»aiinina plačana * gotovini.
V Ljubljani, dne 10. decembra 1931
'11*1193
--••v truim.m/1/v
Štev. 19'
i rn it
Letnik LXXI1: (Šol. leto. 1931132.)
pniog
0
ris
Stanovsko politiško glasilo J. V. V. — sekcije ¿za Bra v sit o banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »T*rosveia« ==
S Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1. Rokopisov r.e vračamo. Nefrankiranih pisem re sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ccniku in dogovori< a ek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefcn 3112
SUPANČIČ DRAGO, Ljubljana:
Ekskurzijski odsek (EO) JUU.
Nekaj misli pred ustanovitvijo.
Naši prosvetni domovi.
Dosedanji članki o EO v »Učit. Tovar.šu«, 'ki so bili vedno le bolj poljudnega značaja in dejstvo, da nam je tak odsek res neobhodno potreben, so me dovedli do tega, da tudi jaz napišem par stavkov o EO in kako si ga zamišljam. Pripominjam, da bom skušal navesti, kar so že v praksi poizkusili ekskurzisti in njih voditelji iz ČSR in tudi ono, kar sem sam preizkusil ob priliki naših izletov in izletov iz sosedn h držav k nam. — Zdi se mi, da je bilo do danes dovolj onega — s čemer se naredi razpoloženje za solidno delo, čas pa hiti, bližajo se počitnice in z njimi obračun dela v EO v obliki dobro pripravljenih ekskurzij v vse kraje. — Pre* den pa pridemo do ekskurzij, moramo ven* dar-pregledati, kakšen naj bo delokrog našega EO.
EO naj bo odsex JUU, kakor drugi slič* ni odseki, kot: radio, Mladinska Matica, Pevski zbor itd. ki ima svoj odbor izvoljen od skupščme JUU. Ta odbor naj sestoji iz: na* čelnika, podnačelnika ali podnačelnice, taj* nika, blagajnika in 3 odbornikov. Odsekov odbor pokliče k sodelovanju »vodje ekskurzij«, to so tovariši in tovanšice, ki znajo organizirati po navodilih odbora EO posamezna potovanja. Čim več potovanj — temveč vodij ekskurzij. Vsak vodja organizira eno izmed nameravanih potovanj. Pod organiziranjem potovanja je mišljeno, da pripravi vse podrobnost1, ki so v zvezi s potovanjem: n. pr. vožnjo, hrano, stanovanje, ogled znamenitosti, pripravi literaturo za spoznavanje prepotovanfn , rajev, sestavi proračun za mi* nimalno in maksimalno število udeležencev, razdeli vsoto proračuna na posameznike itd. Ko so posamezna potovanja od voditeljev natančno preštudirana in preračunjena. referirá vsak voditelj na skupnem sestanku vo* diteljev o svojem potovanju. Tu bo vsakdo dobil še marsikako praktično smernico za potovanje. Ko je elaborat sprejet na tem se* Stanku, se predloži odboru EO, ta pa v kon* čno odobritev sekciji JUU. Po tej odobritvi razpiše odbor EO posamezna potovanja vsaj tri mesece preje v vseh stanovskih glasilih Jugoslóvenskega učiteljskega udruženja z natančno označeno smerjo potovanja in ce* no, ki se ne sme v nobenem slučaju prekoračiti. Zaradi smeri potovanja bo najboljše, da se priobči začetkom šolskega leta vprašanje v »Učit. Tovarišu«. Na podlagi odgovorov se potem odloči ^ smer.
telj — član JUU — žena ni učiteljica? Žena sc šteje kot učiteljica in članica JUU.
Naloga EO naj bi pa ne obstojala samo v organiziranju ekskurzij, ampak naj bi raz« vila večji obseg. Zdi se mi, da bi bil EO skoraj pnmoran priklopiti svojemu delu še mar* sikaj. Kdo naj organizira bivanje in potova* nje po Jugoslaviji posameznim ekskurzijam v prvi vrsti učiteljskim iz tu in inozemstva? EO za moravsko in šlezijsko učiteljstvo ima tudi to v svojem delovnem programu. Nada* lje naj bo dolžnost EO organizirati raznim društvom in družbam od njih v naprej dolo* čena potovanja kakor: razna poučna potovanja za člane tega in drugega odseka JUU, ali za člane enega izmed učiteljskih društev, majniške izlete za učence itd. Če» pa hočemo, da bodo inozemci posečali našo domovino, mora skrbeti EO, da zainteresira učiteljstvo vseh narodov potom njih stanovskih glasil na lepote in zanimivosti naše domovine s tem, da goji z njimi osebne in pismene stike ter skrbi za izmenjavo tujsko-prometnega materiala. Iz propagandnega materiala naj bi se sestavila zbirka, ki bi bila na razpolago šolam v poučne in širši javnosti v informa* tivne svrhe pri izbiri in določevanju posa« meznih potovanj. Uspešno tujsko-prometno propagando pa zamore vršiti EO tudi s tem, da dobavlja redno snov posameznim drž. udruženjem učiteljstva in njih mladinskim listom o zanimivostih in lepotah Jugoslavije.
Vse navedeno je ekskurzijskemu odseku omogočeno, ako si bo svest svoje obširne in za narod in učiteljstvo tako pomembne vloge. Odboru bo naloženo veliko delo. Moral bo natančno preštudirati in ne pozabiti še drugih potrebn.h stvari. Ves uspeh je odvisen od »dela«. EO bo moral skrbeti, da bo dovoljno zainteresiral učiteljstvo, oblasti in javnost za svoje delo.
Zbirati bo moral podatke o prireditvah v tu in inozemstvu, ki so velikega pomena in so z njimi zvezane večje ugodnosti na potovanju, pri potnih listih, dostop do znamenitosti itd. (menim s tem razne razstave, ve-lesejme, festivale itd.). Skrbeti, da se vrše predavanja od učiteljstva v vseh tujsko*pro-metnih krajih Jugoslavije z namenom, kako tujski promet obdržati in povečati. Ljudstvo je ;treba vzgojiti, kako naj postopa- s tujci!!!! Da pa bo omogočeno učiteljstvu pre* skrbeti res dobra predavanja, je tudi dolž* nost EO, da zbira potom učiteljstva podatke
Voditelji ekskurzije češkoslovaških učiteljev, ki so se mudili v letošnjem poletju na Bledu, med njimi (prvi od leve) predsednik J. Mlcjnek, (druga od leve) inšpektorica
Kdo se bo smel udeleževati teh potovanj in kako? Zabavnih ekskurzij se bo lahko udeleževal vsak učitelj(ica) in vsakdo drugi, katerega predlaga učitelj(ica) ter ga odbor sprejme. Pedagoškim ekskurzijam bodo lahko prisostvovali samo učitelji(ice) in izvrševalci njemu sorodnih poklicev — na predlog uči* teljstva. (V ekskurzijah češkoslovaški- učiteljev, so bili zastopani vsi poklici: profesorji, inženjerji. zdravniki, uradniki itd. — znak, da je njihov EO na dobrem glasu in da ima obliko in sloves večje in dobre potovalne agencije). — Ko bodo. potovanja razpisana, se lahko vsakdo prijavi in pošlje prijavnino kot kavcijo. Znesek, določen za potovanje, plača v določenem roku. Po potovanju pa preneha vsaka potovalna obveznost napram EO. — Na ta način ni potrebno članstvo, če ni potovanj, čimveč potovanj, temveč članov EO. Razumljivo je, da bodo imeli člani JUU ugodnosti v tem. da bodo plačali manjšo prijavnino. Član JUU s svojo članarino že sedaj in ves čas podpira EO, med tem ko bi nečlan užival samo koristi. Izjeme naj bi veljale samo zakoncem in bližnjim sorodnikom, od katerih je eden učitelj. N. pr. mož je uči-
Šola v Šenkovtarnu.
(Jutro)
Dne 11. oktobra je proslavila narodna šola v Šenkovturnu 10 letnico svojega ob* stoja s tem, da je bilo blagoslovljeno popol* noma renovirano šolsko poslopje.
Dvorazredna šola v Šenkovturnu je nekdanji grad, ki bo kmalu dočakal 700 letnico.
Po resnem prizadevanju vnetega krajevnega šolskega odbora in šolskega upravitelja A. Inkreta je poslopje tako preurejeno, da ima lepe šolske in stanovanjske prostore, ki ustrezajo vsem modernim zahtevam.
. Šola ima prostorno prosvetno dvorano, v kateri se udejstvuje pod vodstvom učitelj* stva ne le šolska, ampak tudi šoli odrasla mladina.
Šola na Šenkovturnu je nov prosvetni dom, na katerega so lahko ponosni domačini in ves kamniški srez. Prepričani smo. da bodo investicije za ureditev tega prosvetnega do* ma rodile stotere obresti.
Strokovne nadalj. šole v novem obrtnem zakonu.
Novi obrtni zakon, ki je bil proglašen v »Službenih Novinah« 9. t. m. in dobi obvezno moč 4 mesece po objavi, to je 9. marca 1932., vsebuje tudi važne določbe glede strokovnih nadaljevalnih šol.
V	občinah, kjer je registriranih najmanj 50 učencev, si bo ban prizadeval, da se osnujejo strokovne nadaljevalne šole, ki imajo namen, strokovno in praktično izobraziti učence. Strokovne nadaljevalne šole se mo-lejo osnovati tudi za več občin. Vsi učenci so dolžni, da obiskujejo to šolo. V kolikor ne bi bilo drugega kritja so občine dolžne, da vzdržujejo strokovne nadaljevalne šole. Za njihovo vzdrževanje se bo uporabljal fond za pomoč tem šolam, uporabljala pa se bo tudi pomoč, ki jo bodo odredile zbornice, obvezna udruženja in občine. V kolikor po* edine občine nimajo dovoljnih sredstev za vzdrževanje teh šol, moreta minister za trgo* vino in industrijo n ban nuditi potrebno po* moč iz svojih kreditov.
V	šolah, v katerih je iz obrtniške (odno* sno tovarniške) in trgovske stroke po 40 učencev ali če je tolikšno število učencev ženskega spola, ki so obvezani, da obiskujejo šole, se osnujejo posebni oddelki (obrtniški, trgovski, moški in ženski oddelek). Ako je zadostno število učencev iz poedinih strok navedenega oddelka, se bodo osnovali še posebni oddelki za take stroke. Ako je v poedinih občinah nad 25, a vendar izpod 50 učencev, se osnujejo po odobrenju bana na breme občin- posebni časovni strokovni kurzi (tečaji). Že osnovane strokovne nadaljevalne šole morajo nadaljevati z delom, če
se število učencev začasno zmanjša in pade izpod označenega števila obveznikov; ukiniti pa se morejo samo, če se v času dveh zaporednih let število učencev zniža pod ozna* čeno število.
Šolsko izobraževanje učencev v občinah, v kater,h ni strokovnih nadaljevalnih šol ali kurzov, bo reguliral minister za trgovino in industrijo v sporazurrft z ministrom prosvete tako, da bodo učenci obiskovali višje narodne šole, ki obstojajo v mestih.
Strokovne nadaljevalne šole morejo snovati tudi zbornice, okrožni odbori obrtniških udruženj, obvezna udruženja, udruženja osnovana po zakonu o udruženjih, zborih in dogovorih in podjetja. Kadar se osnujejo takšne šole, tedaj se občine lahko osvobodijo obveznosti osnovanja in nadaljnjega vzdrževanja šole. V takem primeru se morajo zbornice, okrožni odbori, obvezna in neobvezna udruženja in podjetja v vsem držati navodil tega zakona. Prav tako lahko osnujejo posebne kurze (tečaje) zbornice, okrožni odbori, obvezna in neobvezna udruženja, pod* jetja in privatne strokovne osebe. Osnova* nje teh šol in kurzov odobri po zaslišanju zbornice ban, ki bo v okviru določil zakona odobraval učne načrte.
Osnovanje strokovnih nadaljevalnih šol in kurzov na banovinski ali državni račun in prevzem teh šol pod banovinsko ali državno upravo, bo odobril ban, odnosno minister za trgovino in industrijo. V tem primeru so občine dolžne, da nudijo šolske prostore, ku* rivo in razsvetljavo.
Spi o
v - ste«
šol — Čehinja po rodu — Madilene Veverka iz Los Angelosa, slede odborniki E. O. za učiteljstvo na Moravskem in v Šleziji, in zastopnika JUU za Dravsko banovino.
o vrlinah in hibah naših tujsko=prometnih krajev ter jih skuša odstraniti samo, oziroma s pomočjo merodajnih faktorjev.
• Čehoslovaki in Poljaki so v tem že daleč — daleč pred nami in poslednji čas je, da jim vsaj skušamo slediti. Pretekla bodo leta in leta, preden bomo mogli naš EO vsaj deloma tako organizirati, kot ga imajo že naši severni bratje. Vse moramo prilagoditi raz* meram naše prve razvojne stopnje in ne de* lati preveli ih skokov, da se ne bodo pozneje pokazale luknje v temelju. — Eno pa je gotovo, da moramo naš EO postaviti na tedno in široko podlago in da ga ne smemo smatrati samo za posamezne počitnice, »na hitro skupaj zbito« potovalno pisarno, ki bo trenutno služila samo »ahasverjem«, ki imajo v žepu — »pare«.
EO naj bo vseučiteljska in vsenarodna
korporacija, narodu in šoli v korist, učitelj* stvu t zabavo in izobrazbo!
—	Božične počitnice. Ministrstvo prosvete je odred.lo, da trajajo božične počitnice od vštetega 24. decembra 1931 do vključ* no 10. januarja 1932. Reden pouk se prične v ponedeljek 11. januarja 1932. Ta odlok ve* Ija za osnovne, meščanske, srednje in uči* teljske šole.
—	Pojasnilo. Na pripombe tov. Škerle-tove iz Komende (glej »Jutro« št. 276. z dne 28. novembra t 1) si dovoljuje učiteljstvo kamniškega sreza pripomniti sledeče: Učiteljstvo nikakor ni prezrlo klica stradajočih in prav gotovo ne spada med »tisto veliko večino ljudi, ki ni doumela gorja bede«. Trdno smo prepričani, da je vsakdo v svojem delokrogu napravil vse, kar je bilo v njegovi moči, tiho kakor je pač vedno njegova navada. Če pa učinc ni bil povsod tak, kakor v Komendi, ni njegova krivda, kakor trdi gdč. Škerletova, ampak leži v dejstvu, da spada kamniški okraj letos — kakor so to pred kratkim ugotovili zastopn ki 1 metijstva — med pasivne kraje, ki bi moral uživati zakonite ugodnosfi. Med letom je trikrat pa* dala toča, jesenski pridelki pa so bili uničeni od slane in le poedini kraji — med njimi go* tovo Komenda — niso mlatili prazne pšenične in ječmenove slame. Poleg tega pa tvorijo večino v občinah delavci in kočarji, ki so zaradi brezposelnosti sami potrebni nujne pomoči. Gospodarska kriza in slaba letina se pozna posebno v šoli, ko večina staršev letos ne zmore kriti niti stroškov za neob* hodno potrebne šolske potrebščine. Ako pa tvori ravno Komenda v celem kamniškem
okraju prijetno izjemo, bi se prav nič ne čudili, če bi bili tam uspehi nabiralne akcije še mnogo lepši. Sicer pa, ali bi ne bilo z ozirom na vzgojni in socialni moment umestno, da se nabiranje raznih prispevkov na narodnih šolah opusti. Vse to naj prevza* mejo občinske uprave, ki naj letno stavijo v svojem proračunu za to potrebne in pri* merne zneske. Le na ta način se bo ta, si* cer prostovoljni, a neobhodno potrebni davek, pravično in sorazmerno porazdelil na vse davkoplačevalce in bo tudi lahko do-velj visok, da bo v zadostni meri pomagal bližnjemu v nesreči. — Za odbor JUU društva za srez Kamnik: Arrigler Anton, pred sednik.
—	Koncert trboveljskega mladinskega pevskega zbora v Mariboru 13. decembra ob 11. uri dopoldne v Goetzovi dvorani. 16 no*
vejših umetnih in narodnih pesmi bo izvajala ta odlično ocenjena 110 rudarskih otrok broječa pevska družina, ki je, lahko rečemo edinstven pojav na tem polju pri nas. Tovariši in tovarišice! Vam je posvečena vzgoja mladinske glasbe, zatorej ne zamudite te pri* like, da vidite, koliko se res zmore na tem polju v ljubezni doseči z deco. Ljubljansko in okoliško učiteljstvo ie skOiO korporativ-no prisostvovalo in se zavzelo za stremljenje tega zbora; Maribor naj isto pokaže.
—	Na zborovanju celjskega učiteljskega društva v soboto 5. decembra je neka tova* rišica pustila uro. Dobi jo pri društvenem tajniku na okoliški šoli v Celju.
—	Pri zadnjem zborovanju učiteljskega društva Maribor desni breg je neki tovariš pomotoma vzel seboj moj dežnik. Odda ga naj tovarišu predsedniku Hrenu.
Stran 2
J Jriif lis k- Tonit hi" dne 10 decembra 193J
Štev. 19.
Gg. šolski upravitelji!
Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo z rešenjem ministrstva prosvete O N. br. 36637/25 in O. N. br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zemljepisnem pouku
Po naredbi prosvetnega oddelka Dravske banovine obvezana je vsaka Kola Imeti vsaj 1 izvod tega uHla
Slike z Jadrana irt Pritnorja
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviču in Krušlinu.
Znižana cena Din 296'—
razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so veiike 45X50 cm ia so pripravljene tako, da se jih lahko obesi na zid — Poleg tega, da so te lepe slike v •kras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/26 in ministrstva notranjih del J. B br. 20495/26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran.
Nudite otrokom pri nazornem pouku užitek spoznavanja prirodnih lepot našega morja in Primorja ! Budite v otrocih nacionalno zavest z dosego ljubezni do jugoslovenskega Jadrana.
Oskrbo Sol v Dravski banovini vril samot
Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani
—	Tovarišem risarskega in merkantilnih tečajev. Kakor dogovorjeno izletimo prihodnjo pomlad na Češkoslovaško. Tovariš, iz
II. merkantilnega tečaja (v avgustu) so se že prijavili za ekskurzijo. Prosim še tovariše ianskega risarskega in letošnjega 1. merkantilnega tečaja (v juliju), da pošljejo svoje prijave na spodnji naslov do 18. decembra t. 1. — V božičnih počitnicah se bo vršil se« stanek ekskurzistov. Čas in kraj povem pra« vočasno. Tovariški pozdrav! Lojze Hofbauer, učitelj v Hrastniku.
—	Lep primer otroške ljubezni do bližnjega. V Ljubljani v Mestnem logu je precej velika naselbina barak, v katerih živijo naj-bednejši sloji mesta Ljubljane. Otroci v teh barakah trpijo vsled pomanjkanja hrane in obleke. To so opazili tudi njihovi sošolci na deški osnovni šoli na Grabnu. Spontano so začeli prinašati v šolo obnošeno obleko in živila in šli sami v Mestni log, kjer so za sv. Miklavža obdarovali svoje tovariše. Res lep primer otroške ljubezni do bližnjega.
-— Božidar Jakac. Kakor doznavamo. pn« pravlja Umetniška Matica knjigo o slikarju Božidarju Jakcu. Ta svojevrstna umetniška monografija, ki jo bo uredil in ji uvod napisal esejist dr. K. Dobida, bo gotovo zanimala vse ljubitelje likovne umetnosti, saj je ime tega umetnika pač najbolj poznano med vsemi krogi naše javnosti. Knjiga bo opremljena, kakor še nobena te vrste naših knjig. Vsebovala bo obširen tekst ter do 80 celo« stranskih reprodukcij na najfinejšem papirju, knjigi pa bo priložena tudi po ena slika v barvnem tisku ter po en originalen Jakčev lesorez. Monografija bo v platno vezana. Kljub tej razkošni opremi je cena knjigi v subskripeiji, ki traja do 31. -decembra, samo 90 Din, pozneje pa bo znatno dražja. Knjiga se naroča pri upravi Umetniške Matice, Ljubljana. Poljanski nasip 12.
—	Kitajsko šolstvo. Prosvetn' minister je nekoč izjavil, da bi moralo na Kitajskem obiskovati šole 43,600 000 otrok, ako bi hoteli kitajski narod dvigniti v prosvetnem pogledu. Za toliko otrok bi "bilo potrebnih 740.000 osnovnih šol z 1,230.000 učitelji.
KO NTR AKTU ALCI.
Pri odtegljajih za naturalna stanovanja smo prizadeti najbolj učitelji kontraktualci, posebno oni, ki so tudi šolski upravitelji/
V učiteljski službi smo pogodbeni po-največ begunci, ki smo se zatekli v materino državo, da tu nf.adljujemo delo, katero je naš življenjski poklic. Ljubezen do naroda in odpor proti krivicam sta nas pripeljala sem. Ljubezen do poklica, ki nam ni le kruh, temveč ga pojmujemo kot ideal, nas je vodila in pripeljala k svobodnim bratom. Tu smo se poglobili v delo z nezmanjšanim idealizmom.
Sredstva za življenje prejemamo po pogodbi. Sklenili smo pogodbo v večini že pred časom. Prejemki nam ostanejo isti, naj bo deležno ostalo uradništvo kakršnihkoli iz« boljšanj materialnega položaja. Tudi napre« dovati ne moremo v tem času.
Rastejo pa nam potrebe. Otroci terjajo od očeta vsak dan večji kos kruha; skrbeti moramo za njihovi) bodočnost. — Pogodbeni prejemki so nujen minimum naših življenj« skih potreb.
Pogodbeniki, ki smo se zatekli v mate« rino državo, smo vložili prošnje za sprejem v stalno državno službo. Od dneva s katerim bomo prevedeni, prevzamemo nase dobrote in breme državnih uradnikov. Takrat naj bi se upoštevala in odračunala tudi naturalna stanovanja. Sedanji odtegljaji pa preobčutno prizadenejo našo življenjsko eksistenco.
Prošnja kontraktualcev je, naj bi se upošteval njihov položaj in naj bi se jim za čas kontraktualne službe ne zaračunavalo natu« ralnih stanovanj.	C. D.
KLIC SLOVENCEV - IZSELJENCEV IZ BUENOS AIRESA ZA PODARITEV KNJIG!
Slovenska Matica je prejela naslednji dopis:
Znano Vam je, da se je mnogo Sloven« cev izselilo v Argentinijo in v Južno Ameriko sploh.
Ker pa smo Slovenci po naravi družabni ljudje, smo si pred dvema letoma ustanovili »Slovensko prosvetno društvo« Buenos Aires v katerem naj bi se shajali, izobraževali in zabavali tu v dalnji tujini.
Ker pa smo raztreseni po vsej Južni Ame« riki in ni bilo mogoče spraviti vseh Slovencev pod okrilje enega samega društva, smo ustanovili zraven tega še pet drugih društev pod istim imenom in z enakimi pravili, katera so: »združiti vse Jugoslovenc ter si medseb >jno pomagati na socialnem in gospodarskem polju«.
Ostala društva se nahajajo: Slov. prosv. društvo Buenos Aires, S. P. D, 3 Cordoba, S. P. D. Triglav Rosario, S. P. D Sao Paolo (Brasil) in S. P. D. Montevideo (Uruguay).
Vsa ta društva se pa vedno obračajo na nas, kot prvo društvo v glavnem mestu Južne Amerike, ki začasno zastopamo zvezo, naj bi jim pomagali s knjigami, notami in dramskim materialom.
Ker so pa naša sredstva zaradi velike brezposelnosti neznatna, jim žalibog niti z najpotrebnejšim ne moremo pomagati. Zato se tem Rotom obračamo do Vas s prošnjo, da nam priskočite na pomoč s kakimi knji« gami ali notami ter po možnosti igrami.
Ker vemo, da Vam je na srcu nasa ne« mila usoda ter da čutite z nami, ki se mo« ramo v daljnji tujini boriti za košček kruha, ker so naša sredstva zaradi velike brezpo« selnosti zelo omejena, upamo, da boste iz Vaše rodoljubnosti pripomogli k čim lepšemu razvoju naših društev ter ugodili naši prošnji, za kar se Vam že v naprej zahva« ljujemo
Slovenska Matica bo darovala nekaj svo« jih knjig, od vsake po več izvodov. Priporo« čamo. da izroče darovalci knjige na Slovensko Matico na Kongresnem trgu štev. 7 v Ljubljani, ki bo preskrbela odpremo vseh knjig v Buenos Aires.
Udteia.sk* pravnik*
—§ Zdravljenje v bolnicah. Po § 7. točka 4. zakona o bolnicah in v zvezi s členom 112. prejšnjega in po § 88. sedanjega uradniškega zakona imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v javnih državnih bolnicah vsi državni uslužbenci (uradniki, uradniški pripravniki, zvaničniki in služitelji) kakor tudi njihovi družinski člani. Zdravljenje se vrši na stroške proračuna ministrstva socialne politike in na« rodnega zdravja.
Cenjene gosp. učiteljice!
Za specialno, strokovno, solidno delo Vaše garderobe, po vseh inozemskih žurnalih Vam jamči, novootvorjeni
damski atelle Jovanke Potočnik,
izprašane in diplomirane v inozemskih krojnih šolah — Mestni trg 5/11.
Izdeluje tudi kroje po meri Kostume in plašče izdelujejo prvovrstni damski krojači
—§ Odtegovanje uslužbenskega davka od
stanarin, ki so jih dolžne plačevati po § 29. in 175. zakona o narodnih šolah občine, od« nosno krajevni šolski odbori, izvršuje računovodstvo kraljevske banske uprave od vseh brutto prejemkov. Občine in krajevni šolski odbori izplačujejo učiteljem stanarino brez vsakih odbitkov. O tem ponovno obveščamo vse učiteljstvo na podlagi razpisa kraljevske banske uprave z dne 22. junija 1931, IV. No. 9593/1.
Naše narodno šolstvo.
ŠOLSTVO V DRAVSKI BANOVINI.
9.	Ustanovljena je nova šola Globočice, srez Krško. Šolski okoliš obsega vasi Globočice, Sobenja vas, Stankovo, Žejno, Mali Cir« nik. Kraška vas, Čedem in Kamenca iz uprav« ne občine Čatež. V šolskem okolišu je 88 šo« logodnih otrok.
10.	Dvorazredna osnovna šola v Lescah, srez Radovljica se razširi v trirazrednico. Na šoli je 105 šoloobiskujočih otrok.
11.	Razširi se dvorazredna narodna šola Liboje, srez Celje v trirazrednico. Na šoli je 142 šoloobveznih otrok.
12.	Otvorjena je vzporednica k drugemu razredu na dvorazrednici v Beli cerkvi, srez Novo mesto. V šolskem okolišu je 167 šolo« godnih otrok.
13.	Razširjena je trirazrednica Polhov gradeč, srez Ljubljana okolica v štirirazredno osnovno šolo. Na šoli je 267 otrok.
14.	Dvorazredna osnovna šola Luče, srez Gornjigrad je razširjena v trirazrednico. Na šoli je 145 šoloobiskujočih otrok.
15.	Ministrstvo prosvete je odredilo otvoritev I. razreda višje narodne šole k se« danji štirirazredni osnovni šoli v Majšpergu, srez Ptuj. Na šoli je 206 otrok.
16.	Na deški petrazredni osnovni šoli v Slovenski Bistrici je otvorjena vzporednica k IV. razredu.
17.	Na šestrazrednici Moravče, srez Kamnik je otvorjena vzporednica k V. raz« redu. Na šoli je 378 otrok.
CIKORI7A
— Meščanskošolski zakon sprejet. Na
predlog ministra prosvete je podpisal Nj. Vel. kralj zakon o meščanskih šolah, ki so državne ustanove. Njihov namen je nuditi svojim učencem, poleg potrebne socialne vzgoje, kakor tudi vzgoje v duhu državnega in narodnega edinstva in verske strpnosti, tudi obsežnejšo splošno izobrazbo, ki jo jim ne more dati narodna šola. Poleg tega pripravljajo meščanske šole svoje učence za trgovske, obrtno-industrijske ali kmetske poklice in jim nudijo praktično znanje in vzga« jajo ljubezen do teh poklicev. Pripravljajo tudi svoje učence za srednje strokovne šole. Meščanske šole se prištevajo k nižjim sred« njim šolam in so razdeljene v deške, dekliške in mešane. Vsaka meščanska šola ima svoj okoliš, iz katerega sprejema učence. Ta okoliš določi ministrstvo prosvete. Z zakonom je dovoljena tudi internatska ureditev meščan« skih šol.
NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE.
Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izde« lani po predpisih, kakor jih je ugotovila ko» misija v ministrstvu prosvete v Beogradu /a sestavo enotnih zvezkov.
Zvezki so sledeči:
1.	Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.)
2.	Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.)
3.	Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitek.)
4 Okrogla pisava.
5.	Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek )
6.	Vežbanke za računanje. (Moder ovi-tek.)
7.	Risanke. (Siv ovitek.)
Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom.
Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez* kov le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole ei^ptni zvezki.
Šolska upraviteljstva so prejela podro« ben prospekt in opis zvezkov.
Uvedite nove zvezke v svoje razrede!
Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svos jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Hočete razveseliti svoje otroke za Božič? Kupite jim „Mihca in Jakca" in „Tiho življenje"!
----------— -- -irr «ur - - -	-"- T.......—-————- i* «■ ITB ■'«'•«-BTlfiJaiftrtUr -	iM"riHHli T«STi>f Miti i ■ii'iH i 'n tfli i----— ——- ■ ■ —	■	i ■ ■ i ■ i ■	__ -	____ —____________ ...
LISTEK
°f* Anton Mlekuž.
Dne 1. decembra je umrl v Čepovanu na Goriškem nadučitelj v pok. Anton Mlekuž.
Ta kratka vest je globoko pretresla vse njegove prijatelje in znance, ki niso mogli pohiteti na sveže izkopani grob, da se po-slove od znanca, prijatelja, moža kremeni« tega značaja, železne voije, rodoljuba, bla« gega vzgojitelja in očeta.
Nad 40 let je pokojnik učitelje,al in najbrže bi podaljšal svoje šolsko delo še za kako leto, da ni usoda odtrgala tako velik del našega ozemlja in ga prisodila Italiji. Okupacija mu je zrahljala živce in moral je zaprositi za upokojitev. Polnih 39 let je služboval v Čepovanu, izbral si tamkaj svojo življenjsko družico in vzgojil v strogo nacionalnem duhu 8 otrok, izmed katerih se jih je posvetilo 5 učiteljskemu poklicu. Dva sta šolska upravitelja, dve učiteljici, a najmlajša študira učiteljišče v Mariboru.
Kot more le najboljši oče, skrbel je pokojnik za svojo rodbino, a ostalo mu je še ljubezni, ki so je bili deležni Čepovanci. Vodil je vse narodno izobraževalno delo med tamkajšnjim ljudstvom in se poleg tega posvetil predvsem sadjarstvu, in Čepovan se je ponašal z res lepimi sadovnjaki, ki jih je pa svetovna vojna precej uničila, a so jih deloma zopet popravili. — To je bil viden znak njegovega dela in truda, a mnogi zna-čajni in zavedni narodnjaki, ki niso klonili niti pred silo in niso zatajili svoje narodne
zavesti — ti so še danes priča njegovega pravilnega vzgojnega dela med ljudstvom.
Kako priljubljen je bil v vsej čepovan« ski okolici, je pričala za tamkajšnje razmere naravnost ogromna udeležba pri pogrebu. Cerkveni pevski zbor mu je zapel na grobu tri žalostinke in domači župnik je imel lep nagrobni govor, v katerem je poudarjal po= kojnikove zasluge. Ni ga bilo očesa, ki bi ostalo suho ob grobu tako zaslužnega moža. »Takega učitelja ne bomo več imeli,« so še« petali ljudje, ko so se vračali s pokopališča, in govorili so resnico.
Prezgodaj "je legel v grob. 72 let življenja je imel za seboj, a ljudstvo in družina bi ga še potrebovali — toda usoda je neizprosna.
Bodi pokojniku nesvobodna žemljica lahka, vsem prizadetim pa izrečeno sožalje.
Osemdesetletnik Fran Zaman.
(1852.—1932.)
Nedogledna vrsta let, dolga doba učite-ljevanja, venec učnih uspehov, truda, oklevanja in žrtev v času po premembi konkor-datske šole v pokonkordatsko je bilo njego« vo življenje. Šele po osemdesetih letih (1880.) nadalje so se začela učiteljstvu jasniti vre« mena. Zamanu so se zopet zmračila z itali« jansko okupacijo Notranjske in Primorske, pa le ni obupal.
Rojen v Selščku pri Litiji je obiskoval osnovno šolo v Šmartnem pri Litiji, kjer je učiteljeval komponist E. Adamič. Latinsko šolo je izdeloval pri o.o frančiškanih v Novem mestu — nekako do sedme. Usoda ga
je zrinila v vojaško suknjo, iz nje pa v šolo na deželi kjer naj širi kulturo med slovensko mladino. Sreča je bila — ali nesreča — da ni znal orglati. V Trnovem pri Ilirski Bi« strici je služboval skupaj s komponistom Fr. Gerbičem.
V	ti dobi si je tudi poiskal iz domačih krajev družico življenja — skrbno, marljivo ženico, vzorno gospodinjo in vzorno mamico drobni družinici. Po nekaterih pisanih letih je jubilanta zanesla usoda na Vel. Ubeljsko pod Nanosom.
Povsod, kjer se je mudil, so ga ljudje spoštovali in radi poslušali njegove smeš« niče, dovtipe, šale in paradokse.
Službena leta so se množila, doraščala je njegova obitelj, a učiteljska usoda nam tedaj ni prizanašala. Kranjsko učiteljstvo je pre« življalo cela decenija vseh sedem lačnih let in sedem suhih krav. Koliko je bilo šolnikov, ki bi mogli tedaj otroke vsaj za silo pripraviti h kaj boljšemu kosu kruha?
Plače 430—500 gld. s pripadajočimi petletnicami so bile kitajski zid, preko katerega učiteljska para ni mogla, ni smela.
V	takih časih in takih razmerah se je pripravljal naš jubilant na predzadnjo etapo pred smrtjo — v Hrenovice na dvorazred« nico. Otroci so iskali kruha po službah, dečki celo v Ameriki — pozneje tudi deklice v deželi dolarja — nekaj jih je pobrala smrt. Med najmlajšimi je ena učiteljica (Slavica). Skoro z lahkoto so se bližali vsak v pripraven kotiček — ljuba mamica ga je našla med prvimi na Hribu poleg Sv. Martina — pod zemljo.
Svetovna vojna. Prevrat — Lahi. Upokojitev.
Sredi največjega nemira, med sovražnimi tujci, nezanesljivimi domačini s skromno pokojnino ob podpori vseh svojih dragih se rade volje ozira čestitljivi učitelj veteran pre« ko m^je v sosedno kraljevino, kamor mu željno vsak dan hite misli, spomini in hrepenenje.
801etni Zaman se ni proslavil 5 peresom, ne z glasbo, ne v narodni organizaciji, a pod« piral je te ustanove po svojih močeh, čisti nazori izkristalizovanega rodoljubja, sodba o slovenski domovini, iskrena in resnična, pikra ponekod v naši zgodovini.
Na zunaj kaže narodna duša zlasti na deželi raje svoje nedostatnosti in celo oko« relost, nego da bi se košatila s svojo okret« nostjo, rodoljubnostjo in snago. Toda naši mladeniči pri telovadbi, naši Sokoli, naši vojaki so spretni dečki ne le v lahki atletiki, marveč celo — akrobati. Slovenec je iskren, odkrit, potrpežljiv do skrajnosti, a sveje notranje strani marsikdo hrani za«se in svoje drage. Zdravo jedro se često skriva cloboko pod raskavo, ali vsaj neodločno vnanjostjo.
Tako je sodil o nas naš mož, šolnik iz jedra naroda. Sodil nas je, a nikoli obsojal, marveč bodril: Naprej, naprej! — In mi, ki smo hiteli za vzori, ki hitimo in bomo hiteli za njimi, se s ponosom družimo v vedno večjo četo, ki poziva z Zamanom vred krepko: Naprej, naprej!
Ljubezen do doma, do rodne grude — mile Dolenjske ga je začasno privabila v Zgornjo Šiško. Doklej?
Ostani junaku Zamanu starost mila ka« kor mu je bila prošlost vzgledna — polna vzorov in nad, ostani do poznih, poznih let!
Komšija.
Učiteljska tiskarna priporoča HOTO Z¥@Zlf8 vsem osnovnim in viš, narodnim šolam»
■ m i 19
Učiteljski 1 oviri**, rine 10. decembra 1931.
Strun 3.
Hl&d m * h Mat ic« -
—m Božična številka »Našega roda« izide v nekaj dneh. Naročniki, ki s^ z veseljem pozdravili prvo in drugo številko, bodo še z večjim veseljem pozdravili tretjo- Tudi ta številka je polna pestrega gradiva. Prevladujejo pa božični motivi, veseli in žalostni. »Naš rod« nam ne'kaže samo veselja praznikov, vodi nas tudi v družine, kjer revščina ne dopušča, da bi se razlegal smeh, pelje pa nas tudi čez mejo k onim, ki ne morejo z nami praznovati veselih božičnih praznikov.
_ Tudi v tej številki srečamo nova imena.
Krog naših sotrudnikov se širi. Najboljši predstavniki naše mlajše literarne generacije čutijo potrebo, da izpregovorijo mladini svojo besedo. — Pa ni bqgat saip_Q; beletri-stični del lista, tudi realistični je pester. Vse gradivo pa je hogato natrpano z ilustracijami šestih slikarjev. Zanimivi so otroš.d motivi Goršetovih kipov, prav lepi pa so tudi božični in zimski motivi Fr. Kralja in drugih.
—m Ribičičeva knjiga »Mihec in Jakec« je prinesla otrobom za Miklavža mnogo veselja. Knjiga je izšla v večjem formatu, na finem papirju in ima prav okusno tudi zuna* nje lice. Tekst prepleta in dopolnjuje nad 1000 Gasparijev slikic. Po knjigi je veliko povpraševanje. Zdaj prihajajo tudi večja na* ročila raznih šol. V nekaterih prvih razredih so se naročili na knjigo kar vsi učenci. — Lovrenčičevo »Tiho življenje« bo dotiskano čez nekaj dni Vsi tisti, ki so knjigo naročili, jo dobijo še pred prazniki. Kdor pa knjige še ni naročil, naj to takoj stori, /tal mu ne bo. -V slovenščini še ni čital tako lepih le* gend kot so tu. Knjiga izide v lepem formatu, na finem papirju in v okusni opremi. »Tiho življenje« je bogato okrasil Božidar Ja'kac. Cena kartoniranim izvodom je 12 Din. v polplatno vezanim 18 Din. v platno 24 Din in v platno na posebnem papirju pa 27 Din.
Šolski radio.
—r Program za VII. teden. V torek 15. decembra: V završniški elektrarni — repor* taža. Namenjen je ta tema predvsem za meščanske in srednje šole, vendar bodo tudi osnovne šole s pridom poslušale to oddajo. Druga oddaja tega tedna se vrši izjemoma v soboto 19. decembra ob 11. uri 30 minut. Predavanje g. dr. S. Gogale pod naslovom: »Nasprotnik« (športna etika). Predavanje je namenjeno učencem meščanske in srednje šole.
KMETIJSKA RADIOsPREDAVANJA.
Kraljevska banska uprava sporoča, da se je ustanovil v Ljubljani odbor za kmetijska radio predavanja Naloga odbora je, skrbeti za aktualna kmetijska predavanja po prvovrstnih strokovnjakih. Sedež odbora je Ljubljana, Gosposka ulica 15.
Ta odbor je sestavil spored kmetijskih radio-predavanj za to zimsko sezono, ki se v prilogi dostavlja. Sprememba programa in natančnejši naslovi predavanj se bodo obja* vili pravočasno.
Predavanja bodo obdržavali naši vodilni strokovnjaki in se bodo ista vršila v času od 6. decembra 1931 do 31. marca 1932. Je to zaokrožen ciklus 32 predavanj iz najvažnejših kmetijskih panog. Predavanja bodo dvakrat v tednu, in sicer ob nedeljah od 8. do 8-30 in ob četrtkih od 1Š. do 18"30.
Po vsakem nedeljskem predavanju je 10 minut trajajoče navodilo o delih, ki jih ima kmetovalec vršiti v prihodnjem tednu.
Kraljevska banska uprava opozarja na ta predavanja in želi, da sC po možnosti organizira skupno poslušanje teh predavanj gg. profesorji in učitelji naj na predavanja napletejo razgovor s poslušalci.
Spored kmetijskih radio-predavanj v zimi 1931./32.
Ob	nedeljah od 8. do 8"30:
Ob	četrtkih od 18. do 18"30:
13.	decembra 1931: Živinoreja, ing. Zi-danšek.
10. decembra 1931.: O pripravi okusne svinjine, s. Izabela Gosak.
17. decembra 1931.: Živinoreja, ing. Zi-danšek.
20.	decembra 1931.: Kletarstvo, ing. Zu* panič.
27.	decembra 1931.: Zadružništvo: važ* nost zadrug za kmetsko gospodinjstvo, dr. Bohinjec.
3.	januarja 1932.: poljedelstvo, ing. Lah.
7. januarja 1932.: Gospodinjstvo, s. Izabela Gosak.
10.	januarja 1932.: Mlekarstvo, ing. Eiselt.
14. januarja 1932.: Mlekarstvo, ing. Eiselt.
17.	januarja 1932.: Perutninarstvo, ing. Wenko.
21.	januarja 1932.: Perutninarstvo, ing. Wenko.
24.	januarja 1932.: Sadjarstvo, tajnik Kafol.
28.	januarja 1932.: Sadjarstvo, tajnik Kafol.
31. januarja 1932.: Živinoreja, ing. Zi* danšek.
4.	februarja 1932.: Živinoreja, ing. Zi* danšek.
7. februarja 1932.: Travništvo, ing. Muri.
11.	februarja 1932.: Travništvo, ing. Muri.
14. februarja 1932.: Prešičjereja, Zupane,
18.	februarja 1932.: Prešičjereja, Zunai.c, Maribor.
21. februarja 1932.: Sadjarstvo, tajnik Kafol.
25.	februarja 1932.: Vinarstvo, ing. Zu* panič.
28. februarja 1932.: gozdarstvo, ing. Novak Viktor.
3, marca 1932.: Gozdarstvo, ing. Novak Viktor.
6. ip^rca 1932.: Poljedeljstvo, mg. Lah. 13. marca 1932.: Vrtnarstvo, Jože Štrekelj.
10. marca 1932.: Poljedelstvo, ing. Lah.
17. marca 1932.: Vrtnarstvo, J. Štrekelj.
20, marca 1932.: Zadružništvo: Glavni predpogoji za uspešno poslovanje kmetskih zadrug, dr, Bohinjec.
24. marca 1932.: Vinarstvo, ing. Zupanič.
27. marca 1932.: Sadjarstvo, tajnik Katol.
31. marca 1932. Splošno kmetijstvo, ing.
Lah.
Pripombe k vzporedu:
Po vsakem nedeljskem predavanju je 10 minut trajajoče navodilo o delih kmetovalca, ki jih ima vršiti v prihodnjem tednu (po napovedi kmetijskih šol, ki jih imajo vposlati do petka zvečer). Po možnosti razglasijo živinske, sadne in vinske cene.
J L l
N.-iM V >R Ul'4 » ' t «O» ? '.i rU$f«r¥L
V (t ,'!<..
= JUU, SRESKO DRUŠTVO V SLOV. BISTRICI bo imelo svoje redno zborovanje v soboto dne 19. decembra 1931 ob 10. uri dopoldne na Pragerskem v šoli. Na dnevnem redu je poleg poročil, dopisov in predlogov tudi predavanje: »Smernice za praktični pouk na podeželski osnovni šoli«. Pridite vsi! — Predsednik: Miloš Tajnik.
= JUU, SRESKO DRUŠTVO ZA SRE-ZA ČRNOMELJ-METLIKA bo zborovalo dne 12. decembra ob 11. uri v osnovni šoli v Črnomlju s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. .3. Referat o kmetijsko-nadalje-valnem šolstvu. Predava g. Kiošl, referent za kmetsko*nadaljevalno šolstvo pri banski upravi v Ljubljani. 4. Slučajnosti. — Nujna potreba časa in prilik, v katerih živimo v Beli Krajini, zahteva, da se zanimamo za kmetsko nadaljevalno šolstvo, ki se je v ostalih srezih Dravske banovine že povoljno razvilo. Zato vabi odbor vse učiteljstvo Bele Krajine k polnoštevilni udeležbi v svrho skupnega razgovora o tej važni temi. -— Od* bor.
j* rodila •
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU
je imelo likvidacijsko zborovanje in občni zbor 5. oktobra v Ptuju.
Padio v vašo hišo!
V času od 10. decembra t. I. do 10. januarja 1932. prodajamo:
1.	Troelektronski aparat „Reinartz"
s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem „Hoppecke" 18 ah z držajem, anodno baterijo »Zmaj" 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materialom
za naplačilo D|n 200*— ter 10 mesečnih obrokov po Din 150*—.
2.	Štirielektronski aparat „Reinartz"
z visokofrekvenčno stopnjo (elektronka z zamreženo anodo!) s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem „Hoppecke" 36 ah z držajem, anodno baterijo „Zmaj" 120 Volt, prvovrstnim zvočnikom ter antenskim materialom
za naplačilo Din 300'— ter dvanajst mesečnih obrokov po Din 120*—.
RADIO LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 5
Naročajte
g*r GBL&CIINICA ZA SLOVENIJO
LjUBMANA, MiKioSiieva cesta 7
priporoča svojo bogato ¿alogo mauufakturnega blag« prvovrstnih čeških, nemških iu angleških tovarn. Država; nameščenci dob« tlago tuSi na odrske pran prellotiNi ieqimnici,.
Navzočih je bilo 88 članov, t. j. 61'97% od 142 vpisanih članov.
Tov. predsednik je otvoril zborovanje z dobrodošlico vsem navzočim. V daljšem govoru je opozarjal na vsesplošno krizo, na nujno potrebo organizacije, ki je svojemu članstvu priborila vse dobrine, ki jih danes uživa. Zato pa morajo biti učitelji vseskozi na mestu ne le kot člani organizacije, mar* več naj se povsodi izkažejo kot prijatelji naroda, prijatelji države.
Pozdravi posebej novodošle tovanšicc in tovariše ter prečita članstva dopise glede premestitev, stanarine in Slovenske Šolske Matice.
V	debati, ki se je razvila po prečkanju dopisov, so govorili tovariši in tovanšice Pahor. Nagelschmied, Erženjak, Rudolf, Ju* rančič,
Glede protekcije so zborovalci mnenja, da je i danes ista, kakor je bila v minulih časih. Vprašanje stanarine je še danes pe* reče in ostane pereče, dokler organizacija ne doseže, da stanarino učitei|3tvj plača dr* žava
O skupščinah v Ljubljani in Beogradu je do potankosti poročal tov. Šterk. Glede Mladinske Matice se je po poročilu vnela precej ostra debata, v katero so pos egli tov Jurančič, Mervič. Kaukler. Še živahnejša je bila debata o statistiki.
Sledila so poročila tajnice, blagajničarke, ki je letos prihranila društvu par tisočakov, knjižničarke, ki je imela sicer z ureditvijo knjižnice obilo posla, a so tovariši in tova-rišice njeno marljivost pri izposojanju knjig premalo izrabljali.
Po debati so navzoči podelili celotnemu odboru absolutorfj.
Tov. predsednik na kratko očrta vso poslovno dobo društva od ustanovitve do danes ter predlaga likvidacijo društva. Predlog je bil soglasno-sprejet, kakor tudi pred* log, da se ustanovi novo društvo, ki bo imelo iste dolžnosti kot likvidirano in skoro iste pravice. Soglasno se tudi sklene, da preide premoŽenje starega društva neokrnjeno v last novoustanovljenega. Lastnih pravil društvo ne bo imelo Naslov društva bo: »Jugoslo-vensko učiteljsko udruženje v Beogradu — sresko društvo v Ptuju.
Tov. predsednik poziva učiteljstvo, da se čim tesneje oklene svoje organizacije, ker le v združitvi je moč in uspeh ter zaključi zborovanje.
Nato otvori prvi občni zbor novoustanovljenega društva ter prečita najvažnejše določbe novih pravil Udruženja, nakar se po parminutni prekinitvi preide k volitvam, ki so se vršile na predlog tov. Museka z vzklikom.
V	odbor so bili soglasno izvoljeni: Se* stan Dušan, Musek Ludvik. Jurančič Josip, Predan Zvonko. Bezjak Ana. Luknar Marija, Kaukler Valentina.
V	nadzorni odbor so se izvolili: Šterk Davorin, Čoki Ignacij, Kancler Julija.
Takoj po izvolitvi se je odbor in nad* zorni odbor konstituiral. Prvemu je pred* sednik tov. Šestan Dušan, drugemu tovariš Šterk Davorin.
Proračun za poslovno leto 1931./32. je bil soglasno sprejet Mesečna članarina znaša 19 Din, poročene učitoliice pa plačajo mesečno 9 Din.
Sekcija Ljubljana se naproša, da oba sprejeta predloga pošlje društvom v izjavo.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Soglasno je bil sprejet predlog tovariša Vičarja da naj se na prihodnjem zborova* nju proslavi Levstikova stoletnica.
Tov, šterk poziva prisotne, da pristopijo k Učiteljski Samopomoči.
Prihodnje zborovanje določi odbor.
D. I. Šestan, t. č preds Kaukler V., t. č. tajn.
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO KOČEVJE je imelo občni zbor dne 10. oktobra 1931 ob 11. uri v osnovni šoli v Kočevju s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev zborovanja. 2. ling. Jamnik: »Vzroki našega siromaštva«. 3. Otvoritev občnega zbora in po* ročilo društvenih funkcionarjev 4. Poročila o skupščinah. 5. Reorganizacija društva v smislu uradniškega zakona in novih pravil JUU. 6. Volitve. 7. Določitev članarine. 8. Slučajnosti.
Od 117 članov navzočih 68, t. j. 58%.
1.	Predsednik otvori zborovanje, pozdra* vi navzoče, zlasti novopristopivše člane Sre-ski šolski referent Betriani prinaša pozdrave sreskega načelnika, ki je izrazil željo, naj ne ostanejo nova pravila udruženja le na pa* pirju, temveč naj učiteljstvo stori vedno vse, kar je v korist naroda in države.
2.	G. Jamnik je predaval o aktualnem kmetskem vprašanju »Vzroki našega siro* maštva«.
3.	Predsednik otvoji občni zbor in kon* statira sklepčnost. Sledijo: predsednikovo, tajniško in blagajniško poročilo. Revizorki sta pregledali račune, ugotovili, da je vse v
najlepšem redu in predlagata razrešnico ce* lokupnemu odboru. Sprejeto.
4.	O banovinski skupščini je poročal tov. predsednik, o glavni skupščini tajnica.
5.	V smislu uradniškega zakona in novih pravil JUU se je izvršila reorganizacija dru* štva Soglasno je bil sprejet sklep, da »Učiteljsko društvo za Kočevski okraj« likvidira in se ustanovi npvo društvo z nazivom »Ju-goslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu — sresko društvo v Kočevju«, kar je bilo soglasno sprejeto.
6.	Pod predsedstvom najstarejšega člana tov. Wittineja se izvrši pismena volitev. V upravni odbor so izvoljeni: H. Kmet, predsednik; F. Ločniškar, podpredsednik; A. Čokova, tajnica; N. Klunova blagajničavka; I. Wittine, D. Vončina, S. Vodopivec, odbor* niki. Namestniki: A. Rupnikova, I Kadunc, F. Hogler. V nadzorni odbor: A. Peterlin, predsednik; V. Koutny, podpredsednik; I. Lovšinova, tajnica; A. Modičeva, A. Kadunc, namestniki.
7.	Glede višine članarine se po daljši debati določi, da bo o njej razpravljal in jo določil odbor.
8.	Sprejeti predlogi:
a)	Dolžna članarina od članov, ki so od* Šli iz sreza. se iztoži, odstali pa, ki so v srezu, se zadnjič opomnijo, da plačajo -vije zaostanke.
b)	Članov, ki začasno izstopajo iz dru* štva naj odbor ne sprejme več nazaj, pač pa naj o zopetnem sprejemu takega člana odloča občni zbor
> Herman Kmet, preds. A. Čokova, tajnica.
afična kniigarria
v Ljubljani — Kongresni trg
Muzikaltje vseh vrst
+ JUU, SRESKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO V LOGATCU je imelo svoj redni občni zbor dne 10. oktobra 1931 ob 8. uri v osnovni šoli na Rakeku.
Od 105 članov je bilo navzočih 55, t. j. 52%.
Situacijsko poročilo poda tov. predsed* nik, ki uvodoma pozdravi navzoče. Pojasni stanje državnega uslužbenstva, ki je nastalo vsled obče gospodarske krize Tudi učitelj* stvo je s tem prizadeto. Nujna potreba je, da je ves stan organiziran, kajti le s takšno legitimacijo nas more naša organizacija uspešno zastopati.
Sledilo je poročilo tov. tajnika. V pre* teklem upravnem letu smo imeti 4 odborove seje in 4 društvena zborovanja. Na vsakem zborovanju je bilo predavanje. Včlanjenega učiteljstva je v društvu danes 105, Pri čita-nju dopisov se je posebno temeljito obrav* naval dopis sekcije, v katerem se bavi z na-, čelnim stališčem, ki ga organizacija zavzema glede namestitev in premestitev članstva. K tajniškemu poročilu doda tov. nadzornik še nekaj pojasnil uradnega značaja.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da smo imeli v pretepenem letu 19.708 03 Din dohodkov in 18.66272 Din izdatkov! Saldo je znašal 1. decembra 1931 104531 Din. Pro* račun ost^np isti. Revizorja sta našla vse poslovanje v polnem redu in predlagata odboru absolutorij. Sprejeto.
Tov. Fr. Mercina poda navzočim v svo* jem referatu »Nekaj praktičnih navodil podeželskemu učiteljstvu«, mnogo zlatih nau* kov o pričetku izvenšolskega dela.
Predsednik se mu zahvali za trud in ga prosi, naj tudi nadalje priskoči članstvu na pomoč s svojimi bogatimi izkušnjami.
Tov. Hladnik Lcop. poda poročilo o ba* novinski in državni skupščini z njemu lastno vestnostjo in natančnostjo.
Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor, ki se je na odborovi seji dne 22. oktobra 1931. konstituiral tako*le: predsednik Doljak" Valentin, podpredsednik Hladnik Leopold, tajnik Hrastnik Rado, blagajnik Šušteršič Jože: odborniki: Mercina Fr., Sartori Milan, Dežela Davorinka, Volčjak Ana, Žigon Ljud* mila in Modic Alojzija Nadzorni odbor: predsednik Kenič Andrej Mercina Ivan in Kobal Jožica. Častno razsodišče je zastopano po Fr. Mercinu kot predsedniku, Modic in Bezeljak Mariji kot članici.
Doljak Val., preds. Hrastnik Rado, tajnik.
ŽENSKI PEVSKI ZBOR JUU IZ LJUBLJANE.
Poročilo o lepo uspeli turneji, iki se je vršila 6., 7. in 8. t. m., priobčimo v prihodnji številki. Za enkrat moramo agilnim članicam k velikemu uspehu le čestitati.
vsa tiskarsk
d e
za dom
š o
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zaj«c, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
urad in društvo
v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
/
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHiEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/!.

2G SfftUCRRJE
PRISTni TIBOLSKiLO^En
GfiBRSDSil za driïu fiEPPEmočnivE runninE m osinE jopiče VOlflERE FLPnElE ZR TELOVntKE
PRISTRI TUSïîîG Ifí SRAJCE in BLUZE
fui.sf^egRng
r
raice
n
modne in športne, kravate, naramnice, iepne robce, palice,
moderne bluze, torbice, flor, nogavice iti rokavice v krasni izbiri in po najsolidnejših cenah pri tvrdki Šterk nas l,
HiloS Karitiinik, Liubliana
Stari trg št. 18
Perilo po meri!
Velika zaloga čipk !
Tvrdks l§n. Žaraï - ,Pri nizki ceni,
4 .V. s:®'. ,:'•*'	i- . . ■ i-i V .	i?
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA ST. 3 IN 11 priporoča
bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, kakor rokavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje.
NA DEBELO IN DROBNO
FINK.OVIB 2SBIRKJ& NAREDI IN ODREDB
za osnovne in mešč. šole ter učiteljišča v Drav. banovini
I.	zvezek (od prevrata do konca leta 1920.) broš Din 5'—.
II.	zvezek (za 1. 1921.) broš. Din T—.
III.	zvezek (za I. 1922.) broš. Din 9 —.
IV.	zvezek (od 1. januarja 1923. do 30. junija 1924 ) broš. Din 14" -,
V.	zvezek (od 1.julija 1924. do31. decembra 1925.)broi Din32-~
VI.	zvezek (za 1 1926) broš. Din 24—.
VII.	zvezek (za 1. 1927.) broš. Din 25 —.
VIII.	zvezek (za I. 1928.) broš. Din 25'—. IX. zvezek (za I. 1929 ) broš. Din 25—.
r
Naročila sprejema
KNJIGARNA UČITELJSKE
TISKARNE V LJUBLJANI
Prav tam se dobi: C. Cavalieri: Propisi o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda. Broš. Din 120'—.
Ugodnost I
D&mske gaSoše . .	79 Din
Moške g&ioše ...	75 Din
Damski »Bežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
rainn
SBfBl tu 21 * strttnteva ilha 3
je na
pa i ii d i
najcenejši
Dobite ga tudi na obroke pri
„flpolo Palača Grafike,
Ljubljana — Miklošičeva cesta št. 38
RESTAV!lJICg.m
NOVI SVET
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.

Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini
»PRI SOLUCIJ"
IV
LIE
Glavni trg S
Prodaja tudi na obroke! Z » oblleii obisk
se priporoča
ALOJZ DROFENIK
VELETRGOVINI
F. König
adió z;
m
Dobavljamo po najkulantnejših pogojih
vse moderne tipe rs^io aparatov
kakor tudi vsakovrstni radio ma Seri jaS. Na razpolago so prvovrstni zvočniki, magnetni, elektrodinamični i. t. d. Za reklamno prodajo oddajamo 3 cevne radio aparate z zvočnikom, akumulatorjem, baterijo, antenskim materijalom i. t. d. za
Din 150©"—
Šole, poslužite se ugodne nabave radio aparatov pri nas potom U« G. P.5 s katero imamo kupčijski dogovor !
Kčdioval nasi. „JUGOSPGSIT" — Liubliana
Dalmatinova ulica št. 13
C
E L
I E
H
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.

	v 'S» -•% • F, . '	
■ - : ■ ■ - . - . ■		
Najbolj ustreza
INGELEN
KROJAŠKI
ATELJE
za gospode in dame
FRAN IGLIC
Ljubljana, Pražakova ul. 10
Polite ii širite Mladinsko lio!
P. n.
šolam in šol. upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd.
Anto?t Janežic
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjigoveških potrebščin
L u£»Uan@, Fiofjanska ulica št 14
Novi štirielektronski aparat za kratke, normalne in dolge valove (17—2000 m)
Največja selektivnost — Orjaška jakost glasu — Absolutno čist glas — gumb za iskanje postaj — Za vse napetosti izmeničnega toka
Aparat komplet Din 6160*—
Aparat dobavlja tok za magnetiziranje elektrodinamičnega zvočnika
Dobite ga v vseh radio-trgovinah — Zahtevajte prospekte
RADIO TOVARNE „INGELEN"
reprezentanca za Jugoslavijo
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 34/1.
En
D
E Z II
L.
MIKUŠ
Otomane
neresnice, žimnice, divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah
F. SajovFc
LJUBLJANA Ljubljana, Stari trg štev. 6 Meslni trg šlev. 15
PmmoB in drva
najboljše vrste dobavlja
I. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5.
Telefon 2059.
Na malo
Na vcï.ko
Ustanovljeno i. IS39.
T e I e I o o »1. 2282
Lovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov,
lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠT. 9
Tvrcika
ert
priporoča za Božie veliko zalogo modernih
Sneik m čevhev
po najnižjih cenah
«aaLMKHiMgm—rii ¡f^Miss^Bi^a^^sss^is^s^^^ai^igsmi
Ljubljana — Prešernova ulica