini Moste-Polje (verjetno tudi drugje) je problem zlasti pri aktivistih, ki so ostali Tta terenu vso dobo NOB. Kot je znano, je bilo v občini Moste-Polje močno in razgibar no narodnoosvobodilno gibanje in je šla večina za boj sposobnih moških in tudi precej žensk v partizane že leta 1941 in 1942. Delo na terenu so prevzele ženske in mladina; razen teh je ostalo na terenu po nalogu KP le manjše NADALJEVANJE NA 10. STR. ZVVI MOSTE-POIAE EETNA SKUPŠČINA Posebna skrb za vsakega člana Zveza vojaških vojnih invalidov, ki ima v naši občini nad 800 članov (osebnih invalidov, družinskih upravičencev) je na letošnji redni letni skupščini podala obračun svojega dela in pregledala svoje naloge v letu 1964. Ko ugotavljamo, da je v letih 1961/63 umrlo kar 70 članov, da je večina članov bolna, da je še mnogo nerešenih stanovanjskih problemov, da so pokojnine nizke itn., je s tem že kar*preeej povedanega, čemu se velja letos predvsem posvetiti in kaj urejati v dobro članstva. Ko je predsednik občinskega združenja ZVVI Peter Šterk analiziral naše delo v preteklem letu, je ugotovil, da so naši člani aktivni v vseh treh organizacijah in da delajo kot aktivisti tako na terenu kot na delovnem mestu. Veliko skrb je ZVVI posvečala telesni kulturi in je še posebej uspelo športno tekmova- Pri tem pa je letošnji proračun od predlaganih 1,251.000 dinarjev občinska skupščina znižala in odobrila le 500.000 dinarjev. Sicer ta znesek ni tako majhen, saj vemo, da bT lahko na ta račun nudili okrevanje najmanj 25 članom, ki sicer na okrevanje ne morejo iti, ker sredstev kratkomalo ni; res je tudi, da razpolaga komisija za zadeve invalidov in borcev pri občinski skupščini za letošnje leto z 10,800.000 dinarji in da je bil ustanovljen sklad za borce, vendar sollinio/ da je predlagana, a ne odobrena dotacija premalo za redno delo in naloge organizacije. Stanovanjska problematika je iz dneva v dan večja, razpoložljiva sredstva pa so majhna. Računati je, da niti v nadaljnjih treh letih to ne bo rešeno. Prijav pa je čedalje več, oz. se je njih število od 1. 1960 potrojilo. Večina socialnih problemov članov ZVVI in morebdt- DPD Svoboda Moste sporoča, da bo redni letni občni zbor v četrtek, 9. aprila ob 19. uri v spodnji dvorani kulturnega doma ob Pokopališki ulici (Titov dom). Člani in ljubitelji vabljeni! Odbor nje za Dan borca, ko je nastopilo kar 157 udeležencev, invalidov in članov delovnih kolektivov. Pozitivno je omeniti tudi službo pomoči v osebnih zadevah naših članov, ki je poslovala enkrat tedensko preko celega leta. Delo krajevnih odborov je bilo zadovoljivo, najboljša pa je bila KO Zadvor, ki je imela skorpj p>ol milijona dohodkov in je poslala več svojih članov brezplačno na zdravljenje. Ko sprejemamo občinski statut, ugotavljamo, da sodijo zadeve invalidov in borcev NOV v socialno varstvo, kar pa je zgrešeno, še zlasti, ker je praksa dokazala, da je te zadeve kompleksno reševati v sklopu samostojnega referata, ki naj bo odgovoren občinski skupščini in ne nekemu oddelku upravne službe. Kritaono je zlasti reševanje raznih podpx»r in sitanovamjskih problemov. na materialna px>moč bo rešljiva s pomočjo KO ZVVI in preko občinskega sklada za borce, ko gre istočasno ža člane ZB NOV. V prihodnje so člani ZVVI predlagali px»večano skrb za posameznega člana ZVVI v krajevnih organizacijah, boljšo evidenco članstva, zlasti ob sedanjih novih legitimacijah, močnejše povezovanje osnovnih organizacij ZVVI na terenu z ZB NOV in SZDL in usmerjanje vseh sil za eksistenčno plat članov. V letošnjem letu bodo člani obiskali več partizanskih krajev in spominskih točk; nekaj prispevka v te namene bomo dobili od SZDL. Pri zakuski,1 ki je sledila letni skupščini, so prisotni delegati izmenjali svoje izkušnje s terena in se v tovariškem vzdušju pripravili na bodoče naloge, ki jih ni malo. Na predlog družbeno-političnih organizacij občine Ljubljana Moste-Polje, razpisuje občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje Natečaj za zgodovinske prispevke iz predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja in o deležu naših ljudi med NOV v območju sedanje občine Ljubljana Moste-Polje. Zaželeni so dokumentarni prispevki, študije, monografije ipd., prav tako pa tudi spomini o dogodkih in borcih iz obdobja 1918 — 1945. Poseben odbor za pripravo in izdajo zbornika ob 20-Ietnici osvoboditve, Ob Ljubljanici 42, bo prispevke uporabil za objavo v publikaciji, izdani v čast 20. obletnice osvoboditve, oziroma v morebitnih naslednjih edicijah podobnega značaja. Ocenjevalna komisija, ki jo bo določil odbor, bo podelila najkasneje do 1. maja 1965 naslednje nagrade: 1. nagrada 150.000 dinarjev 2. nagrada 125.000 dinarjev 3. nagrada 100.000 dinarjev 4. nagrada 75.000 dinarjev 5. nagrada 50.000 dinarjev Odbor lahko poleg nagrajenih del odkupi tudi ne-nagrajena. Avtorjem vseh teh del pripada tudi avtorski honorar po veljavnih predpisih za avtorsko polo. Za predložene prispevke pa velja, da niso bili še nikjer objavljeni niti oddani kje drugje v tisk. Avtorji naj rokopise (najmanj 5 tipkanih strani z razmikom 3) pošljejo najkasneje do 15. novembra 1964 zgoraj imenovanemu odboru, kjer dobe tudi vsa podrobna pojasnila. Rokopisi naj bodo opremljeni z geslom, avtorjev naslov naj bo priložen v zapečateni ovojnici. Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje Prekrški pri nas Iz poročila sodnika za prekrške za preteklo obdobje je povzeti ugotovitev, da je števi-io prekrškov na območju naše občine ostalo na isti višini kot v letu 1962 in ne kaže več tendence dviganja, čeprav je življenje občanov iz dneva v dan vse bolj razgibano. Upravnokazenski postopek je bil uveden v 5200 primerih (v letu 1962 v 5184). Primerjava daje optimistično sliko, če vemo, da se je v istem času število prebivalstva dvignilo kar za okroglo 3000 ljudi in je bilo samo v preteklem letu na novo registriranih kar 528 motornih vozil, pri čemer niso všteta mopedi, ki po svojem številu že krepko izpodrivajo dvokolesa. Naše ulice in ceste so postale preozke, pa tudi mnoga križišča so še taka, da predstavljajo stalno nevarnost za vse uporabnike cest v tako relativno razvitem cestnem prometu kot je pri nas. Razumljivo je tedaj, da je število kršitev cestno-promet-nih predpisov še vedno najštevilnejše in predstavlja preko polovice vseh obravnavanih primerov. Čeprav je število takih kršitev s posledico v primerjavi s prejšnjimi leti občutno poraslo, kar je posledica povečanega prometa, pa je opaziti, da je precej manj primerov vožnje z motornimi vozili v vinjenem stanju. Se vedno pa je znatno število vinjenih kolesarjev in je sodnik za prekrške menil, da bo poslej potrebno take kršilce primemo ostreje kaznovati. Iz poročila izhaja ugotovitev, da predstavljajo prekrški zoper javni red in mir še vedno drugo najmočnejšo skrpino prekrškov. V preteklem obdobju je bilo vse preveč nespodobnega vedenja, kričanja in motenja nočnega miru. Pretepov, posebno surovega in žaljivega vedenja na javnih krajih, je bilo manj, značilno pa je, da jih store kršilci predvsem v gostinskih lokalih in na veselicah, in da do pogostih izgredov vinjenih gostov ne prihaja v vseh gostiščih, temveč le v nekaterih, in sicer v vedno istih. Skoraj v vseh primerih gre za storilce prekrškov v vinjenem stanju in mnogokrat za ljudi, ki so bili za take kršitve že večkrat kaznovani. Dalje je ugotovljeno, da celo mladoletniki v nekaterih javnih lokalih zlahka dobijo alkoholno pijačo in da strežno osebje le v redkih primerih upošteva določila zakona o javnem redu in miru, po katerem ni dovoljeno dati alkoholnih pijač že vinjenim gostom in mladoletnikom. Večkrat pa to store šele tedaj, ko je mera že polna in je uspešna samo še intervencija organa LM. Zaradi takega stanja, ki ni niti razveseljivo niti normalno v kulturni sredini, je sodnik za prekrške predlagal pristojnemu oddelku za notranje zadeve, naj bi izdajali čim manj dovoljenj za veselice in zabave v tistih krajih in stistim gostiščem, kjer se vsako leto dogajajo izgredi, kar dokazuje, da organizatorji veselic in zabav ne morejo ali ne znajo zagotoviti mirnega poteka zabave. Zanimiva je tudi ugotovitev, ki izhaja iz poročila, da je bilo v preteklem obdobju kaznovano le majhno število mladoletnih kršilcev veljavnih predpisov in da gre v vseh Obravnavanih primerih le za storitve lažjih prekrškov. V upravnokazenskem postopku ni bilo mladoletnika, ki bi kazal kakšne posebne znake pokvarjenosti. V vseh primerih so bili prekrški storjeni zaradi lahkomiselnosti in mladostne zale-, tavosti in marsikdaj morda tudi zaradi pomanjkanja možnosti za zdravo in kulturno zabavo mladih ljudi. Občinska uprava prilagojena potrebam Občinska skupščina je na eni svojih zadnjih sej sprejela odlok o temeljni orgahizar ciji svoje uprave. S širjenjem in krepitvijo družbenega samoupravljanja ter s splošnim gospodarskim in družbenim razvojem se večajo tudi zahteve po strokovnem delu uprave. Ta mora po eni strani omogočiti občinski skupščini, da čim uspešneje opravlja svoje naloge, po drugi strani pa mora občanom in delovnim ter drugim organizacijam zagotoviti čim učinkovitejše uresničevanje njihovih pravic in interesov. Glavna novost spremenjene organizacije občinske uprave je v delitvi dela za potrebe skupščine in za potrebe občanov ter njihovih organizacij. Do sedaj so upravni organi skupaj opravljali upravne zadeve in zadeve za skupščino. Posledica takega prepletanja dela je bila, da je šepalo enkrat prvo, drugič drugo, največkrat pa oboje, še vedno je preveč upravno-pravnih zadev, ki niso urejene v zakonitem roku, še vedno se dogaja, da odborniki ne dobijo v obravnavo dovolj kvalitetnih analiz, pregledov, ocen in drugega gradiva. Omenjenim problemom pa na koncu pridenimo še problem strokovne usposobljenosti kadrov v upravnih organih in slika je skoraj popolna. Osnovna delitev dela je torej popolnoma umestna. Glede kvalitete dela uprave pa lahko ugotovimo dvoje: — kvaliteta dela se bo povečala ob delitvi na tako imenovano operativno in analitično delo. S tem, ko je delo ločeno, ne more priti do škodljivega prepletanja. Stalno delo na enem področju omogoča specializacijo in s tem večjo kvaliteto; — kvaliteta dela je odvisna od strokovno usposobljenosti zaposlenih. Nedvomno je res, da je strokovno usposabljanje delavcev važen pogoj za uspešno gospodarjenje in tako je tudi v javni upravi. Razen tega pa vemo, da bo treba osebnim dohodkom strokovnjakov posvetiti več pozornosti. Njihovi osebni dohodki so občutno nižji od onih v gospodarstvu in družbenih službah. OBČINSKA SKUPŠČINA Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela sklep, da sc ustanoviteljske pravice do vzgojno - varstvenega zavoda Angelce Ocepek z dnem 1. I. 1964 prenesejo na krajevno skupnost Zelena jama. Ta sklep je skupščina sprejela predvsem zato, ker je krajevna skupnost Zelena jama najbolj zainteresirana za delo te varstvene ustanove, ki je na njenem območju. Nadzorstvo nad dejavnostjo zavoda pa bo še naprej opravljali občinski svet za šolstvo, prosveta in kulturo. APRILA V OBČINSKI SKUPŠČINI Občinska skupščina ima v programu: 1. sprejem statuta občane Ljubljana Moste-Polje; 2. obravnavanje statutov delovnih organizacij iz gospodarstva in družbenih služb; 3. delitev dohodka v gospodarstvu In družbenih službah in 4. smernice 7-letnega perspektivnega načrta. Dopolnilne volitve v Jaršah, na Kodeljevem in v Dolskem V nedeljo, 19. aprila letos bodo dopolnilne volitve za odbornike občinske skupščine v treh volilnih enotah. V 15. volilni enoti (Jarše), ki obsega Jarško in žalsko cesto ter Mimo in Lunačkovo pot, je dosedanji odbornik Dušan Tratnik zaradi službene premestitve vrnil svoj mandat. Volivci so na svojem zboru njegovo mesto predlagali Borisu Kobalu, uslužbencu, Božičeva 6. Zaradi premestitve, oziroma zaradi novega službenega mesta je vrnila svoj mandat tudi odbornica Helena Puhar, ki je bila izvoljena v 39. volilni enoti na Kodeljevem (Kluno-va, Malejeva, Pugljeva in Ulica Goce Delčeva). Na zboru volivcev sta bili predlagani in sprejeti za kandidatki Dana Valič, predmetna učiteljica na šoli Ketteja in Murna (stanujoča Klunova 9) in kot so-kandidat Vida Prvinšek, uslužbenka iz Klunova B 3. V 21. volilni enoti, ki obsega Dolsko, Laze, Senožeti, Kamnico in Petelinje, je « danji odbornik Rudi Zupanc odšel na novo službeno n sto in vrnil svoj mandat- 1 zborih volivcev v Senožetih Dolskem so volivci prediag Jožeta Jemca ml., avtoktopu ja iz Senožeti 51, in ®tan nj. Novaka, progovnega nadzor ak iz Laz 3. Prepričani smo, da bo udeležba na dopolnilnih volit ‘ prav tako dobra, kot je h na volitvah lani, ko je v volilnih enotah glasovalo 92 do 100% volilnih upr* čencev. KONKRETNI PREDLOGI K STATUTU Javna razprava o osnutku statuta jc v naši občini v glavnem zaključena. Zbori volivcev so 13. in 15. marca še poslednjič vzeli statut v pretres in dajali še zadnje pripombe. Pripomb, predlogov in različnih mnenj ni malo. Zbori volivcev, družbene organizacije in posamezniki so jih dali toliko, da bo stala občinska statutna komisija pred težko in odgovorno nalogo. Vse pripombe in predloge bo treba skrbno proučiti, če naj osnutek statuta, kakršen bo predložen občinski skupščini, res odraža hotenja večine občanov. Značilnost velike večine pripomb je v tem, da veje iz njih prizadevanje po boljšem, da težijo za večjo demokratičnostjo in neposrednostjo. Seveda vse pripombe niso enako tehtne. Vse tudi niso v skladu z ustavo, nekatere že prehitevajo ustavna in zakonska določila. V nekaterih primerih gre morda za tolikanj drobne probleme, ki zaradi svoje enkratnosti ne morejo najti mesta v statutu. Mnogo pripomb pa je takih, da jih bo morala statutna komisija upoštevati ter z njimi dopolniti in izboljšati osnutek statuta. nad tem pregled in nadzorstvo, saj je to del njihovih samoupravnih pravic. — Statut naj predvidi v komunalnih organizacijah poleg delavskega samoupravljanja tudi družbeno upravljanje. To je predlog, ki izvira iz teze, da je komunalna dejavnost javna služba in da mora, biti zato tudi družbeno upravljana. O tem bo vsekakor vredno še in več razmišljati. — Problematika borcev NOV naj se izloči iz področja socialnega varstva. Borcev NOV ne gre obravnavati OBČINSKI ODBORNIKI MED RAZPRAVO O OSNUTKU SATUTA Mislim, da nam ni vseeno, naj bo naš statut, zalo bodo pripombe občanov ihnogo pripomogle h končne-ihu oblikovanju te listine, saj 1® to statut nas vseh in vsakogar. Pomembno pa ni samo da so se v javni razpravi "•oblikovala nekatera stališča, Ki bodo statut vsebinsko obo-Katila; pomembno je tudi to, T3, srno se prepričali, da so ob-živo zainteresirani za vsebino statuta, kaj jim bo statut uaii in ali imajo oni v njem sto mesto, ki jim gre. Tudi PWpurn.be, ki morda ne bodo k'1' PPoštevane, so za-‘T^lVe in imajo veliko vred- obč1' D°!lc?ZU'iejo' da jemljejo ani statut za zelo pomemb-V? Dokazujejo, da ima- ®c>tan' zaupanje tudi v izva-J^je statuta, zato bi radi čim v,-.-oiih interesov vključili lo h lV tom dpbiii zagotovile 7 i ”0^0 uresničeni. To pa kasn ° 130,11 embno in tega tudi J® ne smemo pozabiti, niti ~,SO °i>^ani kritično oce-deist?nujek statuta, kaže tudi da so na raznih zborih vsebini pi'iSli nekaterih ugotovitev P2,polnoTna t:naklh Vs®kaw!^ To PnP°mbe s« zato uJ širših spoznanj, Skrbni 00 morala komisija vati m jih upošte- tuta. končni obdelavi sta- fWoEonf,!km saiti<> nok;ij Ijajo na : kl. se češče ponav-di v drnaiu rik vol‘vcev pa tu-- Deio^,h ra7Pravah: voiiv"0 prcdsedstvo zbora lo z.. na-i sc ne bi voli-Vsak* leli’ amPak za D08cb<‘-*- n80 i>rcE>ri^a.m, da ne-Prav nič r^L,s’alni °rg<'m ni ^ I^ralcsi i!!eben in da bi ta-G nePotrrU°rTlen^a ustvarja-~~ Statm n 'n’b Posredništev. "'*h<>r Precizira pojma Gbfanov« ^7* in ’*7,><>r apk ZVMI S ten,a eanov je vsekakor širši pojem, saj daje možnost uveljavljanja tudi mladini, ki še ni dopolnila 18 let in še nima splošne volilne pravice. To je vsekakor aktualen predlog, ki kaže na to, da si občani želijo, da bi bil čim širši krog ljudi, ki bi imeli pravico nekaj predlagati, sklepati in odločati. — Poleg družbenega načrta in proračuna občinske skupščine je treba dati občanom v razpravo tudi poslovanje skladov in drugih oblik financiranja. Vsekakor je to zelo tehtna zahteva. Vse več dejavnosti financiramo danes preko skladov in drugih ustreznih oblik in je prav, da imajo občani enako kot socialno ogroženih, bolnih in starih oseb. Ta predlog je izšel iz dognanja, da gre tu za neko posebno problematiko, katere obravnavanje je zelo odgovorno in zelo občutljivo. — Stalne konference krajevnih skupnosti ni treba ustanavljati, ampak naj predsednik ObS po potrebi sklicuje predsednike svetov krajevnih skupnosti. Ta pripomba je, če jo že komentiramo, zelo presenetljiva, izvira pa najbrž iz tega, da je bil občanom premalo razložen pomen te institucije. Občani se sedaj boje, da bi bil to neki nov organ med njimi in občinsko skupščino, ki bi zmanjševal načelo neposrednosti, ki naj bi bilo prav v krajevnih skupnostih najmočnejše in naj-dosledncjše izvajano. Se bi lahko naštevali pripombe in predlog in to ne za pozabljanje ne ^em česa, ampak preprosto zato, a ^zPolni svoj Čas. Res je že se-aJ> še bolj pa bo pereče, ko bodo Prešli na 42-urni delavni teden. aJ naj mladi človek, oziroma *Ploh naš občan, dela ob prostem asu- Skoraj se ml ne zdi potrebno, da pri tem ne kaže pustiti, da na ta račun ljudje več delali adurno ali honorarno. To bi bilo porabljanje skrbi družbe. Prosti Se veča zato, da je možen čim-. počitek in obnova psihičnih ln dziCnm sil. ^Toda kako uporabiti prosti Cas? a m Prav posebeJ razglabljajo o tem Soriški psihologi, kajti to vpra-nai 86 tam 10ldčno pojavilo v U80tavlJal°- da ze človek Vee cstu vedno bolj osamljen; čim za C mesto> vei ima možnosti fJl jazn° “zabavo«, kot so slabi •bam kavarne• barl ln “SVercanJe«, Usd « Pa možoostl za res zdrav ln l0Vl|!‘an Puritek ln obnavljanje de-laj, s11, In potem mladi ljudje p[j0 naldeJo slabo družbo in sto- PosedPOI?aSi na pot’ se zaSno s Je ■, P° kavarnah, nadalju- nlen, nadle8ovanJem žensk, iska-t«m Pzetepov . . . Kako lahko po-stuj a na svoJem delovnem me-'n sm/*. 0 z njegovim zdravjem smislom življenja? Db Vsem » tu^i rodil tCm Se prav v ZDA Vetlrii0 ! beseda rekreacija - raz-heko ^Uclem 3° treba nuditi do odpoTiu1?10’ °b katerem se b°-CrPane re 0 obnavlJall svoje iz- bo kunUrn!70arJe moel- To pa naj lavnQst a ln telesno-kulturna de-Soprt i0 terl Pravu Zdravil° za vse. Neka-Prl stroju 7 delam ves dan trdo ltak° nai V, Vigam vreče cementa, P M strolu Pdpoldne Se skačem. No a11 se n„ a ves dan sključen; dvl8nil cin, hPPuldne zravnal in 80 Prl odliko’ ko boS odbijal žo-WS teJ-ke Drkl? Ves dopoldan no-P?ldba PH1„, ?ete ~ au ne bi po-k!1 ke81Janje’ vr0E'° za ballnanje bbel kam mer^etno bl’ samo da 3,elkov Je 7 1UI NekaJ Je res; ob-r».res’ da se JT.010, amPak Se bolj j, 6 8reino V‘U° no zanimamo, da Janto. v 8ostiino pa zabav-Da, ^ kaj *Ud‘ v ‘o^sm!8 kd'>1 P°fiovar-dl ka?maeanega «' b‘ bll° marsl* Sili narediin ’.fe vee’ če bl tu-brisia>k Pr Hrnreč - ne re- t“'oblem ^raikakSn"1 ‘,a bl U au u'1' Pa nai h tga socialnega brezdeine» b° to ‘nvaUd de-nM “h Pijanec. pu povprečno le 5 % in še ta procent (posebno v ravninskem predelu zaradi naglega razvoja industrije in podružabijanja kmetijske proizvodnjiej pada''' O celotni leme tajski problematiki na področju občine je občinska skupščina razpravljala na seji obeh zborov 28. oktobra 1903 in med drugim sprejela sklep, da je pripraviti odlok o preživninskem varstvu, katerega namen je reševanje preživnin za tisto kmete, ki so zaradi podružabijanja kmetijskih zemljišč ob arondacijah ali ob prodaji družbenim kmetijskim organizacijam zaradi starosti in drugih razlogov upravičeni do preživnine. Odlok o preživninskem varstvu je bil sprejet na soji obeh zborov 28. IX. 1964. Preživnino naj bi prejemali predvsem tisti kmetje, katerih zemljišča so prešla na podlagi pogodbe ali v arondacijskem postopku v družbeno last in v uporabo gospodarskim organizacijam. V poštev prihajajo praviloma le nižinska in valovita območja, kjer so zemljišča interesantna za kmetijske organizacije. Pogoj za pridobitev pravic do preživnine je, da se je lastnik kmetijskih zemljišč, ki so prešla v družbeno last, pretežno preživljal z obdelovanjem zemlje in da se je odpovedal lastništvu ng zemljiščih, tako da si je poleg stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja obdržal še ohišnico. Do preživnine so upravičene osebe, ki so starejše' od 60 let ali pa tudi mlajše, ki so po izvidu uradne zdravniške komisije nesposobne za pridobitno delo ali če se ' ne morejo zaposliti zaradi oskrbe in nege otrok. Poleg teh oseb pa imajo pravico do preživnine tudi pre-vži.iikarji, ki imajo pravico do prevžitka na podlagi pogodbe z zgoraj navedenim upravičencem do preživnine. •Sredstva sklada za preživninsko varstvo se bodo formirala iz kupnin in drugih odplačil za zemljišča, ki jih po določbah odloka o preživninskem varstvu kmetov plačajo v sklad kmetje, ki prenesejo svojo zemljo v družbeno lastnino Ln iz sredstev, določenih vsako leto- v občinskem proračunu. Višina preživnine za posamezne upravičence znaša minimalno 8.000 din. Posebna komisija bo pregledala vlogo vsakega upravičenca in mu po njegovem premoženjskem stanju določila višino redne mesečne preživnine, katero bo dobil upravičenec izplačano mesečno naprej; vsak upravičenec bo tudi zdravstveno zava- S sprejemom tega odloka bomo lahko rešili najbolj pereče probleme tistih ostarelih kmetov, ki so že ob podružbljanju kmetijske proizvodnje izgubili pretežni del kmetijskih površin in niso sposobni, da na preostalih svojih zemljiščih organizirajo tolikšno proizvodnjo, ki bi jim bila zadoslnarita dostojno preživljanje. Ta odlok bo začasno reševal problem ostarelih kmetov do izida zveznega zakona o pokojninskem zavarovanju, ki naj bi predvidel tudi možnosti pokojninskega zavarovanja. / OTROŠKIH VARSTVENIH USTANOV JE V NAŠI OBČINI PREMALO. OTROCI SO SICER V DOBRIH ROKAH, VENDAR SO NEKATERE VARS1VENE USTANOVE PREOBREMENJENE. NA SLIKI VIDIMO NASE MALČKE PRI ZASLUŽENEM POPOLDANSKEM POČITKU PO TRUDAPOL-NI IGRI IN OBEDU. SLIKA PA TUDI PRIČA, DA JE PROSTORA IN POSTELJ PREMALO DVE PLATI SOCIALNEGA PROBLEMA Začelo se je verjetno že mnogo pred tem, toda zadeva je prišla na dan Sele, ko je morala posredovati Ljudska milica. Oče petčlanske družine, v kateri sta dva pastorka in en zakonski otrok, je neusmiljeno ln brez pravega vzroka pretepel starejšega pastorka, s katerim Je bil tudi sicer v stalnih sporih. Za Ljudsko milico je bilo to predvsem krSitev javnega reda in miru ali kaznivo dejanje zoper življenje In telo, toda uslužbenci postaje Ljudske milice so kaj kmalu sprevideli, da so vzroki tega delikta verjetno globlje narave; oče je kazal vse znake alkoholika, bil pa je tudi delovni invalid. Niso se zadovoljili samo s sodnikom za prekrške in s kaznovanjem, temveč so celotno zadevo po pametnem preudarku odstopili Zavodu za socialno delo. Zavod je ubral socialnemu delu primerno pot. Povezal se je s socialnim delavcem v podjetju, v katerem je bil oče zaposlen. Pozanimal se je za vzroke delovne Invalidnosti, življenjske in delovne pogoje, skratka, skušal je ugotoviti širšo anamnezo družinskih težav In obenem opozoril nanje tudi podjetje. Tedaj se Je pokazalo, da je bil možak pred leti zaposlen v nekem manjšem podjetju, kjer je veljal za nevestnega in zapitega delavca. Takrat še ni bil invalid, pač pa se je na poti v službo teže ponesrečil. Dalj časa Je bil nezmožen za delo, ko pa se Je hotel vrniti na delo, podjetje ni pokazalo zanj zadosti razumevanja ln ga Je prepustilo v skrb zavodu za socialno zavarovanje. Temu zavodu je uspelo najti zaposlitev v njegovem zdajšnjem podjetju, ki je pokazalo dobršno mero razumevanja in zaposlilo invalida na primernem delovnem mestu. V podjetju so z njegovim delom zadovoljni. Na delo hodi trezen. Njegova delovna okolica se sicer zaveda, da nosi v sebi težje duševno breme in da je hitro razdražljiv; zvedeli pa so tudi za njegovo surovost s starejšim pastorkom. Toda ko je hotel socialni delavec v podjetju zaradi tega nanj vplivati, je vmes posegla invalidova žena in zahtevala, naj se socialni delavec ne vmešava, ker bl utegnili podobni posegi povzročiti v družini še večji nered. Ženska je bila zaskrbljena, da se mož od zdaj ne bo več znašal samo nad starejšim pastorkom, ampak tudi nad njo. S tem se je krog zaključil. Ta primer socialnega problema smo zbrali zato, ker je za naše razmere simptomatičen in poučen. Iz primera je očitno, da marsikateri socialni problem ne spada samo na družbeno odgovornost, kor se pač v njem združujejo tako socialne krivice kot osebna neodgovornost. Podjetje, v katerem se je invalid ponesrečil, je res delavčevo invalidnost izkoristilo kot povod za odslovitev, zato pa drugo podjetje, ki je bilo pripravljeno delovati celo kot socialna ustanova, ni moglo rešiti problema do kraja. Sleherni socialni problem družba lahko dokončno reši samo takrat, kadar tudi prizadete osebe pokažejo vsaj nekaj pripravljenosti, volje in tudi samozatajevanja. El U n aiBiira Res, sedem jih je. Nekaj časa sede, nato stoje in zopet sede in čas mineva. Vmes govorijo, si odgovarjajo na vprašanja, se spogledujejo, mrmrajo, se obtožujejo in kažejo drug na drugega. Ure pa tečejo. Za njimi v dvorani sedi nekaj ljudi ln oni poslušajo, kaj se tam dogaja. 03 časa do časa nekdo med poslušalci zahlipa, zasliši sp stok težko zadržanega joka; drugim polzijo solze po Ilcih. Pred njimi pa sedi senat, trojica, ki sprašuje, posluša In zapisuje, kaj povedo mladeniška usta ... Da, sodišče je to. Sedem mladih fantov izpoveduje svoje dogodivščine zadnjih mesecev. V dvorani sede njihovi starši, ki jim vedno znova silijo solze v oči, ko gledajo svoje sinove pred sodniki, tiste sinove, za katere so bili še pred kratkim pripravljeni dati roko v ogenj, da so najboljši fantje, da so najbolj pošteni mladeniči. Sedaj p«... In kaj so storili, da so se znašli na sodišču kot obtoženci? Pred nekaj meseci so bili še vsi redno zaposleni, imeli so svoje dohodke. Potem pa se je začelo. Prvi je srečal drugega, drugi slučajno tretjega, iretjl je spoznal četrtega itn. Kraj srečanja: juxe box v Daj-Dnmu ali v kinu Union. Prvi sestanek - prva tatvina, drugi sestanek — druga tatvina, tretji sestanek ... Z vsakim naslednjim sestankom je eden od mladeničev opustil redno delo - seveda, celo noč biti pokonci, pohajkovati iz lokala v lokal in zjutraj biti na delovnem mestu - vse to pač ne more iti. Po nekaj sestankih ln nekaj nočnih podvigih so bili vsi brez dela. Biti lepo oblečen brez denarja ne gre, edini Izhod so bile nadaljnje tatvine. Tako se je nadaljevalo nekaj mesecev, 22 ljubljanskih trgovin pa je bilo okradenih. Mladeniči so ukradeno blago prodajali ali sami uporabljali In lepo živeli... Toda prav ko so sl že vsi »preskrbeli« črne usnjene suknjiče, so nekega dne miličniki zaprli prvega, drugi dan dragega, tretji dan ... Sest mladeničev se je znašlo v zaporu. Sodišče pa Je bilo neizprosno in neizprosno je ugotovilo resnico, da so v nekaj mesecih storili 55 manjših ln 45 velikih tatvin z vlomi. In temu primerno je sodišče Izreklo tudi kazni. Med razglasitvijo kazni je bilo slišati: 5 let strogega zapora, 4 leta strogega zapora, 3 leta zapora itn. Mladeniči so onemeli. Tega res niso pričakovali. Kar sesedli so se. Saj so bili že večkrat pred sodiščem zaradi podobnih dejanj ln vedno jim Je sodnik le lepo govoril, Jim- prigovarjal, svetoval, opozarjal, niso pa bili še kaznovani. To je res, vendar so pozabljali, da jih Je sodnik vsakokrat opozarjal, če se znova pojavijo pred sodi- ščem, da ne bo nihče upošteval njihove mladosti ln da bo šlo zares. Fantom pa lepe besede niso šle do srca, preslišali so nasvete in opozorila ln zato so sedaj bili toliko bolj presenečeni nad Izrečenimi kaznimi... Fantje danes sede v zaporih in razmišljajo o svoji preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Kujejo sklepe in načrte. V deželo pa prihaja pomlad, vsak dan bolj zgodaj posije sonce tudi v njihove sobe in jim naznanja nov dan. Dnevi njihove mladosti pa neslišno tečejo... In z vsakim dnem mine dan njihovega življenja ... Toda njihovo. življenje ni enako življenju njihovih svobodnih vrstnikov, ki se vsak dan znova vesele radosti ln uspehov, ki Jim jih bo prinesel; njihovo življenje je iz dneva v dan enolično ... In zakaj mora tako biti, zakaj je njihovo življenje zaprto v ozek krog Iz dneya v dan enakega dogajanja? ... o tem Je potrebno razmišljati... o tem že razmišljajo mladeniči v zaporu... in o tem moramo razmišljati tudi ml... Kristan PRVI RAJONSKI ODBOR OF Kmalu po okupaciji 11. aprila 1941 smo slišali, da zbira komunistična partija napredne sile ne glede na politično pripadnost, ki naj ,bi se združile ter dokazale okupatorju in vsemu svetu, da nismo narod brez časti in ponosa, da nismo narod pastirjev in balkanski barbari, kot nas je imenoval okupator. Že 27. aprila 1941 je komunistična partija sklicala sestanek zastopnikov partije, krščanskih socialistov, naprednih Sokolov in kulturnikov. Na tem sestanku so sprejeli skupni program ter dali novi organizaciji naziv Osvobodilna fronta slovenskega naroda, kar je ljudstvo okrajšalo v OF. Pni takratni politični razcepljenosti in •zagrijenosti je bil to že velik uspeh, ki se ga je razveselil pretežni del našega naroda. Glavni cilj nove organizacije je bil boj za svobodo naroda, bot proti okupatorju. V Mostah je takrat ilegalno delovala delovna in prekaljena partijska organizacija. Sekretar je bil Ivan Osenjak iz Zelene jame, vidnejši člani pa (pred odhodom v partizane oziroma na druge funkcije) Lojze Nusdorfer,' Luka Leskovšek, Angela Ocepek, Milan Cesnik, Vili Supan, Lado in Jože Stopar in številni drugi. Telovadno društvo Sokol v Mostah je zvečer v delavnici tesarskega mojstra Pavla Pavčiča na Zaloški cesti 101. Tega sestanka so se udeležili zastopniki že omenjenih treji skupin. Komunistično partijo so zastopali Ivan Osenjak, ki je sestanku tudi predsedoval, Lojze Nusdorfer in Ivan Bratko, krščanske socialiste je predstavljal Anton Marinček, Sokole pa Ludvik Jezeršek, Franc Zidan, Pavel Pavčič in njegova sinova, Jernej Korenčan, Franc Batista, Janez Rupnik in jaz. Izbran je bil rajonski odbor OF Moste: predsednik je bil Ivan Osenjak, sekretar Ivan Bratko, Narodno zaščito je vodil Lojze Nusdorfer, člani pa so bili: Ludvik Jezeršek, Jože Stopar, Anton Marinček, Pavel Pavčič, Franc Batista, Franc Zidan in podpisani. Na tem sestanku simo se dogovorili o našem nadaljnjem skupnem delu po enotnih smernicah. Izbran je bil tudi izvršn odbor, in sicer za sekretarja Ivan Bratko, za člane pa Anton Marinček in jaz. Na tem sestanku so bili postavljeni temelji za nadaljnje delo. To je' bil — če se ne motim — pirvi rajonski odbor OF v Ljubljani. Po tem sestanku se je delo v OF v Mostah razmahnilo. Prebivalstvo je bilo v zelo kratkem času seznanjeno s pro- imelo pred razpustitvijo 1941. leta 250 članov in članic. Zadnji starosta je bil Andrej Sturm iz Ribniške ulice, predstavnik krščanskih socialistov pa je bil Anton Marinček z Zaloške ul. 15. Vse te organizacije so se odločile za sodelovanje v OF. Kmalu po ustanovnem sestanku je bii po partijski liniji poslan v Moste Ivan Bratko-Janez, ki je vodil priprave za ustanovitev OF. V mesecu maju 1941 smo pričeli zbirati oziroma pridobivati člane za OF, in sicer sprva le znotraj posameznih organizacij. Razumljivo je, da so bili člani partijske organizacije prvi pri tem delu. S člani Sokola je s tem namenom navezal stike Anton Marinček, in to preko Naceta Novaka iz Rabniške ulice. Ta je Marinčka vpeljal pri starostu Andreju Sturmu, ki se je takoj navdušil za program QF, četudi je bil bolan in priklenjen na posteljo. Z osebnimi stiki smo nato »tipali« člane in jih pridobivali za OF. Lahko rečem, da so se skoro vsi člani, z zelo redkimi izjemami, vključili v OF. O številu 'krščanskih socialistov nismo imeli podatkov. Ker pa smo jih kot take poznali, so bili vsi zelo agilni in delavni. Seveda bi to pridobivanje ne bilo množično, če bi se omejili samo na navedene organizacije. Člani teh organizacij so bili le kvas pri pridobivanju novih članov. Vse to delo je bilo seveda strogo zaupno in oprezno. V začetku junija 1941 je partijska organizacija v Mostah sklicala ustanovni sestanek OF za rajon Moste. Sestanek je bil gramom OF in lahko trdimo, da ga je v veliki večini sprejelo za svojega. Rajonski odbor se je sestajal v gostilni Prijatelj v sedanji Partizanski ulici, pri Sturmovih v Ribniški ulici, pri Avgustu Kregarju na Zaloški cesti, Ludviku Jezeršku v Povšetovi ul., krojaču Mestinšku v Ljubljanski 17 a, pri meni v Oki-škega ulici in še pri mnogih drugih tovariših, ki pa se jih več ne spominjam. Večkrat so bile seje tudi izven rajona. Seje so bile najmanj enkrat, po potrebi tudi večkrat na mesec. Prvo veliko delo rajonskega odbora je bilo organiziranje uličnih odborov in odborov OF po tovarnah. Do oktobra 1941 je bilo ustanovljenih že 44 uličnih odborov in odbori v vseh tovarnah. V tem času je bilo ustanovljenih tudi 7 kvartnih odborov OF, in sicer: Nove Jarše in Tomačevo, Zelena jama, Stari Vodmat, Novi Vod-mat, Moste vzhodno od današnje Proletarske ul., Kodeljevo in Stepanja vas z Gmajno, Zgornjo in Spodnjo Hrušico in Fužinami. Največ uličnih odborov OF je bilo v juniju 1942, in sicer 98. Po tovarnah pa je bilo v istem času naslednje število odborov: v Saturnusu 9, v Pletenini 5, v Kemični tovarni 4, v Tovaimd kleja 3, v Kolinski tovarni 2, v Oljarni, tiskarni Tuma in Zmaju pa po L Iz tega se vidi, kako množično je bilo osvobodilno gibanje v Mostah. Sodelovalo je z malimi izjemami skoro vse prebivalstvo. Proti temu gibanju je vodil okupator brezobziren boj, proti njemu je grme- lo dan za dnem tudi s prižnic, ki jih je duhovščina izrabljala za politične, protina-rodne namene. Poslušalcem so slikali v najgrozljivejših barvah razmere, ki bodo nastale, če zmaga »brezbožni« komunizem. Danes po 20 letih pa lahko vidijo, da jih v socializmu nikdo ne goni iz cerkva. Takoj po ustanovitvi je OF uvedla »narodni davek«, ki so ga mesečno plačevali člani po svojih zmogljivosti. Najvišji znesek je bil v rajonu Moste vplačan meseca junija 1942, in sicer 42.921 lir. Ti zneski se danes morda zde komu nizki, upoštevati pa moramo, da je znašala v itislem času plača de-lavca-uslužbenca mesečno 600 do 1200 lir. Ta prispevek si je moral odtrgati od ust v pretežni večini naš mali človek z najnižjimi prejemki, saj imo-vitejših, ki so plačevali ta davek, ni bilo veliko. Rajonski odbor OF Moste je- v začetku leta 1943 uslanovil finančno komisijo, ki naj bi pri članih, posebno imovitejših, skušala dobiti posojila za potrebe naše partizanske vojske. Predsednik te komisije sem bil podpisani, člana pa Ivan Kreačič in Vinko Križaj. S posebno visokimi številkami se ta komisija iz že navedenih razlogov sicer ni mogla pohvaliti. Zelo malo je bilo namreč v rajonu naših pristašev, ki bi mogli od svojih skromnih prejemkov žrtvovati poleg mesečnega davka še za posojilo. Vendar pa vplačani zneski posojila delajo čast našim zavednim članom. Se nekaj etatističnih podatkov o rajonskem odboru OF Moste. Od ustanovitve do osvoboditve je bilo v tem odboru izmenoma (po nepopolnih podatkih, ki se mi jih je posrečilo zbrati) 60 odbornikov, in sicer 34 moških in 26 žensk. V začetku so bili v odboru sami moški, proti koncu pa skoro same ženske. Od teh odbornikov jih je 20 odšlo v partizane; od njih je eden padel, 26 pa je bilo aretiranih in odvedenih v internacijo, kjer so 3 umrli. Le 3 tovarišice iz odbora so se izognile aretaciji. Za 11 odbornikov nimamo podatkov, ker so bili dodeljeni iz drugih rajonov. Povprečno je imel odbor 9 članov. Deloval je 47 mesecev. Povprečno je bil torej odbor zaradi aretacij in odhoda v partizane vsakih 5 mesecev v celoti izmenjan. »Rotacija« je bila torej zelo živahna. Sam sem bil v odboru od'ustanovitve do aretacije 2, februarja 1944. Rajonski odbor OF Moste je eden od redkih odborov, ki je ohranil vse podatke o,gibanju odborov po ulicah in tovarnah, o številu vplačnikov narodnega davka v posameznih odborih in mesecih, o številu podpirancev v iposameznih mesecih od decembra 1941 do oktobra 1943. Te podatke sem hranil v steklenici, zakopani na vrtu. Sedaj jih hrani muzej NOB v Ljubljani. Iz vsega tega se vidi, da je prebivalstvo Most v najtežjem času naše zgodovine našlo svoje pravo mesto in da je prispevalo svoj delež k zmagi nad fašizmom jn nacizmom, ki sta imela namen naš narod zbrisati z zemlje, in da je na ta delež lahko ponosno. Martin Perme Ne živimo samo od kruha! GEOGRAFSKI KROŽEK VI. gimnazije obiskuje 30 do 50 dijakov in je eden izmed najbolj obiskovanih. Njegova glavna naloga jc prirejanje predavanj, ki jih imajo največkrat dijaki sami. Pretežno so to vtisi s potovanj, spremljani z diapozitivi ali celo s filmi. Janez Virant, Pred kratkim smo dobili v Mostah prvi obrat družbene prehrane odprtega tipa. Hrana v tem obratu Je količinsko zadostna, tudi njena kvaliteta ni slaba in cene so zmerne, zato po tej plati ne bi bila umestna kritika. Prigovor zaslužijo predvsem prostori v bivši go- stilni, ki so sicer na novo preurejeni, vendar delavcem ne nudijo niti malo tiste domačnosti, kakršna je človeku potrebna vsaj med kosilom. Vse jo nekako kovinsko in hladno, čeprav bi že nekaj primernih slik in morda še kaka cvetlica ustvarila drugačno vzdušje. SE ENKRAT »KAJ STORITI?« V zadnji številki Moščan-ske sicupnosti je v rubntei (Jovani pišejo neznani pisec iz Siap z notico Kaj storili opozoril na problem družine z 8 au 9 otroki, kjer je oče pijanec, ki vso svojo plačo zapije, mati pa mora noditi v sluzob, da lahko preživlja otroke. Omenjeno aružino zavod za socialno delo Ljubljana Moste-Polje obravnava nepretrgoma že od 7. junija 1962 dalje. Družino smo pričeli obravnavati zaradi vzgojne ogroženosti otroic. Dejansko je oce kronični alkoholik, kot tak se za vzgojo otrok ne zanima m s svojim ponašanjem, govorjenjem in celotnim načinom življenja vpliva vzgojno negativno na otroke. Otrok je res v družini devet, najmlajsemu je sedem let in pol, dva od otroic pa sta ze reano zaposlena m po svojin močeh prispevata k preživljanju družine. Pisec pisma se na koncu sprašuje, kaj menijo o tem pnmeiu nase organizacije: ur m, sZDl, RK, kaj menijo o tem sosedje, ali se jim nic ne siiiiujo otroci in mali, an se ■ne aa tu/caj pomagati, toliko organov in organizacij imamo, pa venuar dopuščamo, da se aogajajo take stvari.,./ Dej-on/u jv, ua v tem m poaobnm priiuei m organizacije m so-oeaje pri najooljsi volji ne morejo mnogo sioiiti, ne morejo računati skoraj na noben uspeti. Edino, /car lahko največkrat storijo, je to, da uu problem opozorijo pristojne organe. Uče omenjene družine je potreben zaravljenja proti uuto-holu, in to v bolnišnici, kajti antoutantno obravnavanje primera spričo njegove visukc stopnje alkoholne zasvojenosti in lastne neuvidevnosti za svoj položaj ne prihaja v poštev. Možno je pravzaprav uporabiti le prisilen ukrep obveznega zdravljenja, ki pa ga lanko izreče le sodišče hkrati z'izrekom kazni za kaznivo dejanje zanemarjanja družine po členu 196 kazensKega zakonika. Problem omenjene družine je na našo prošnjo obravnavala pristojna postaja LM in nam v svojem obširnem poročilu sporočila, da ni nobene podlage, da bi očeta omenjene družine prijavili javnemu tožilstvu zaradi kaznivega dejanja po členu 196. Glede prispevanja večjega zneska not aoslej k preživljanju družine s strani očeta pa ima mati edino možnost, da se obme na sodišče in tam uveljavi pravico do preživnine za otroke. Drugega organa ali organizacije, ki bi očeta prisilil na plačevanje preživnine — razen sodišča — pač ni. Iz vsega tega je razvidno, da je problem omenjene družine našemu zavodu poznan in da problem obravnavamo in rešujemo v mejah možnosti. Oče je bil že večkrat pri nas na razgovoru (nazadnje 11. marca 1964), vendar o doseženih uspehih še ne moremo govoriti, kolikor jih bomo sploh lahko dosegli. Očeta predvsem usmerjamo na drugačen način življenja in za skrb za družino. Dejstvo je, da je reševanje take problematike — alkoholizma, ki je na območju naše občine zelo obsežeit in v stalnem porastu — kar najbolj težavno in dolgotrajno in uspehi, če so sploh doseženi, so skoraj vedno dvomljive vrednosti. Naj ponovimo že večkrat ugotovljeno dejstvo, da je alkoholizem v naši dru£bi resen problem in bo vedno resnejši z vedno težjimi posledicami, če ne bo družba pričela problema zavzete-je reševati kot doslej. Zavod za socialno delo Ljubljana Moste-Polje O&čani pišejo... TOVARIŠ UREDNIK! V članku »Beseda o vsebinskih problemih siatuta« je med drugim navedeno, aa je t poajetju izoiit sistem aelitve in nagrajevanja netz-uelan in da ' temelji nag raje vanje pc delu na osnovnem urnem načelu. Ta trditev ne drži, ker ima Izoiit že od leta 1961 dalje izdelan in s pravilnikom o delitvi osebnih do-nodkov urejen sistem delitve osebnih dohodkov. Na osnovi dotočil tega pravilnika so prav vsi delavci v podjetju nagrajeni po doseženih delovnih uspehih, ne pa po urnem nu-ceiu, kot piše v citiranem članku. Za večino delovnih mest ugotavljamo delovne uspehe po DIN normah za izolacijska dela. Člani delovne skupnosti, ki delajo na teh delovnih mesim, prejemajo osebne dohodke v sorazmerju z učinkom, ki ga dosežejo. To načelo izvajamo v podjetju dosledno tuai v primerih, ko posamezniki za 6(1 % presežejo določene norme. /va ostalih delovnih mestih (v strokovnih službah podjetja), kjer delovnega, uspenu posameznikov ni mogoče ugotavljati z normami, pa doiocamo vismo oseonih aohoaicov po povprečno dose-■ ženem delovnem uspehu. Ud skupnega aeia strokovmn siu.u (Komerciale, gospodarske m tenrucne siuzoej namreč zavist uspesno pustovanje podjetja kot celote. Krav tako je v članku netočno navedeno, da podjetje nima ekonomskih enot in da sploh ne predvideva sistema decentralizacije. Ze doslej so bile v podjetju organizirane montažne enote, ki so dejansko ekonomske enote. Tudi osnutek statuta, ki ga je že sprejela komisija za pregled statutov pri občinski skupščini Ljubljana Moste-Polje, predvideva montažne enote kot osnovne delovne enote podjetja. Osnutek določa področje montažnih enot in pri' stojnost zbora montažnih enot, ki ga sestavljajo vsi delavci montažne enote. Te pri' stojnosti so zelo široke in se tičejo poslovanja montažne enote in vseh medsebojnih odnosov med delavci montažne enote. Tovariš urednik! Ob koncu vas še vabimo, da se ob prih' ki zglasite pri nas in se seznanite s problematiko našega podjetja. Direktor A. Nanut ODGOVOR UREDNIŠTVA! Upam, da niste hoteli z va' šim odgovorom razviti pole' mike, tako kot tudi mi nismo hoteli z »besedo o vsebinskih problemih statutov« s prstom kazati na nekatere delovne organizacije, ki nimajo dobrih statutov. Statutov, h katerim ne bi imela ta ali ona komi' sija kritičnih pripomb, v naših podjetjih ni! Z omenjenim člankom torej nismo hoten zmanjševati vaših uspehov m naporov, zlasti ne zato, ker vemo, da imate zaradi raz drobljenosti podjetja svojem stne težave, ki zahtevajo to liko več iznajdljivosti in sta dija pri izdelavi statuta, uVC bi 42-urnega delovnega tedn > delitve dohodka itn. Pri pisanju članka sm° . naslonili na analizo in zaP _ nik komisije občinskega « . miteja ZKS. h katerima tua vaša osnovna organizacija dala nikakih jiripomb. Iz t J je torej sklepati, da so s munisti v vašem podjeri . tem strinjali ali pa o tem razpravljali. Prepričam. , smo, da boste sprejeli sta ki bo ustrezal vašemu * tivu. uredništvo V ŠIRINO! UVODNI REFERAT TOV. AVGUSTA VIŽINTINA NA USTANOVNEM OBČNEM ZBORU SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV LJUBLJANA MOSTE-POLJE. '(Nadaljevanje in konec) Zamiranje "klasičnega« kulturnega življenja, ugašanje posameznih kultumo-prosvetnih društev in skupin jc zelo moč-uo vidno tudi v naši občini. U tem so podatki v referatu. _ ad tem dejstvom se moramo *o imeli občinskega sveta Svobod. Nekateri poskušajo za vsako deno ponovno oživiti oblike, ki 80 že zamrle. Drugi zelo modro ugotavljajo, da bo vse propad-}° j11 nima smisla, da bi kar-Jt°li storili. Važne da so samo ulturne ustanove, kot so rajno, televizija, film, gledališče. Knjižnice itn. To da bo dovolj ™ razvoj kulture. Najlnilj kon-“Orvativni pa se mi zdijo tisti, . se nasploh bojujejo proti ci-vilizaciji. Ti samo očitajo, da »jandard ovira ljudi pri raz-ki j ^“^urr. Mislim, da s tali ,1InoC .'iružbenih odnosov vms,'vanj<. strukture prebi hod «aJn karakterja vasi, od v in liw^ % mladine iz vas ter v,r r!i<>. in druge služb. viU svm08 , procosi so opra da f.., , ',sc to je povzročilo Pole,, <,i\lar<'ni ni več mogoče Sc n . *' osnovnih procesov si <1<*mJSvCdnji: radio je prodr 1(0 liitr#\V vsako hišo, televizij n« Vc, r;izvija, izdajamo vet in tak,. „ j R in drugega tisk "■Ve. Ve« V mo okus in zal ^orda m u fi *?itri razvoj mu I^niu,. al dovolj časa za t< JjUltufe v n'',*"1-0. PORlahljanj HCm s*nisln vZJem in resni. v^ ne str‘“-. Vse druge mati ^oejše in1 80 se nam zdel ti(mžc Sl oh*?l**t>ena ^io' televiziji dih ,‘ni obist,??’14 (ki i« v n;i nic, h-di), ot?^ okoli 50 mla ‘z»osodi^k ‘cni toJU Ush,knjiR)in h ,etno prck hi^nov*; ^ druge kultu. n! Sv«io^ncs aktivo nekoi r tazvoj" deiav^>vno razvija h ostani' ,Za ras‘ ‘ v ter institc cij smo sc brigali bolj kot za drugo. Ali nismo preveč formalno postavili vprašanja in še bolj formalno odgovorili nanj? Ali jc to dovolj? Ali smo s tem dobili odgovor, kaj je s kulturo pri nas in kakšno skrb ji posvečamo? Ali je obstoj kulturnih organizacij in institucij že kultura? To je samo pomoč, delček, čeprav morda važen delček. Vprašanje pa je, kaj smo napravili za resnično kulturo. Tudi institucija lahko živi formalno, zaprta vase, brez tistega izžarevanja, čemur pravimo kultura. Samo s tem, da smo nekoga naučili peti, igrati še nismo rešili kulture same po sebi. Opozoril bi rad namreč, kako važna so vsebinska vpra-šanja in da se ne moremo zadovoljiti s formalnimi odgovori in zatrditvami. Svet Svobod in prosvetnih društev, ki ga ustanavljamo, bo moral v taki širini povezovati in skrbeti za kulturno življenje. Ustanovljeni svet ne bo mogel biti samo forum ozko za Svobode in kulturna društva, saj pomenijo društva samo del kulturne dejavnosti. Svet Svobod bo moral povezovati in spodbujati vse h kulturni akciji: društva, šole, delovne organizacije in poklicne kulturne institucije. Le to vse skupaj lahko predstavlja določeno kulturno akcijo. S tem, da ustanavljamo svet, se ne bomo prav nič rešili svoje odgovornosti ali dolžnosti preložili na druge. Svet ne bo mogel skrbeti konkretno za kulturne prireditve ali za zabavo občanov. Svet bo imel težko delo, če bo hotel pomagati, svetovati, usmerjati, pre- našati izkušnje, dajati spodbude in drugo. Tu se ne da ničesar doseči z ukazom ali odlokom. Večkrat tudi materialna sredstva ne pomagajo, če ni subjektivnega činitelja. Vprašanje jc, kaj bomo mi vsi napravili v svoji delovni organizaciji, kjer delamo in v krajevni skupnosti, kjer živimo. Ali ni v nevarnosti tudi gospodarski razvoj in samoupravljanje, če bomo enostranski? Kaj bomo napravili, da se bomo celoviteje razvijali? Tu mislim na veliko odgovornost, ki jo imajo naše šole in sindikalne organizacije. Ali bomo spet ustanavljali pevske zbore v tovarnah? Tega ne mislim. Ampak: ali bo sindikalna organizacija bolj poskrbela za tako celovito podobo svojih članov In jim pomagala v tej smeri? Ce je hotenje jasno izraženo ter cilj določen, bo možnosti in oblik za delo dovolj. Potrebno sc je samo jasno zavedati vseh teh nujnosti. Skrbi za vse to ne kaže prelagati na druga ramena, ampak jih korajžno spreminjati v konkretno akcijo in prizadevanje. Na položaj ne gledam pesimistično niti ne optimistično. Jokanje za starimi časi, za idiliko vasi, njeno kulturo, za nekdanjim društvenim življenjem nam ne bo mnogo pomagalo. Kako danes — to je naš imperativ! V tem smislu moramo iskati pota ter zrelo in preudarno, vztrajno delati. Ne smemo biti preveč nepočakani. Tudi preko noči se nc da ustvariti kulture. Kultura se ustvarja samo z vztrajnostjo, preračunano na daljšo dobo in z aktivnim sodelovanjem vseh ljudi in vseh činiteljev, Letošnji 8. marec do pionirjem osnovne šole Vide Pregare ostal v lepem spominu. Uresničila se nam je želja, da smo za praznik žena lahko čestitali tistim ženam, M so s svojo poezijo in prozo dokazale, kako znajo ujeti utrip našega srca. Na sprejem slovenskih književnie smo se pripravili z razstavo, deklamacijami in recitacijami njihovih del. Srečanje s pisateljicami in pesnicami Vero Albrehtovo, Miro Miheličevo, Vido Brestovo, Branko Jurčevo, Elo Porocijevo, Maričko Žnideršičev© in Gitico Jakopin (na sliki) je bilo pravo presenečenje. Po našem sporedu so nam gostje same brale iz svojih del, nato pa smo se porazgovorlli o njihovem življenju in delu tako sproščeno, da smo v njih začutili prave prijateljice. Odhajajoče književnice smo ustavljali s prošnjami za avtograme. Za pionirski odred osn. š. Vide Pregarčeve Marjan Rogelj ZDRAVNIK IN Ml Kje in kako naj letujejo naši otroci PIŠE DR. NUŠA KANSKV Kar hitro se bo približal konec šolskega leta in z njim skrb, kam naj pošljemo svojega otroka na počitnice. Za vsakega mestnega šolarja je priporočljivo, da gre vsaj za mesec dni od ropota proč na sonce in čisti zrak. Vendar vsaka družina nima sorodnikov in znancev izven mesta, šibki in bolehni otroci pa potrebujejo za okrepitev še kaj več: pravilno prehrano, spremembo klime in urejen način življenja. Nekateri starši želijo, da bi njihov otrok preživel počitnice v družinskem krogu. Ker so med letom starši in otroci zelo malo skupaj, je to res ugodna priložnost, da se družina zbliža. Ce so otroci zdravi, lahko svobodno izbiramo kraj in trajanje počitnic. Vendar pa moramo biti zlasti na morju previdni, da otrok pretirano ne sončimo, da jih imamo ob največji vročini v senci, da se kopajo zmerno in se po kopanju preoblečejo v suhe kopalke. Privoščiti jim moramo dovolj spanja. Starši z bolehnimi otroci naj se prej posvetujejo z zdravnikom, kakšna klima bi bila zanj e primernejša. Večkrat se da šele po nekaj letih ugotoviti, kaj in kje je bilo za otroka koristneje, ker tudi vsem bolnim otrokom z isto boleznijo ne prija isti kraj. Neki otrok z bronhialno astmo se lahko dobro počuti na morju, drugi z isto boleznijo pa le na višinskem zraku nima napadov težkega dihanja. Ce družina mesta ne zapusti, lahko pošljemo otroka v dnevna letovanja ob robu naselij. Otrok gre vsako jutro organizirano s skupino otrok pod nadzorstvom vzgojitevljev na določen kraj, kjer se igra, se mnogo giblje in po možnosti kopa, zvečer pa se spet vrača domov. Pri tej obliki letovanja otrok ne zgubi stika z domom, pa je vseeno sproščen. Mnoge občine prirejajo vsako leto letovanje na morju in v višinskih predelih. Starši se včasih ne morejo odločiti, ali naj dajo otroka v kolonijo ali ne. Boje se nalezljivih bolezni, odveč jim je plačevanje prispevka. Pri vsaki večji skupini otrok je večja možnost obolevanja. Vendar pa se ta nevarnost zmanjša, če je zdravstveni nadzor dober in obstaja možnost izolacije bolnih otrok. Ali naj gre otrok v obmorsko ali višinsko kolonijo, odloči zdravnik, ki mora pregledati vse otroke. Včasih se starši z njegovo odločitvijo ne strinjajo, zlasti če meni, da otroku počitnice na morju ne bodo koristile, šibki in nervozni otroci zelo slabo prenašajo vročino, nimajo apetita, utrujeni so in jih boli glava. Navadno se popravijo šele na višinskem zraku. Otroci nad štirinajstim letom se dnevnemu redu v koloniji slabo prilagodijo. Premalo so zaposleni in priporočamo zanje raje taborjenja, kjer so bolj delavni in samostojnejši. Vendar bi tudi na taborjenjih moralo biti pedagoško vodstvo. Kdo izbira otroke za kolonijo? Šolski zdravnik že med letom v ambulanti in pri sistematskih pregledih izbere šibke in bolehne otroke, utrujene, s slabo držo in s pogostimi vnetji dihal, ter obvesti o tem razrednike ali starše. Tudi v šoli izberejo otroke, ki med letom mnogo manjkajo, imajo slabe socialne prilike ali so iz neurejenih družin. Patronažne sestre in socialni delavci, ki dobro poznajo stanje družin, priporočajo otroke za kolonijo. Seveda lahko tudi starši sami prijavijo otroke za letovanja (v šoli, v otroškem ali šolskem dispanzerju, v društvu prijateljev mladine). Za kmečke otroke, ki so sicer dovolj na zraku, je bivanje v koloniji potrebno, ker doma pogosto nimajo pravilno sestavljene in urejene prehrane; v koloniji si pridobijo tudi osnovne higienske navade. Za bolne in bolehno otroke (astmatike, revmatike, po pljučnicah, pljučnih katarjih, ponavljajočih se vnetjih ušes) napišemo predloge za klimatska zdravilišča, kjer plača zdravljenje zavod za socialno zavarovanje. Vse te otroke pregleda posebna komisija, ki odobri zdravljenje.- Ker je kandidatov veliko, se večkrat zgodi, da je otrok odklonjen in tako ostane vse počitnice doma. V takem primeru naj se starši povežejo s šolskim ali otroškim dispanzerjem in urede, da gre njihov otrok vsaj v občinsko kolonijo, čeprav morajo plačati primeren znesek, škoda je, da je prav prispevek včasih vzrok, da starši kolonijo odklanjajo, čeprav je otrok potreben letovanja. Uspeh kolonije je v veliki meri odvisen od zdravstvenega in pedagoškega kadra. Vzgojitelji morajo v koloniji nadomestiti starše in zato prevzamejo tudi del njihovih dolžnosti. Otrok se mora počutiti ljubljen in zaščiten, če hočemo, da bo imel na kolonijo prijetne spomine. Služba vzgojiteljev je naporna in odgovorna. Z otroki morajo biti 24 ur, pri tem pa jih ne smejo omejevati v aktivnostih, da bi tako morda imeli sami čim manj dela. Ni dobro, če se osebje vsako leto menja. Po možnosti naj bi šli tisti, ki so že vajeni režima v koloniji. Strokovnjaki odsvetujejo, da gre otrok pred petimi leti za dalj časa stran od staršev ali od osebe, na katero je navajen, ker lahko nastanejo razne čustvene motnje. Zato je bila zelo primerna odločitev vodstva predšolskega vrtca v Mostah, da je šel ves vrtec z vzgojiteljicami vred v kolonijo na morje, šolski otroci se navadno v koloniji hitro vživijo. Otroci iz neurejenih družin in staršev alkoholikov pa se tam počutijo bolje kot doma. Starši naj ne dajejo otrokom s seboj večjih vsot denarja. Zgodilo se je, da je imel otrok s seboj 5.000 dinarjev. Kupovanje sladoleda, sladkarij in sadja je prepovedano zaradi nevarnosti nalezljivih bolezni. Pri tem morajo biti disciplinirani starši in otroci. dr. Nuša Kansky MOŠCANSKA SKUPNOST kronika PRIZNANJE DELOVNEMU KOLEKTIVU SAP Podjetje SAP je nedavno tega z brezplačno vožnjo omogočilo obisk partizanskega kraja Vojsko polnemu avtobusu dijakov srednje tehniške šole v Ljubljani. Obisk je bil zvezan s kulturnim sporedom za tamkajšnje prebivalce in z ogledom partizanskih postojank v okolici Vojskega. Delovnemu kolektivu SAP za tovariško pomoč vse priznanje. KULTURNIKI V SATURNUSU Dramska skupina v Saturnusu (vodi jo Marjan Brejc) je uprizorila za dan žena skeč Mihec se ženi. Člani kolektiva so bili z igro zelo zadovoljni in si takih in podobnih prireditev še žele. Istočasno pa pozivajo organizatorji te prireditve Ljubitelje dramatike, da tudi oni sodelujejo v dramski skupini. Sindikalna podružnica bo tudi naprej — kot je že ob pripravah za to igro — pomagala članom pri njihovem kulturnem delovanju. SVOBODA MOSTE O tem društvu že več časa ni bilo slišati ničesar, oziroma so se širili nič kaj razveseljivi glasovi. Kat glavni vzrok nedelavnosti so Svobodarji iz Most in Zelene jame navajali pomanjkanje prostorov. No, sedaj kaže, da bo to vsaj delno rešeno: od aprila dalje bodo imeli Svobodarji zopet na voljo nekajkrat tedensko ob večerih spodnjo dvorano v Titovem domu brez ropota nad glavo in upati je, da bomo o Svobodi Moste kaj kmalu lahko zapisali kaj vzpodbudnejšega. PROSLAVA V SOSTREM Pravila zveze pionirjev označujejo med drugimi prazniki, ki naj jih praznujejo pionirji, tudi 8. marec — dan žena. Klub mladih je s povezavo tukajšnje šole pripravil proslavo, na kateri so celo s kratkimi filmi pojasnili pomen naših žena v vsem družbenem življenju. Mamice-žene so pionirji razveselili s svojimi točkami. Karmar NOVE KNJIGE V LK MOSTE od 15. II. do 15. III. 1964 Baštovano mag are Matej Bor: Gazimo, gazimo Ciciban bere Charles Dickens: Mala Dorri-tova Divlji labudovi Olav Duun: Ljudje z Juvike, I. in IL del Dve mazge Marta Grom: Izpoved žene Thomas Hardy: Zupan v Ca-sterbridgeu Hans Kades: Lažni zdravnik Miško Kranjec: Bele so vse poti L, II., III. dol' Mihailo Lalič: Hajka Lav i miš Lisica i jarac Desanka Maksimovič: Nahod v živalskem vrtu Vera Panova: Serjoža Razgledi v književnosti 1918 — 1941 Smiljan Rozman: Druščina Ruzno pače Tone Seliškar: Otroci partizanskega rodu Slon i seljak Črtomir Šinkovec: .Oblaki nad .sončno deželo Vuk i pas Zašlo je leopard pegav Zašlo kit ima u.sko grlo Zašlo nosorog imanrapavu kožu Žaba i vo GIBANJE PREBIVALSTVA Od 15. februarja do 15. marca se je preselilo v območje matičnega urada Moste 173 ljudi (86 moških in 87 žensk), izselilo pa 110 (56 + 54) ljudi. Živorojenih je bilo 32 otrok (19 + 13), umrlo pa je 11 občanov (6 + 5). Matični urad Polje: rojenih 27 (11 -j- 16), umrlo 14 (9 4- 5). Število prebivalstva torej: Moste 21.425 (10.038 + + 7.319) in Dolsko: 1.408 (679-}-+ 11.387), Polje: 14.005 (6.686 -f 4- 729); skupaj v občini: 36.838 (17.403 + 19.435). SPET ISKRICE Pionirji osn. š. Ketteja in Muma so Izdali že 2. letošnjo številko svojega glasila. Vrste se bolj ali manj uspeli in zanimivi sestavki v nevezani in vezani besedi. Zelo uspele so ilustracije. Celotna številka sicer ne dosega prve glede izpo-kov, čutili je tudi pomanjkanje vednosti in tehtnosti prispev-sodelavcev iz‘zadnjih dveh letnikov, vendar je za vsemi temi in takimi pomanjkljivostmi toliko dobre volje, poštenih prizadevanj in požrtvovanja, da velja nasploh pionirjem reči samo: sodelujte, pripovedujte in izpovedujte, saj je taka oblika tudi del vašega vsakdanjega življenja. UMRL JE NAJSTAREJŠI OBČAN Dne 14. marca je umrl Anton Hlebš iz Zg. Hrušice. Rojen je bil 14. septembra in je torej dopolnil 101 leto in pol. Imel je devet otrok, »njegov najstarejši sin je star sedaj 65 let, najmlajša hči pa 50. Vseskozi zxirav ni ne kadil ne pal. Iskrenim sožaljem se pridružuje tudi uredništvo Msk. NOVO: VODJA PRAKTIČNEGA POUKA Ze nekaj mesecev je odprto obratu papirnice Vevče-Mcd-novo delovno mesto v vevškem vode. Njegova skrb je posvečena predvsem novincem, pa tudi drugim, saj je iz dneva v vega, s čimer naj bodo sezna-dan v vsaki stroki dovolj no-njeni vsi — tudi kvalificirani strokovnjaki. Kaže, da se pa-pirničarji vedno resneje spoprijemajo z izobrazbo in vzgojo kadrov kot enega od najbi-stvenejšili problemov sedanje stopnje razvoja naše skupnosti. ŠTIPENDIJE V SATURNUSU UO v Saturnusu je potrdil predlog CKK za dodelitev šii-pendij. Zanje bodo porabili 4,5 milijona letno. Poleg teh bodo razpisane tudi štipendije za višje letnike strojne fakultete. Enemu članu kolektiva je odobreno šolanje na višji šoli za varnostne tehnike, vsem članom kolektiva, ki obiskujejo ostale šole, pa l>o povrnjena polovica stroškov za šolanje. SODELOVANJE Saturnus bo v okviru poslovnega sodelovanja s podjetjem VEVČE: PREDLOG REZERVNEGA SKLADA OSEBNIH DOHODKOV Po lanski ukinitvi rezervnega sklada osebnih dohodkov so v vevškem obratu papirnice Vevče-Medvode spoznali, da predlagajo: če znaša dosežena tak sklad le velja imeli in vsota osebnih dohodkov za znižanje stroškov LC po poslovnih enotah do 5 milijonov, gre v rezervni sklad OD 20% vsote; od 5—10 milijonov 30% vsote, od 10 — 15 milijonov 40% in nad 15 milijonov 50 % vsoteč Ko je dosežena ta vsota, se preneha odvajati v rezervni sklad, ne glede na doseženi rezultat. Ob koncu leta leto, če DS ne sklene drugače, se sklad prenese v naslednje O uporabi sklada med letom odloča ODS v poslovni enoti. Sklad lahko seveda uporablja-ODS. Ta predpis bo lahko pojo tudi EE, odloča pa o tem zitivno vplival na uravnoveše-nje mesečnih prejemkov.- PROIZVODNI NAČRT V SATURNUSU ODS v Saturnusu sporoča, da bo znašal proizvodni načrt za leto 1964 9.320 ton predelane pločevine v skupni vrednosti 8.085,089.000 dinarjev. POSVETOVANJE O KULTURI Pred dnevi je bila na občinskem komiteju ZK razširjena seja sekretariata Ob. komiteja bod in PD naše občine. Vid-ZK in predsedstva sveta Svo-nejši politični ni kulturni de-lavc sio razpravljali o kulturni problematiki v občini v luči IV. kongresa zveze Svobod in PD Slovenije. Ker je bilo na tem sestanku sproženih mnogo bogatih in tehtnih misli, bomo ob tej razširjeni seji kaj več pisali prihodnjič. Aprila v kinu Triglav Od 1.—2. francoski film DOBRA LEKCIJA; od 3.-5. ameriški film NA DIVJI ZAHOD; od 6.-7. sovjetski barvni film PRAVLJICA O SIBIRSKI DEŽELI; od 8.-10. italijanski barvni CS film LJUBIM, LJUBIŠ; od 11,—13. ameriški barvni CS film BUTTERFIELD 8; od 14.—16. ameriški CS film ALI LJUBITE BRAHMSA; od 17,—19. ameriški film SABRINA; od 20,—21. domači barvni CS film OBRAČUN (Kapetan Leši II. del); od 22.-23. nemški film PONAREJEVALEC IZ LONDONA; od 24.-26. ameriški barvni CS film PRIGODE MLADEGA ČLOVEKA; od 27.-28. nemški film TUDI TO SE IMENUJE ŽIVLJENJE in od 29.-30. domači film KMETJE. DVOBOJ V ZNANJU METOV PRED- Mladinska organizacija, ki zajema na osnovni šoli Sostro le osma razreda, ne spi. Poleg ostalih obveznosti so mladinci pred kratkim organizirali medrazredno tekmovanje v znanju učnih predmetov. Učenci obeh osmih razredov so bili razdeljeni po trije v skupino. Učitelji so sestavili po 6 vprašanj iz vsakega predmeta. Dvoboj se je končal z zmago 12. točk 8. b razreda. Povratni dvoboj bomo imeli še ta mesec. Karmar MAJSKI PIKNIK IN TABOR NAŠIH FERIALCEV Podpredsednik izvršnega odbora Počitniške zveze naše občine Milan Draikuiič (tehnik iz Saturnusa) je povedal, da bodo za dan mladosti organizirali ►►majski piknik« v športnem parku na Kodeljevem. V pestrem programu, ki ga že pripravljajo, bo sodelovalo precej članov Počitniške zveze iz Most in nekaj gostov. V kratkem bodo izdelali podroben načrt za to večdnevno akcijo. Na zadnjem skupnem sestanku vodstev Počitniške skupnosti in Počitniške zveze so sklenili, da bodo letos poleti postavili tabor v bližini doma v Bohinju. S petnajstimi šotori bodo omogočili v eni izmeni tridesetim mladim občanom letovanje v Bohinju. Cena nočnine bo okrog 80 dinarjev, prehrana pa bo v domu Počitniške skupnosti. Po dogovoru bosta tabor izmenično uporabljali obe organizaciji. Priprave na široko zbiralno akcijo za razširitev poslovanja izposojevalnice počitniške opreme bodo v kratkem končane. Meščanski ferialci potrebujejo okrog pol milijona dinarjev, da bi lahko uvedli redno izposojanje počitniške opreme — od šotorov pa do smuči. SATURNUS - STANOVANJA V Saturnusu so pripravljeni stanovanj. Interesenti bi sode-namensko varčevati za gradnjo lavah z 20-procentno lastno udeležbo, podjetje s 30 (in več v dobro lastne udeležbe) %, hiš pa s 50 %. Tako bi intere-sklad za zidanje stanovanjskih sen ti lahko čimprej prišli do tega osnovnega elementa osebnega standarda. Več razumevanja za organizacije tehnične dejavnosti Društvo Ljudske tehnike Sneberjc-Zadobrova je na zadnjem občnem zboru praznovalo tildi 10-letnico svojega obstoja. Člani so pregledali svoje delo za celo obdobje. Skozi vrsto težav, ki jih je imelo društvo, so bila poročila dokaj pestra. Razne krožke (modelarske, brodarske, radioamaterske, likovne in fotoamater-ske) je obiskovalo več kot 300 pionirjev, mladine in odraslih. Imeli so 3 razstave, več kot 200-krat so ozvočili razne prireditve in proslave. Organizirali so folklorno skupino, ki je bila precej kvalitetna, žal pa se je premalo prikazala javnosti, saj je imela samo 3 javne nastope, ker ni bilo mogoče dobiiti stalnega hamvmikarja. Kljub težavam pa je bilo društvo vseh 10 lat aktivno. Pri tem velja celo podčrtati, da so si člani društva sami zgradili prostore. Zato menijo, da ni utemeljena misel, češ da bo moralo društvo plačevati najemnino po 110 din od mJ kot vsi ostali koristniki zadružnega doma, posebno še zato, ker se bavijo /. družST koristno dejavnostjo in nimajo svojih dohodkov. Po izčrpnem poročilu pred- sednika društva je predsednik obč. odbora LT Moste-Pol je tovariš Ciril Dimnik podelil pn-znanja najboljšim članom ter zaželel, da bi društvo še naprej tako uspešno delalo kot je do sedaj. Pii pomnil je; da bo morala družba imeti več razumevanja za organizacije tehnične dejavnosti j. V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da prebivalci premalo ali nič ne vedo za organizacijo Ljudske tehnike. S tem pa se odbor ni strinjal, čeprav je bila že pred tremi leti razpisana anketa, na katero je bilo le malo odziva. (Od 600 razposlanih anket jih je bilo namreč vrnjenih le 30). Ites je tudi, da vsi starši ne pošiljajo svojih otrok v krožke, ki jih organizira društvo. Glede vodenja krožkov je namreč treba pripomniti, da je danes težko dobiti človeka, ki bi zastonj vodil krožke. Tovariš predsednik, ki sodeluje pid vseh krožkih, je za zaključek dejal, da je s pionirji sicer teže delati kot z odraslimi, vendar prinaša to delo tudi več veselja, ko so otroci resnično zadovoljni s svojimi izdelki in to je vrednota, vredna truda in napora starejših. Stefan Matko GLASBENA DEJAVNOST NA VI. GIMNAZIJI Sredi 20. stoletja, natančneje 27. septembra 1963, se je na pobudo nekoga iz 3. a naše šole ustanovil dixie-land ansambel. Ker gimnazija ne premore vseh vrst glasbenikov, smo nekatere poklicali od zunaj in sicer kar na telefonsko številko 08 (informacije in ostalo). Tehnične možnosti imamo, manjka nam. le papir. Kot vsi veste, je mogoče partiture pisali na notni papir, zvezek z di-xie-land ali podobnimi deli Pa stane 2500 din. Ta zgoraj navedeni ansambel je do sedaj igral na 4 plesnih prireditvah in pobral ubogim prirediteljem 60.000 din. To je zelo malo, če pogledamo na današnjo rast cen (tudi mesnih). Za igranje na plesih dobijo mnogo P°" nudb, če pa slučajno kdo ve, kje bi ta ansambel še rabil'« naj sporoči na že navedeni naslov. Član ansambla SAP: NOVOGRADNJE Letos bodo v avtobusnem i^ transportnem podjetju SAK pričeli graditi upravno poslopje, obrat družbene prehrane 'n avtoličarsko delavnico. V Liti' ji bodo zgradili novo poslopje« ker bo treba sedanjega žaram rekonstrukcije podreti; podobno bodo storili tudi v obratu Brežice. NOV OFFSET STROJ V MOSTAH Pred nedavnim so v fi,ii obrata Jugoreklam Pod J® žarni 9 dobili nov offset ti' skarski stroj. Podjetje ga. J® uvozilo iz. Vzhodne Nemčije m je veljal okrog 25 milijon® • V kratkem ga bodo vključili , poskusno proizvodnjo; str Planeta H-E-0-2 1h> po načrt«* za 60 odstotkov dvignil pr® vodnjo etiket, emblemov nalepk. NOV SAMSKI DO IVI Gradbeno podjetje Obnova. Ob Pokopališki ulici Prl«i, -n s 400 le« šči. Predvidevajo, da bodo/ ot> FoicopariSKi uucj e*- o, graditi samski dom s 400 ' SCI. jrreuVIUCVUJAI, L««. - .. y tos dogradili dve nadstropJ ’ j prihodnjem letu pa 8®"®. c0v. vselilo 400 gradbenih , a' en1 S tem bo Obnova v rešila stanovanjsko prom Uko svoj.ih zaposlenih. SEMINAR POClTNlSK15 ZVEZE Moščanski ferialci ,,0f »stva ganizirali seminar '.jrnžin osnovnih organizacij rll posredi marca v uatumuSHe. KJ čitniškem domu v ,0to- gori. Organizatorji so •• javili dobre predavatelje. » do seznanili udeležene , splošno dejavnostjo V Kkc turistične organime^, glavnem pa se bod®tri ske turistične organ"*"^ )n glavnem pa se bodo ‘ /nji-hodočl voditelji druž nlll s praktičnimi nap ‘rtir širjenje organizacije tex m nizaeltn Izletov, Pol,i vozili pa »v, au onrmHi«_____________ Pat m°to Ur °PravlU nad 8.000 učilih nad 23’ kar Predstavlja sku->dlSte2 e00° mo‘° ur. izpit za ^dtdatov n° ea Jc opravilo 278 Op1® 801“h naSe obfl* ta PPietm Va Jehih Ig predavanj ^kiT^tno-v °Stl ln Predvajanih akc^0jnb> filmov. Ob eahl»i?rothetu j0 Zavarujmo otro- AMD Moste or- Pionirska komisija AMD Je na osnovni šoli Ketteja in Murna organizirala prometni krožek. Ob zaključku leta je tu opravilo kolesarski izpit 70 pionirjev. Prav tako so člani AMD v sodelovanju z občinsko komisijo za varnost prometa pregledali tehnično stanje več kot 500 koles, ki jih uporabljajo otroci. Občni zbor je ugotovil, da je strokovnost predavateljskega in in-struktorskega kadra na primerni višini, da pa bo v bodoče treba tudi njim posvetiti večjo skrb in dvigati njihovo strokovno raven, zlasti kar se tiče vzgojnih metod. AMD Moste je tudi na področju avto-moto športa doseglo lepe uspehe. Organiziralo Je (že tretjič odkar obstoja društvo) cestno-hi-trostne avto-moto dirke na stezi okoli Javnih skladišč ter republiško prvenstvo z go-cartl, tokrat prvič v Ljubljani. Poleg cestno-hi-trostnih tekmovalcev vlada med člani društva tudi veliko zanimanje za go-cart tekmovanja posameznikov, tako da so pri športni komisiji ustanovili go-cart klub. Tekmovalci — člani AMD Moste — so se lani udeležili mednarodnega go-cart tekmovanja v Gradcu, kjer Je Jože Vovk v kategoriji 125 cm dosegel s svojim 100 ccm strojem prvo mesto. Lani so se člani AMD Moste udeležili tudi III. zvezne vožnje Bratstva in enotnosti, kjer so v kategoriji do 1100 ccm osvojili I. mesto, v kategoriji do 1800 ccm pa I. in III. mesto. Naša tekmovalka Je kot najboljša med ženskimi tekmovalkami prejela plaketo. Društvo tudi ni zanemarilo športne vzgoje svojih članov. Izpit za športne funkcionarje Je opravilo » članov MAD; v tekočem letu velja s posebnim tečajem usposobiti nove športne funkcionarje. Upravni odbor in uprava AMD sta v preteklem letu vložila mnogo truda pri organizaciji in delu gradbenega odbora za gradnjo av-todroma v Sneberju. Ta odBbr deluje v okviru ObZTK občinske skupščine Moste-Polje, ki Je hkrati Investitor. Ker bo novi avtodrom širšega pomena tudi za druge športne zvrsti, so v gradbeni od- bor vključeni poleg predstavnikov OBZTK tudi predstavniki AMD Moste, AMD Ljubljana in AMZ Slovenije; morda kaže kasneje gradbeni odbor še razširiti s predstavniki drugih zainteresiranih športnih organizacij. Pripravljalna dela za gradnjo avtodroma so pri kraju. 2e letos nameravajo začeti z gradbenimi deli in do konca leta opraviti določena dela, pač glede na razpoložljiva finančna sreO-stva. Premalo pa je napravilo društvo na področju turistične dejavnosti. V bodoče nameravajo posvetiti tudi temu večjo pozornost. Govora je bilo tudi, da je v bodoče treba nuditi članstvu večje ugodnosti, kot pa so jih imeli doslej, v bodoče bodo člani AMD Moste lahko koristili tudi avtomehanične usluge po znižanih cenah v delavnicah društva. Za tekoče leto je društvo pripravilo program, iz katerega so razvidni poudarki na skrbi za članstvo, izboljša vanju strokovne ravni učnega kadra, prometni vzgoji mladine, širjenju in vsebinskem izpopolnjevanju športne dejavnosti, začetkih organizirane turistične dejavnosti, organizaciji medrepu- bliškega cestno-hitrostnega tekmovanja okoli Javnih skladišč (17. V. 1964), organizaciji KROSA 4. VII. 1964) v Sneberju in mednarodnega go-cart tekmovanja okoli Javnih skladišč (27. IX. 1454) itn. Delo člana AMD Moste ni majhno in zasluži pozornost širše javnosti. Društvo je zaslovelo daleč naokoli, poznajo ga tudi v zamejstvu. Tako rekoč na vsakem koraku srečujemo avtomobile AMD Moste s kandidati in inštruktorji. Tečaje prirejajo tudi na podeželju in v delovnih kolektivih. Športna dejavnost je na primerni ravni. Da je društvo doseglo tako lepe uspe-Tie, je prav gotovo zasluga članov, ki so požrtvovalno delali kot amaterji pri AMD Moste. Na občnem zboru je bil izvoljen nov 17-članski upravni in 3-član-ski nadzorni odbor. Po končanem zboru sta se odbora sestala na I. sejo in se konstituirala. Za predsednika upravnega odbora je bil ponovno izvoljen Bogo Krenčič, za predsednika nadzornega odbora pa Danica Žnidaršič. Prepričani smo, da bo društvo tudi v bodoče delalo z nezmanjšano aktivnostjo. T. H. AMD MOSTE JE RAZDELILO V ZNAK PRIZNANJA ZA P< ZRTVOVALNO DELO 18 ZLATIH IN 15 SREBRNIH PLA KET. NA SLIKI: DELOVNI PREDSEDNIK PODELJUJ! MGŠČANSKA šport SPREJEM HOKEJISTOV Minuli mesec je predsednik občinske skupščine Moste-Polje Vlado Črne sprejel hokejiste Sla vi je, jugoslovanske mladinske in slovenske članske prvake. Ob tej priložnosti jun je priredil majhno zakusko. Hokejisti so se zahvalili za pomoč soobčanov in razumevan e pri občinski skupščini in občinski zvezi za telesno kulturo. Vsem povabljencem so dah v spomin lične male hokejske palice. novo Športno društvo V Hrušici so 10. marca na ustanovnem občnem zboru ustanovili novo športno društvo SD Hrušica. Novo društvo bo imelo naslednje klube: namiznoteniški (ki že pridno deluje), rokometnega, košarkarskega, klub za mali nogomet in strelsko družino. Klub za mali nogomet bo prvi v Sloveniji. Pričakujemo pa, da bo ustanovljenih v kratkem še nekaj takih klubov na področju naše občine. Društvo ima za zdaj pogoje le za namizni tenis, toda za domom bodo uredili lepo igrišče in so se del že lotili. Pri urejanju tega in pa strelišč z zračno in malokalibrsko puško bosta izdatno pomagali Totra in Zima, ki jima je to tudi v interesu, sa je večina njihovih delavcev iz tega področja. Vodstvo kluba jc prevzel Bojan Fertin. ROKOMET NA GR Zaključena je že zimska rokometna liga, kajti s 5. aprilom bodo rokometaši zaigrali že na prostem za slovensko prvenstvo. Članice Slovana so zasedle po pričakovanju prvo mesto, medtem ko so člani proti pričakovanju celo tretji. V moštvu je namreč prišlo do mnogih sprememb, tako da so bile vse tekme pravzaprav treningi. Vendar so le pustili za seboj Olimpijo, Slovenjgradec in Branik. V drugih skupinah obeh lig sta nastopali obe drugi moštvi, ki sta se tudi plasirali prav pod vrh svojih skupin. o Športu na moSCanski GIMNAZIJI V okviru šolskega športnega društva deluje na naši šoli že dalj časa tudi odbojkarski krožek. O tem, kako je nastal in kako deluje, nam je povedala članica ekipe, ki je letos ponovno zasedla 1. mesto na medrazrednem tekmovanju v odbojki za dekleta: Z rednimi treningi smo začeli pred tremi leti pod vodstvom tov. Jegliča, ki je takrat že zapustil našo gimnazijo. V tem letu smo precej tekmovale, vidnih uspehov pa nismo dosegle. Drugo leto smo s treningi nadaljevale. Naš trener je bil tov. Godec. Imele smo prijateljsko tekmo s Kočevjem in izgubile z 2:1. Kmalu potem pa smo dosegle že viden uspeh na srednješolskem prvenstvu, kjer smo zasedle tretje mesto. • Do sedaj se je treningov udeleževalo največ igralk iz letošnje III. c. Tako smo na prvenstvu šole že lani (pa tudi letos) dosegle 1. mesto. Edini resni konkurent nam je II. a, ki ima tudi največ igralk na odbojkarskih treningih. Ta razred tudi letos aktivno deluje pod vodstvom tov. Fatune. Sedaj se naša ekipa — ekipa gimnazije — marljivo pripravlja za srednješolsko prvenstvo. Upam, da se bomo letos že lahko potegovale za najviSJe mesto. Helika Škerlj, III. c, VI. gimn. DVOJNA LETA v luči zgodovinskih dejstev NADALJEVANJE S 1. STR. število moških z važnejšimi nalogami. (Manjše število moških je ostalo na terenu tudi iz zdravstvenih ali drugih, posebnih razlogov in pa seveda peščica okupatorjevih sodelavcev oziroma be-ga). V kasnejših letih pa so tudi ti aktivisti skupno z dorašča-jočo mladino prihajali v edi-nice NOV, tako da šo na terenu težo dela narodnoosvo-dilnega gibanja nosile in opravljale žene in mladina. Sodim, da je bil tak razvoj nujen, saj smo takrat, ko se je bližala svoboda, potrebovali vse več aktivnih borcev, močno in dobro organizirano vojsko, ki naj bi in je v končni jazi pred zmago odločala in garantirala uspešen zaključek našega boja. To potrjujejo tudi zgodovinska dejstva in prav ta dejstva bi morala biti okvir in zelo važen kriterij pri reševanju priznanja ali nepriznanja dvojnih let sodelavcem NOG. Ta zgodovinska dejstva pa so naslednja: K P je pozvala leta 1941 na najširši platformi temeljnih točk OF v boj vse svobodoljubne sile. Akcija za jačanje partizanskih čet in odredov in kasneje NOV pa se je nadaljevala in stopnjevala vse do končne zmage. Predzadnje leto (1944) poželim še posebno osvetliti, in sicer z naslednjimi dejstvi: Leta 1944 je Boris Kidrič napisal članek Za 1. maj — mobilizirajmo vse sile, ki je bil objavljen v Ljudski pravici. V njem piše: »... Mobilizirajmo vse narodne sile za porast naše vojske, razvijmo svoje mobilizacijske napore v splošno in dokončno narodno mobilizacijo ...« V članku Mobilizacija, ki ga je napisal B. Kidrič in je bil objavljen v Ljudski pravici julija 1944, pa je med drugim zapisal: »... Odslej gre za to, da izvedemo splošno mobilizacijo v najkrajšem času, da jo izvedemo vsepovsod v Sloveniji, da jo izvedemo na učinkovit kampanjski način, ki bo svoje poglavitne uspehe zabeležil že v nekaj tednih . . . Splošna mobilizacija vseh za orožje sposobnih narodnih sil v narodnoosvobodilno vojsko je postala potemtakem naša osrednja naloga, ki so ji podrejene vse druge, tudi politične in organizacijske naloge ...« Dne 4. septembra 1944 je govoril na drugem zboru aktivistov OF v Črnomlju Edvard Kardelj; njegov govor je bil objavljen tudi v Ljudski pravici in Slovenskem poroče- ImToSčanska SKUPNOST Moččanska skpupnitttt, k Lisi 1 o občinskega odbora SZDL Ljubljana Moste-Poljc, izhaja enkrat mesečno v 3200 izvodih. Ureja uredniški odbor, predsednik Stefan Trobiš, glavni in odgovorni urednik Kogdan Sturm. Rokopise in slike po-Siljajte na naslov: Uredništvo in uprava MSK, Ljubljana, Ob Ljubljanici 42/11, tel. 36-690, inL 8. Rokopisov no vračamo. Tekoči račun pri NB Ljubljana, občinsk iodbor SZDL Ljubljana Moste-Polje, Moščanska skupnost 600-14-608-211. Celoletna naročnina 240 dinarjev, polletna 120 dinarjev (plačljivo naprej), posamezna številka 20 dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. valcu septembra 1944. Med drugim pravi: * »... Naša narodnoosvobodilna vojska mora biti naša največja skrb. Ona bo odločila končno bitko v korist naših nacionalnih pravic in zahtev in storiti moramo vse, da bo ta njena poslednja bitka v celoti dobljena za nas. Posvetite vse sile mobilizaciji ljudstva in sredstev!« Dne 7. novembra 1944 je B. Kidrič v svojem članku Pošljite v vojsko, kar sodi v vojsko, objavljenem v Slovenskem poročevalcu, napisal: »Hkrati se tudi zavedajmo, da neupravičeno odtegovanje za vojsko sposobnih moških prav nič ne, koristi množičnemu utrjevanju terenskih organizacij Osvobodilne fronte in sistematični graditvi naše narodne oblasti, temveč da jima prav nasprotno — izrazito škoduje. Teorije o »stebrih in potrebah OF« preprečujejo namreč aktivizacijo žena in mladine, preprečujejo dviganje in razvoj novih kadrov iz ženskih in mladinskih vrst. Naši tovariši čestokrat zelo gostobesedno govore o povezanosti zaledja z vojsko. O taki povezanosti pa ne zadostuje samo govoriti, treba jo je v praksi izvajati. Izvajati jo v praksi pa predvsem pomeni dati v vojsko, kar sodi v vojsko, ne pa pod firmo »stebrov in potreb OF« vojski odtegovati ljudi, ki jih vojska potrebuje in s tem hkrati demoralizirati naš teren.« Ta članek zelo jasno govori, kje je bilo mesto za nekatere »današnje aktiviste«, obenem pa nas spominja na nekatere probleme današnjih dni, predvsem na rotacijo, ki — kot se da iz članka zaključiti — ni nekaj novega, ampak je nakazana že v članku Borisa Kidriča, v katerem piše, da naj gredo »stebri OF« na terenu v enote NOV, svoje mesto na terenu pa naj odstopijo ženam in mladini. In za zaključek še članek, ki je objavljen v Slovenskem poročevalcu novembra 1944 pod naslovom Mobilizacija in zopet mobilizacija, v katerem pravi Boris Kidrič: »... Prvič in predvsem mora vprašanje mobilizacije Še vedno ostati oziroma znova postati naše osrednje vprašanje, ki mu je treba podrediti vse drugo delo... Napovedati je torej treba najostrejši boj slehernemu skrivaštvu, slehernemu odtegovanju iz vojske v okviru in pod firmo naših političnih organizacij. Za nas velja danes geslo: kar je za orožje sposobno, mora v vojsko, nihče nima več pravice, da se pod krinko političnih potreb in političnega dela na terenu odteguje vojski; izjeme, ki so zares potrebne, smejo biti dovoljene izključno na osnovi specialne odobritve višjega foruma. Mobilizacija posameznih tako imenovanih političnih delavcev torej ne sme več predstavljati izjeme...« Nekoliko več časa in prostora sem posvetil citiranju zgodovinskih dejstev zato, da osvežim spomin na obdobje NOB, da spomnim nekatere tovariše, ki danes neupravičeno zahtevajo dvojna leta, da je bilo njihovo mesto v NOV (razen določenih izjem žena in mladine), obenem pa naj bo ta prispevek osvežitev spomina in merilo za tiste tovariše, ki danes neupravičeno in nepošteno podpisujejo izjave vsevprek in vsakomur pa tudi merilo za odbore ZB in komisije, ki te probleme rešujejo. Folde Maček-Poldač SMUČANJE KOT NAGRADA ZA M ARIJI VOST V SOLI Smučanje vseh šol naše občine so imeli v letočnji zimi organizirane smučarske tečaje pod strokovnim vodstvom trenerjev Ob ZTK in v skrbi zveze društva prijateljev mladine. Tečaji so bili na Prežganju, Urhu in na Blaževem, v Žireh in na Javorniškem rov-tu. Poleg teh tečajev pa so šli otroci iz šole Vide Pregare še posebej na smučanje. Na tej šoli so namreč v I. polletju tekmovale med seboj paralelke 6., 7. in 8. razredov za najboljši razred v disciplini in učnem uspehu. Najboljši so dobili za nagrado teden dni smučanja. Otroci pravijo, da je bilo na smučanju krasno, učitelji pa pravijo, da se je tudi tekmovanje obneslo, zato nadaljujejo s tem tudi v II. polletju. Nagrada bo: teden dni na morju. OBČNI zbor Februar in marec sta meseca pbčnih zborov. V predpripravah za občni zbor občin-sike zveze za telesno kulturo so imeli v marcu svoje občne zbore društva in klubi, ki do sedaj tega še niso utegnili storiti. Najlepše je pripravil svoj občni zbor rokometni klub Slovan in se ga je udeležilo vse njegovo članstvo. Tako je bil zbor res resen in delaven. Prav tako uspešen pa je bil tudi zbor občinskega strelskega odbora. Žal pa smo ponekod opazili, da se aktivni člani klubov izogibajo raznim sestankom in občnim zborom, tako da društva v želji, da bi bilo več udeležencev, povabijo tudi mlajše pionirje in celo cicibane. S tem pa sta resnost in po nače tudi sklepčnost takih občnih zborov resno ogrožena. DAN ZENA V HRUŠICI Pionirji osnovne šole v Hrušici so ženam Stepanje vasi, Hrušice in Bizovika priredili dokaj pester kulturni program. Prikazali so življenje žene nekdaj in danes, posebno nazorno pa so s krajšim skečem pokazali vlogo žene med NOB. Po kulturnem programu je pododbor krajevne organizacije SZDL Stepanja vas nagradil z lepim praktičnim darilom 76-letno Urško' Mežnar iz Bizovika. Prisotni so nagrajenko toplo pozdravili. Tone Hegler STEPANJA VAS IMA 70 STALNIH NAROČNIKOV MOŠCANSKE SKUPNOSTI Moščanska skupnost se vse bolj približuje občanom, čeprav še ni dosegla zaželene ravni pri obravnavi tematike iz življenja in problemov občanov. Uredništvo Meščanske skupnosti in občinski odbor SZDL Moste-Poljc se prav gotovo zavedata, da bo z urejeno distribucijo in povečanim krogom bralcev zraslo tudi število sodelavcev, s čimer bi glasilo postalo resnična last občanov. Verjetno se tega dobro zavedajoč, sta obvestila vse krajevne organizacije SZDL in podružnice o problemih lista in med njimi je bil najvažnejši poudarek na zgornji misli: kako na stalen način uvesti distribucijo lista neposredno naročnikom. Pododbor KO SZDL Stepanja vas je razumel probleme uredništva in na eni izmed svojih sej posvetil pozornost tudi temu vprašanju. Sklenil je, da bo preko svojih poverjenikov obiskal vse družine na terenu. Uspeh ni izostal. Na Moščansko skupnost se je naročilo 70 družin. Skoro vsaka druga družina na področju Stepanje vasi tako prejema Moščansko skupnost in prve izvode lista so prejeli že vsi naročniki. Tone Hegler Tudi letos v počitniški dom Pred kratkim je bilo posvetovanje počitniške skupnosti pri ObSS Moste-Polje. Vabljeni so bili direktorji podjetij, predsedniki sindikalnih podružnic ter referenti za družbeni standard. Namen posvetovanja je bila analiza dosedanjega dela počitniške skupnosti ter smernice za bodoče delo. Iz uvodnih besed in razprave je bilo razvidno, da je počitniška skupnost dosegla zadovoljive uspehe, čeprav se je bojevala z mnogimi težavami. Ta ugotovitev vzbuja upanje, da je tudi v bodoče pričakovati podobne in še boljše rezultate, saj se je ta organizacija z dokaj skromnimi sredstvi, a z ogromnim delom in dobro voljo posameznikov in s pomočjo ObSS in nekaterih gospodarskih organizacij utrdila v počitniško skupnost, ki ima danes že zanesljive temelje. Počitniška skupnost razpolaga s počitniškimi domovi: 1. v Portorožu — 59 ležišč, 2. v Crikvenici — 46 ležišč, 3. v Bohinju — 18 ležišč, 4. v Vel. Lošinju — 79 ležišč (skupno s tovarno Saturnus), 5. v Kranjski gori — 36 ležišč (upravlja tovarna Saturnu). Povprečna zasedba naših domov je bila doslej (od 20. VI. do 20. IX.) 92 %. za stalno izkoriščanje (žičnica* na Vogel); 4. Počitniška domova v Vel. Lošinju in Kranjski gori upravlja tovarna Saturnus v sodelovanju z našo skupnostjo. Glede na porast cen ter ekonomsko upravljanje domov je komisija za oddih določila cene v letu 1964, in sicer: I. Izven sezone (junij, september): za člane kolektivov ih njihove ožje svojce 1.000 din,, za otroke do 10. leta .starosti s posteljo 600 din, za otroke do 10. leta starosti brez postelje 400 din. Nečlani izven meja naše občine 1.100 din, za otroke do Tft. leta starosti s posteljo 800 din. za otroke do 10. leta starosti* brez postelje 500 din. II. V sezoni (julij, avgust): za člane naših kolektivov it* njihove ožje svojce 1.200 din, za otroke do 10. leta starosti s posteljo 800 din, za otroke do 10. leta starosti brez postelje 500 din. Nečlani izven naše občine' 1.300 din, za otroke do 10. leta starosti s posteljo 900 din, za otroke do 10. leta starosti brez postelje 600 din. Prijave za počitniške domove v Portorožu, Crikvenici in Bohinju sprejema in jih razporeja komisija za oddih Pri ObSS, Ob Ljubljanici 42. Pri' Ti rezultati so bili pogojeni s cenami, ki so bite pristopne vsem, s hrano, ki je bila v vseh domovih odlična, in več ali manj dobrimi prenočišči in zadovoljivo postrežbo. Seveda so bile tudi pomanjkljivosti, katere je treba odpraviti in se jih počitniška skupnos. v polni meri zaveda. Kako pa bo letos — to verjetno zanima nas vse. Predvsem o tem je bilo govora na tem posvetu ter kasneje tudi na odboru počitniške skupnosti. Predvideno je, da bodo letos poslovali naslednji počitniški domovi: 1. Počitniški dom Portorož — /. 42 ležišči (brez sob v podstrešju); predvidena je adaptacija podstrešja, to je dvig za celo nadstropje, kolikor bo počitniška skupnost dobila |x>-trebna finančna sredstva; v nasprotnem primeiu bodo mansardne sobe na voljo samo za prehodne goste in l/k te; 2. Počitniški dom v Crikvenici — 56 ležišč v zasebnih hišah; sobe so zelo ugodne, jedilnica skupna, pripomnili pa Je, da je letos 'jedilnica razr širjena in bo sodobno urejena; 3. Počitniški dom v Bohinju — z. 18 ležišči; sobo so lep' in urejene, kuhinja adaptirana; lastnica hiše vztraja pri svojem predlogu o prodaji vile; interes naše skupnosti je, da vlo kupi, ker so dani [»goji za razširitev objekta kakor tudi jave sprejemamo vsak elan , 10. do 14. ure ter ob P°n‘!? jo kih, sredah in petkih od l4-18. ure v sobi št. 11. Vci. Za počitniške domove v ' Lošinju in Kranjski £on ^ sprejema prijave tovarna ^ turnus, referent za oddih, 1-666. . Cr(-Letovanje v Portorožu, venici, Bohinju in Krn' 1^(r :>ri je 10-dnevno, v Vol-nju pa 7 ali 14-dnevno. Pri prijavi oz. rezervacij , bvez.no plačati. 1000 din icije za vsakega člana- ,,e-icsek mora plačati Pn_J‘, Iia-ec najpozneje 10 dni P11 .je-epom dopusta, sicer /AP»a i rezervacija in akonta v Pripomniti moramo, _ ,l jnjili asprotju z delom v J' veh letih upravljanja P\ uh domov zopet centi . up-:>, tj. preko počitniške osti. Vsekakor * g ati'1'1’' love upravljali UO, ‘ teb ani pa bodo uslužbenci t-omov ter član odtx« . iške skupnosti. V, jetu cupnost Je v letoSnjem mu osvetli« vso skrb nadaLOJ ^ iboljšanju stanovanj- .^griJU »jev kakor tudi raz MltOV, , Vw> v90 ^ Razumljivo je, da Z* oseženo le tedaj, , taJu' > pokazale razumevanj ^ »»podanike organizacij ^ or občinska *kuP^a^ ^ - P« bo v korist dolavc^ topnosti. [