(lev. 316
TRST, v petek 12 novembra 1909.
Tečaj XXXIV
—eS-,... ■■■■___lUMSM
_ IZHAJA VSASLC DAfiT — M a Mteljafc t« pranfcife 5.,	ofe 9.
V	tteT. M prod&jaj« p® 3 nv6. (S atoi.) ▼_
ssinfcarnah r Trste is okolici Gromi. Knaju, Š4. Petr«, rft^gml, sci&si, Nafcreiini. St. Laeiji. Tolmina, Ajdov-ZSBm, 9«iibMp iti. Zastaral« it«v. po 6 (M sttfc}. mmI dtl II RAČUNAJO MA MILIMETRE t firokMK 1 bfc^iM. CENE: Tr^orisfikc is obrta« oglase po « st. m, uirtJt, poaianico, oelas« donsrsiš zarodov m m. Za oflaa« t tekstu UaU do 5 trsi 30 k, vsaka rma K i Mali opiaai po S stot. boaeda, mtf-p* 40 ako«. Oglaaa spngeau I—itoi aMalak ~ — Piafag« aa iskijmžso la	~ ~


■»m KAKOfjNINA ZNAŠA
f-» idio i. 4	leta 12 K, 3 mesece O K; a a w»
i-rci	naročnine, 3« uprava re osir»
m	txdm.nl* _eniaOBTZ" *t«n* : »rti
— • ■--- i Z 5-ar.. »CI lata 2 SO ———
varf jvpžN nsg »o i»-.:Jilj»jo aa uredništvo lista. Nefrsnk*> ▼asa pamt rs nt sprejema]« lo rtkspit) M m vračsj*
cjriMe ic reklamacije je oošiljati aa upravo lisi« UREDNIŠTVO: »lica 6f«rgl« Galattl It (Narcisi tfea) ŽBiajateij ut odgc rorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasta! u
»•Utfltaefza tfvuitva	za Primorsko*
•	iiau »Edinost •• Test*. ul. Giorgis Galatti it. 1«.
PfcStea-ferMUaf&il ra?u« IL «41552. TELEFON H 11-57
V tatžtnmcti I« mod I
Slovenski volilci!
Za nadomestno volitev v III. mestnem okraju, ki se bo vršila v nedeljo dne 14. novembra Vaš kandidat gospod
Dr. Cđirarđ Slaufk
odvetnik v Trsta
Vm oddajte njemu svoj glas!
Politično društvo „Edinost".
BRZOJAVNE VESTI.
Ustavni odsek proti §. 14.
DUNAJ 11. U»tavni cdsek je vsprejel v dsasinji seji ero^.H«ro ttackči predlog posl. dr. Adlerja, ki je po?der;al potreb?, d* mora odsek zavreti stališče proti grozeči novr.rnosti upcsabe §. 14: 1) Ustsvai od-ek izjavlja, da se isna i?vr§ifci dovoljenje proračunskega provizorija le s privolieckm obeh zbornic dri. zbora in je vporaba § U t ta namen protiustavna in brezpogojno izključena. 2, Ustavsi odsek izrazi dsi;e >?oje prepričanje, da nosijo vlada, bi ifiče v § 14 ratrčišče iz zcdng in alracke, ki to pnpnSč&jo tli a svojo politiko v to silijo, popoinn odgovornost za krSenje ustive. Prfmiojevalni prfdlcg posl, Silbererja, po kbterem bi te imelo g'asiti t sklepu pod 2. namesto besed : „Stranke, ki to dopuste", „Stranke, ki so si n* ožil«? a svojim drianjem sokrivdo na provzročitvi teb razmer", je dobil enakcat glasj>7, 7 proti 7, na kar je odločil predjed?, i k Č~Iakovsky proti prediogn Silberer. Predlog dr. Dsoama, da bi seurratiio v točko 2. pred cg% za besedami „vlisda. ki..." bssede „brez nujnega razloga....1* je bil odklonjen z veeooi proti 3 glasovom. Pavčni odsek. — Hišnonajemninski davek za Trst.
DUNAJ 11. Da-čni odiek je sprejel ▼ daaaftoji »e i nespremenjeno vladno prediego glade b šscnaiemnidskfga da'ta » Trra Avdijenoe pri oesarju.
DUNAJ 11. Cesar je vsprejel on splci-n»h avdijecc^h utimeatnika istrtkega d želaega glavarja dr. L a g i n j a, iini.skega kapitana barosa H=nsa in tržaškega župana dr. Va-lerlo.
Nadvojvoda Fran Ferdinand v Bcroiina.
DUNAJ 10. Nadvojvoda Fran Ferdinand is so prt ga sta danes zrei^r na poraDilo c.m-ikegn ce-»aria odpotovala v Barol'o,
BEROLIN 11. Nadvojvoda F/«n Fordi-oaud in to>cT'. ga vojvodin-a Sofi a H beoberg ata dospela seinka] cb 13*47 opoludne. Nh kolcdvotu u je vsprejel ce«ar Vnjeui ia drug: dostojan tveniki.
Aehrenthal v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 11. Moiiur za vn&nje stvari gr f A.-hrenth »1 ;e potetil danes mini* stersbga predse in ka dr. Wekerla in ottal
pri t jem dl e ča»e.
Turški izletniki na Reki.
SEiA 10 — Turtki goste 83 si danes z: tira; ? treh kupioah ogled mi več industr:-
PODLISTEK
IGRALEC.
ROliAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA.
Jiaaki spisal F. H. Dotlojevukij. Foslovtnil B. K.
Bili so trenutki in sicer vedno koncem najinih pogovorov, ko bi bil oddal pol življenja, da bi jo zadavil. Zaklinjam se, ako bi bilo možno počasi zasaditi v njena prsa oster nož, da bi ga, zdi se mi, pograbil s slastjo. Ne glede na to pa prisegam pri vsem, kar je svetega, ko bi mi bila na razgledniku na Schlangenbergu res rekla: skoči dol, da bi takoj skočil in celo z naslado. Vedel sem to. Tako ali tako, toda tega je moralo biti konec. Vse to ona dobro ve in misel, da jaz jasno uvidevam, da je zam. nedostopna, da je uresničenje mojih sanj nemožno, ta misel ji napravJja — prepričan sem o tem —
jalnih zavodov, mei temi tovarro torpedov, papirje is ikroba ter mestno čitalnico petro-leja.
Nesreča na železnici.
RIM 11. Na železnilki progi blizu Monte 0*i*> pet voz *koči!o a ti-a. Trideset oseb i* £>»>o ramenih, med temi 10 te2ko.
Kreta v turškem parlamenta.
CARIGRAD 11. „Ikdam" javlja, da te predlogi v zbor. interpel., ki je naperjena proti politiki miciaterstvs zunanjih zadev ▼ stvari Krete.
V Srbiji ee ne vpelje tepenje.
BELK3KAD 11. (12 uradnega srbskega vira.) Ve«t beiigradskega lista „Zvono", ki ao f« pnoe:li tudi nekateri avstrijski liiti, da ae namerava v Srbiti zopet nveati kaz«n tepeaja sa male prestopki«, je popolnoma izmišljena.
Oe^e 10. Na dansiaji dopolnilni de« gelno-zb^riki volitvi r celjskem volilnem okraju je bil s 497 glaaavi izvoljen delilnim noslanuem, nemiki liberalec, odvetnik dr. S'gen Negri. _
OGRSKA.
Rezpor v stranki neodvisnosti.
BUDIMPEŠTA 11. Kjcferccce ctranke neodvisnosti, ki ae vr&i d eri, se vdeh&ita oba tabora stranke v polni bojni pripravi, Via znamenja govore zato, da pride danes do isskols.
Dvomi obstoje ssmo g sle Številnega raz* merja obeh strank. V Justhoveoi tabnru je jako dobro razpoloženje. Njegovi pristaši računajo, da mu bo »ledilo 135 poslancev od 22S. Pri danaiajeai posvetovanju Jasth* z sa nplivnejimi osebami avuje skupine, ao je d ločilo reselacijo, ki se ima predioiiti kon-fdrecci stranke. Med drugim se pokazuje vrata onim, ki so priredili nedeljski banket v čast Kciuto, ker so ae pregrdfiiii preti zve-stosti stranke. Z s sluča- razkola je dvomljivo, katera skupina izstopi iz stranke in katera rbdrii še nadalje imo stranke neodvisnosti. Glasovi, da je predsednik Juslh t soboto, prrd svojim thcdcm v M^ko obisVal Ladislava Lnkacss, ae demeetuje.
BUDIMPEŠTA 11. — Pri ata ši Koiutovi so danes opetedie priredili v h:tli »Han-gsriaa banket. Ker je bilo opoludne navzočih 6e-ie 2t členov, je bil banket cdlo2±a oa 1. ure. 0» eni uri je bilo navzočih 47 poslai-•ev in več vel žacanov.
BUDIMPEŠTA 11. Banketa ki so ga pristaši predsednika poslanske zbornica Jastha prired li r hotelu Roja!, se je udeležilo zelo
mcego oo»laneev.
BUDIMPEŠTA 11. Pristaši Fran Košuta so se konstituirali v posebno stranko pod imenom: Neodvisna Koš u tov« stranka iz leta 184b ter izvolili z velikim navdušenjem Košuta predsednikom in Hoitsjr-ja podpredsednikom stranke.
Zalog za preskrbljevanje stanovanj državnim uradnikom.
x Z zakor.om cd dne 98. decembra 1907 drž- štev. 285 ie bila vlada pooblaščeos, da uporabi znesek 400 000 kron iz blagajniških prebitkov iz leta 1906. za ustanovitev zaloga v povspc&eranje preskrbljevan.a st&Lc-vanj za državne uradnike.
Z najvišio cdloibo od dne 28. septembra 1908. ja cesar potrdii naslov „Jufriejci zalog v spom<n na 60 litno vladanje cesar a Frana Josipa I , 1908."
Z«log se mGra noorabljati po do o^ilih possbnega pravilnika, ki «o v njem obseiani
jn-goji, pol katerimi oe zsmore-o iz zaloga dofoii«vati zadrugam stavbena posojils.
Po tem pravilniku ie načtl^ma upoSts-vajo le tiste zadrug«, ki razdeljujemo med avoje č'ene dividende do največ 4°/0 in ki v smislu Statata ne rsprejeira o depozitov v hrambo,
V prvi vrsti se upoHevaio ihta zadruge, ki jim morejo pristopiti izključno c. kr. drž. uradniki; in drugi državni civilni us'užbecci v aktivri službi.
Zadružniki, ki so stopili iz tlu2be, z.c.morejo pač ostati v zadrugi; tode, najmanje dre tretjini stanovanj se morata nameniti zadružnikom r aktirci službi.
Zadrugam, katerih člea niso izključno c, kr. državni uradniki in civilni državni uslužbenci v aktivni službi, ae more dovoliti posojilo a pcgo;em, da se za državne uradnike ;o civilne državne uslužbence v aktivni slnžbi določi število itanovanj, ki mora biti proporcionalno z rszm rjem med stavbenim posojilom in skupnim gredbenim potroškom. Stavbena posojila se dovoljujejo v obče za zgradbo stanovanj v tistih krajih, kjer ni možno najti primernih in zdravih stanovanj za državne o radnike, ali pa se taka stanova-nja dobivajo ie po relativno visokih cenah.
Slična posojila se zamrrejo dovoljevati tudi za nakup že obstoječih hiš, primernih namena.
O prošnjah za dovolitev posojil odloča ministerstvo javnih del; v posebnih slučajih sporazumno s fiiančnim ministarstvom. Posojila se d3voljujejo le proti hipotekarnemu jamstvu (če tudi ne na prvem mestu) po 3*/« obrestih in proti \2 °/0 letni amortizaciji. Tsa vknjižba poslopja sme iznašati k večjemu 90 od9t. cenilne vrednosti.
Obresti in amortizacijske svote se morajo plačati v prvih 14 dneh vsakega četrtletja za predhodno četrtletje, in se začenja plačevati od prvega dne četrtletja, ki sledi dnevu, ko se je dovohlo prebivati v stavbi.
Vknjižba se izvrši na podlagi cenitve od strani državnih o ganov. Stavbena posojila s« duToljajejo načeloma v sledeči izmeri:
a)	pred pričetkom gradnje, v slučaju, da se je kupilo zemljišče, do polovice kupne cena, toda ne več nego četrtino vsega posojila;
b)	ktkor gradnja nadaljuje, nadaljna svota do treh četrtin posojila ;
c)	ostali del, ko je zgradba dovršena.
Djkier se poso ilo ne poravna, se poslopja ne morejo prodati, ne čeloma, ne deloma, brez dovoljenja ministerstva za javna dela in finančnega ministerstva.
Obteženo poslopje se mera zavarovati preti požaru za vso stavbeno vrednost.
Najemnine poslopij, se morajo dolcčiti tako, da se zajamči donosnost poslopja in da odgovar a le to svojemu namenu. Za zvišanje najemnin je treba odobritve minuteratva za javna dela.
Najemnikom se ce more odpovedati, dokler zadoiCajo svojim obveznikom, rszven, ako gre za to, da se egidi zakoniti zahtevi zadružnikov v aktivni služoi.
Da se zajamči namen posojil in prepreči Spekulativna uporaba zadružne lastnine, morajo zadruge, predno se sklepa o dotiini prošnji za posojilo, predložiti ministerstvu za javna dela št&tute, stavbene načrte, račune o donosnosti, načela za dajanje zadružnih stanovanj v najem in razkaz o poslovanju in o finančnem položaiu zadruge*
Zgoraj imenovanemu minister st v n je dana unč, da po r.rojem odposlancu na troške zadrega dajn periodično pregledavati napredovanje g.-; dije in poslovanje.
* * *
Načelo, ki ca njem Bloni ukrep, o katerem smo pisali ravnokar, je v soglasju z načeti,
posebno veselje; bi-li mogla biti drugače, kakor je previdna in pametna, z mano v tako tesnim stiku in tako odkritosrčna ? Zdi se mi, da je gledala na-me do zdaj kakor ona starodavna vladarica, ki se je začela slačiti v prisotnosti svojega sužnja, ker ga ni smatrala za človeka. Da, Pavlina me dostikrat ni smatrala za človeka.
Toda imel sem od nje naročilo, naj ji na vsak način priigram na ruletki denarja. Ni mi preostajalo dosti časa za premišljevanje, zakaj in kako fiitro moram ' priigrati, in kake nove misli so se porodile v tej vedno računajoči glavi. K temu ' se je tekom teh dveh tednov Še pridružila i obilica dejstev, o katerih nisem imel niti ! pojma. Vse to je bilo treba Čim preje uganiti in si osvojiti. Sicer pa sedaj ni bilo časa, moral sem se odpraviti k ruletki.
n.
Priznavam, da mi to ni bilo pogodu; dasi sem sklenil igrati, vendar nisem mislil začenjati za druge. To me je spravilo celo iz ravnotežja in stopil sem slabe vo\je v igralne prostore. Ze na prvi po-
na ktt«iih so temeliil9 druge iocifative vlade ! ki ??m 'e nnmen boljšanje gospodarskih rsv j mor delavskih kast.
Ker pa velja ukrep ukliuSno c. kr. drž. uradnikom v aktivci službi (ki bodo zamogii zahtevati, da te neaktivni uradnik radi niib | izseli), je dobrota tega ukrepa nekako ome-I jena. —	_
Nemški fanatizem na državnih železnicah.
Iz Inoujoita: Nemški fanatiki brez izjeme in rezlike so se menda zakleli, da morajo uničiti naš obmejmi živel'. To svoje zakletev ovaiajo posebno ob priliki izplačevanja delavcev na progah in drugih na c« k. železnicah na Tirolskem in menda tudi drugod. Dovolite, da naređen par slučajev!
Ko sodelavci s prog (med katerimifje tudi mnogo Slovencev) minolo sobote čakali na izplačevanje pred uradom „progo vzdrževalne sekcije" drž. železiie, je stopil med nje tre-bušast „železniški mojster" ter jel piosiačiti delavce za — nemške šole: „Kaj ne. da bo vsakdo izmed vas toliko priiazen, da kaj podari za nove nemške šolel" In nage-varjal je prijazno, kakor že Nemci znajo, kadar hočejo našega Človeka premamiti.
Ali prišlo je Se neprijetneje. Ko je načelnik sekoje zapazil, da so se pri tem obrazi nektit^rih delavcev neprijetao skrem-žili, stopil je med nje tudi on ia začel beva-čiti slovenske delavce za nemške šole !! Ta. je lil še mnogo spretneji v tej stroki, neg« oni prvi. Tako beračenje je pa v resnici le grdo nasilje. Kajti delarec, ki ne bi hote}, ustreči tej „prešaji", rizkira, da ga z mesta odslove od dela!! Ali naj pilpovedujem« še-le, kaj bi pomenjalo to v sedanji ziaulsi dobi. posebno pa še za tiste, ki imajo drs-žioo 1 Tako izkoriščanje žalostnega položaja ubozega delavca v politične svrhe naperjene proti iitemB slovenskemu delavcu samemu, je naravnott nemoralno.
Pomislimo, da je v rečeni sekciji u tužbenih 600—600 će'avcev. Ia recimo, ds e vsaki od teh prisiljen darovati samo po le krajcarjev, kolika ovota oe nabira tekom kta za nepotrebne nemške šole, ker za take šo<e v raznih krajih skrbi že drživa več n go ds-volj. Najbruta'n?je pri vseas tem pa je, da se ti nemški patrijotje na — tuje stroške mečejo v badem zimskem Času tudi na ti^e kategoriio delavcev, ki je najslabša plačara : po 2 K 50 otet. na daa, kar gotovo ni nobeno plačilo več ob sedsnjik draginjskib razmerah.
Tako 5*ziil;evanje ie — ako tudi absorbiramo cd etičnegu momenta — že iz g^sp dar»kcgi pogleda krulo in priča o totalni brezsrčne 8ti.
Ti dni sem imel dosH oa državnem kolodvoru v laomoitu. Ko sem t«ko-!e siouei in čikal ob ograji blagajnega oddelka, je vstopil v pisarno d bro rejen gospod. Bil jo to viši računski uradnik državnih železr.is. Ko se je malo ogledal po pisarni, je izvlekel iz žepa veliko polo papira. V prvi hip sčib mislil, da ie to kaka uradoa littina sli kaj sličncgo. Toda motil sem se. — Gospod ie razpel do sedaj zganjeno polo in začel poja-šnjevsti nje — pomen ia namen :
To je nabiralna pola za B seggerjevo ustanovo — je rekel nem&ki gispod in je nadaljeval: „M slio), da vam ne treba r&alagati ca dolgo, kako velikega pomena je ta ustanova za nas Nenee v Avstriji. Ridi trga sem sverjen, da vsakds izmed vas — bilo tudi skromnim darcas — podpre uitanovo našega slavnega Bosttg-gerja\
Tako je torej ta uradnik v a r a d u tolmačil svojim podrejenim tovarišem po-
gled mi ni bilo tam nič po volji. Gabi se mi ono hlapčevstvo v podlistkih vsega sveta in posebno v naših ruskih časopisin, v katerih razpravljajo naši podlistkarji skoro vsako pomlad o dveh rečeh in sicer: o nenavadni krasoti in razkošnosti igralnih prostorov v porenskih mestih z igralnicami ter o grudah zlata, ki baje leže po mizah. Pa niti plačani niso za to, ampak to pripovedujejo samo tako iz gole postrežljivosti. Nikake razkošnosti ne nudijo ti slabi prostori, in zlato se ne valja kar v kupih po mizah; celo zelo redko ga vidiš. Seveda se včasih tekom sezone pojavlja nenadoma kak čudak, bodi Anglež j bodi kak Azijat, Turek, kakor letošnje' leto, in naenkrat zaigrava ali priigrava: ogromno vsoto; vsi ostali igrajo za goldi- J narčke in na mizi je vedno le malo denarja. Ko sem prišel v igralno sobo (prvič v življemu), si nisem upal takoj igrati. Tudi je bila gqječa* Toda, ako bi bil sam, mislim, da bi pustil igro in rajše odšel. Priznavam, da mi je srce silno bilo in da nisem bil hladne krvi. Zagotovo sem vedel
in že davno sem sklenil, da ns zapustim kar tako Ruletenburga in da se zgodi nekaj takega, kar bo za mojo usodo radikalnega in odločilnega pomena. Tako moia biti in tako bo. Naj, je to se tako smešno, da toliko pričakujem od ruletke, vendar je še smešnejše ono udomačeno in splošns priznano mnenje, da je neumno in umazano pričakovati česa od igre. Zakaj pa naj bi bila igra slabša od kakoršnegakoM načina pridobivanj a denarja, če vzamems n. pr. trgovino ? Res pa je pri tem to, da iz stotine dobiva kvečjemu eden. Toda, kaj me to briga ?
Vendar sem sklenil sprva samo opeae-vati in se ta večer ne lotiti ničesar resnega. Ako bi se ta veter kaj zgodilo, bi se to zgodilo nenadoma in z lahkoto, sem si mislil. Tudi je bilo treba proučiti nađis igranja ; kajti negledi na tisoče opisov ruletke, ki sem jih čital vselei s vekks hlastnosjo, vendar nisem mogel raz trnek, kako je napravljena, dokler je aieess videl na lastne sii.
(Piids še).
Stran Si
»EDINOST« it. 316
V Trstu, dne 12, novembra
men ona pole! Na bomo *e torej čudili, da j« »mel vspeha. Sezsti ta jeli po ravno do prej rapoinjenih moSnjičkih (mož je previdno izbra« ramo prvi dan meseca) in po svitlih krosioak, ki so jih metali ca mizo, kier je l žala nabiralna pola. Obtpod je pridao be Iežil larila in debeli obraz mu je žarel od veselja.
Ponavljamo, date je to vrSilo v k r a d « in med uradnimi urami!!
Pa da ne bi govorili o nemški propagandi na državnih železnicah !!
_________ Ipsilon.
Jubilej čeških šol na Dunaju.
Dce S. novembra pred 40 let, je bil na zbori češkega delavskega druStva na Dunaju izvoljen i o! g k i odbor z nalogo, da reSi vpraianje četke Sole v preitolaici. Po treh letih je navttslo iz tega odbora ioltko društvo •.Komenskjr".
Prvih i let so bili dunajtki Nemci tihi; nekateri to tudi darovali prispevkov za Seiko nadaljevalno Sol o. Saa cesar j« dareval druitvu „Komensky< SOt goldinarjev. Ali, ko je drufttvo vttanovilo tvojo prvo ljudsko lolo na Dunaju, to Nemci tkočiit po kocci! In začel je martirij čeSkih otrok. Brže bolje to Nemci uzakonili odredbo, da na nadaljevalnih iolah mora biti učni jezik edino-le nemški, dočim je vlada pred dvemi mereči dala zapreti 4 Sole „Komentkega" ca Spcdajeavstrijakem in vladar je končno tank-eijonfral znane protičelke zakone. Sadaj a ta ra Dunaj« zaprti dve čeiki Soli, in čeSki otroci te morajo učiti privatno.
Vendar more „ Komen sfcytf pokazati na znatne uspehe tvojega mukotrpnega delovanja. A Spodnje-Avstrijskem ima - Komenskya 5 l;ud»tfh ftol, 3 ponavljalnice, 5 jezikovnih ftol i a nadaljevalno Solo.
Ia vendar ni možno, kar z eno potezo peresa vničti velike, Sive veje z zdravega in
čvrstega carcdaega drevesa !
- %
Nemčija In Anglija. 9 '
Realka finance.
„Kreuzzeitung" je priobčila pred kratkim članek, v katerem je priporočala sporazumjeti je med Nemčijo in Aaglijo. Važnost tega fl-nka pada v oči tembolj, ker je tiskan v lisca, ki je glatilo pruskih konservativcev in' ki «e je več nego enkrat pokazal Angliji sovražnega. Članek predlaga, naj bi obe državi ak eniti dogovor, po katerem bi te obe obvezati, da tvojeg* trgovskega razvoja ne botta smatrali za medsebojno grožnjo in da ne mi-•Hta zavzeti teritozi a, ki pripada drugemu. Gasetijeni n*mftki list pravi, da ne bi bilo j težko priti do takega sporazuma; in to tem bol;, ker je naslednik državnega kancelar)a Bi lov a obvezan na«proti politiki tvojega prednika le v toliko, v kolikor se nanaSa na cmejitev pomorskega oboroževanja. Povdaja dalje, da to Nemci, ki bi bili v interesu v o j t k e za znatno zmanjSanje trolkov vojne mornarice, mnogo Stevilneji. nego te t) spi Soo misli. Zdi te, da hoče „Kreuzzeituog" reči, da novi kancelar Bethmanc Hollweg želi poprijeti inicijativo, da se odpravi neaporaz-uro'jenje it« vznemirjenje, ki je nastalo v Angliji zbog bitrega naraščanja nemSke vojne memarioa.	!
•Jasno je, da je to novo staliSSe Nemčije nasproti znižanju troSkov fLte pripisovati finaocijelnim težavam, v kate ih te fl »ta nahaja. Nemčija mora tndi res najeti 375 milijonov posojila, da pokrije deficit zadnjih dveh let. .Eo nisehe Zentnng" je že pisala, da je *et ohhodek novih davkov bipotekiran že do U ta 1911. Ravnotežje v bilanci bo torej nožno vzdržati samo, ako se izognejo vsakemu poviSan n trolkov za vojno mornarico. Ztmmivo je tudi, da je bil te dni v Locd.nu ccvički minister za kolonije Dernberg, ki je na nekeas banketu izustil govor, v katerem je povdarjal potrebo medsebojnega zaupanja v razmerah med Nemčijo in Anglijo.	|
Sila kola lomi. NemSki državniki so torej načeli nvidevat', da treba storiti konec od te a do leta naraščajočim trofikom militarizma. A, če pa to spoznanje ni pričlo pre-ptzao?! Sedaj so vse države notri v plesu; v divjem vrtincu se sučejo ena pred drugo, a tobena se ne more ustaviti. Tako pojde bržkone naprej do — oboemoglosti.
SloTuike novice.
— Instalacija rektora čelke u ni v e rs e. Po starinski naredi bil je v torek svečano instaliran v Prt g novi rektor čeSke universe, ph. dr. Josip K r a 1. Prorektor dr. Hrfrovskf je poročal o dela vseučilišče v minolem letu. posebno o stavbe-rib delih za nove vceučiiiSčne prostore.
o j začetku Šolskega leta 1909—1910 je biio ca univerzi 184 prefesorjev in docentov. V zmskem semestru 1908—1909 je bilo vpi-•snih 4193 sleSateljev. Dr. Heyrovsky je osobitim zadoScka;ern ko n sta tiral naraSča nje števila jugoslovanskih dijakov ca čeiki univerzi. Dčm je bilo v zimskem semestra 1907 — 1808 26 Hrbtov in Srbov, je v zimskem tem«"trn 1908—1909 njihovo Število naraslo na 117.
S cvenski akademiki so bili naprosili senat, da bi priredil na univerzi posebne slovenske tečaje za afer. pravnike, da bi te take postavil temelj slovenski univerzi. Senat je bil pripravljen ustreči tej želji, ali minister-stvo je odbilo dotično proSnjo, čeS, da te na Sem* Iju zakona trne na čeiki univerzi predavati tamo v Čelkem jeziku.
Na to je govornik odstopil svojo službo novoizvoljenemu rektorju, dru. J, Krilu, ki se ja v tvojem imatrikulačnem govoru snomi-njal prvega čeSkega rektorja Jana Ha ta; potem pa je predaval o literarnom dela humanističkih profesorjev Karlove univerze v 1. 1409—1622.
Novoizvoljeni rektor je rodom Pražan. Doktoriral je leta 1878. Na univerzi je začel delovati 1882. Dr. Kril je priznan čcSki literat; spisal je mnoga dela v češkem, nemškem in latinskem jeziku.
—	Zakon o vojni organizaciji v Srbiji. — Belig.rad 10. Voini minister polkovnik Marinović je predložil skupSčini zakon o vojni reorganizaciji.
—	„Hrvatska", glasilo hrvatske stranke prava, preneha jutri izhajati, ker je imelo preveč dcfioita.
Volilni shod,
ki se je vrSil sinoči v Cargolovi gostilni v ulici Petronio radi nadomeatne državno-zborske volitve za III. mestni okraj, je bil tako Stevilao obiskan, da to morali nekateri odhajati, ker nito dobili prostora.
Shod je otvoril v imenu pol. d«u^.t»a „Edinost" gosp. dr. Rjbaf, na kar je bil izvoljen predsednikom g. Makao Gotič, ki je v kratkem nagovoru omeojal vzrok, zakaj tmo zopet poklicani na voliSča, ter je podelil nato besedo g. drž. poslanca dr. R y b i f u, ki je izvajal v daljSem govoru v glavnem to-le:
Nito ee izpolnile vse nada, ki smo jih Slovenoi stavili v volilno reformo, ki nam je prineda sploSno volilno pravico. Veliko pa je razočaranje med soeijalno-demokratičnim vo* lilci, kajti vspehi nito v nikakem razmerju z obljubami, ki to jih pred volitvami leta 1907 delali socijalno demokratični voditelji. Mi Slovenci pa smo dosegli od tedaj mar ti kak vspeh. Glavni je ta, da tmo že na volitvah 1907 dokazali, da smo faktor, t katerimi se mora računati. Kdor hoče v Trttn dosezati vspeh o v, mora računati z nami, dičim je razočaranje med aocijaliitično mato toliko, da je navatalo v ttranki nesoglasje in da je eden voditeljev izskočil iz atraake. Ti je vzrok, da moramo zopet na voliSče. Če bi bil kdo Se pred kakimi 10 leti reka!, da bomo mi v mestu dote sali takih vtpehov, kakor smo jih na zadnjih državno-zborskih volitvah in tadi na letoSnjih občinskih volitvah, Italijani bi mu bili gotovo rekli, da je norec. NaS vapeh se zrcali v dajatvu, da to socijalisti na zadnjih občinskih volitvah priSli do 10 mandatov le z naSo pomočjo.
Na polju Šolstva, za katero se borimo že nad 25 let, smo tudi dosegli v zadnje čase vspeh, ki je sicer Se m al, ali vendar tsk, da ga prej nismo mogii doseči z vsemi proSnjami in tožbami. Govornik je nadalje na rsziežno govoril o važiotti narodne Sole, ki je in mora ostati naSe glavno vpraSanje. Sadaj smo dosegli, da je vlada podržavila vsaj pet učitel ev. To ni mnogo ali ttorjen je korak naprej. A komu ae imamo zahvaliti za ta vepeh? V prvi vrati naSim vtpehom na volitvah: Šteli smo te in dokazali tmo koliko nas je. Vsi vemo, kako tlep«r ko se pri nas vrSi ljudsko Štetje, ko nas izkazujejo vede o manje, dati nat je v resnici več. Udeležba na volitvah je pravo naSe liudtko Štetje. To je naS najbolji argument, na katerega se on, govornik vedao sklicuje tudi v parlamentu. Zbto ne smemo odnehati, marveč moramo na vaakih volitvah podajati dokaz o svoji eksistenci. Tndi premeSčenje učiteljišča iz Kopra v G »-rico, za katero smo se toliko let brevs;e3no borili, dokler so imeli Itali ani veliko večino primorskih mandatov, amo dosegli sedaj, ko smo na volitvah na GoriSkem, v Istri in na Prs morju dokazali, koLko nas je. Prej se je vlada bala le Italijanov, sedaj pa mora računati tudi z nami.
Tudi na drSavnih uradih se razmere boljSajo, doč'm ior bile poprej vse naSe borbe brezvsptSae. Ga bomo vitraj ali v volilnih borbah, nas bodo tudi vpnSt*vali vedno bolj in uveljaviti moramo svo]o zahtevo, da tu mora biti na;prej kruha za nas domačine. 01 voUlcev je od'iin j, kedaj dosežemo to. To so vzroki, radi katerih je pol. druStvo sklenilo, da tudi na sedanji nadomestni vo-litri postavimo svojega aamostoinega kandidata in da se ne vežemo z nobeno ttranko. Zopet hočemo dkazati svoie Število, zato naj vsaki navadni S ovenec odda svoj glas temu nalemu kandidatu. Tako bodi ob vsaki priliki in pridejo nam grtovo lepSi časi. Drugi gedajo nazaj in te ponaSajo t tvojo m no* lottjo, kar je znakom, da te — starajo, Mi pa gledamo napre;, ker smo mladi, in mladik je bodočnost.
Ta govor so t premij ali zborovalci od začetka do konoa z bnrnim odobravanjem in navduSammi v.kliki.
Isto tako natdnSeno to zborovalci pozdravili g. dr. S1 a v i k a, ko ga je g. dr. Bjlraž predstavil kakor kandidata za predstiječo vo litev. Dr. Slavik je iavajal v krasnem govoru, da ni rad vtpreiel kandidature, ker to je ob naSih razmerah nepriietna naloga. Ali pozi«u se je pokoril Na podlagi statiitike o ziiujib dižavoo-in deželuczborstih volitv&h je israjal govornik, da ai ne smemo domišljati, da pridemo v tem okraju do ož e volitve ali celo do zmage. Saj tudi nam ne gre za nandat. Ta volitev je le epiz >da v velikem boja, je le posemična bitka v vojni, ki jo bijemo od doeva do dneva. Mi smo ie veliko dosegli,
ako ob rsaki volitvi napravljamo korak naprej. V-iake volitve se nnramo udeležiti, da pokažem?, da ne spimo in da smo vedno pripravljeni. Le za en glas napredka je za nas ve'ikega pomena. Tu je govornik ob viharnem navduSenju naglaSal, da smo mi Slo-I venci v Trstu edina stranka, ki stalno na-! prednje: vsakokrat nas je več, in vsaki nastop je častneji. A bodočnost je ravno , tistega, ki stalno napredoje. Mi nimamo
v dvorani Aqmno v a!. S. Tranceseo t, odnesli tablo žz-nad vr&t „Trgovsko-ohrtoe zadruge*! L3ta 1907 so imeli bafi ti lopevi ples v imeaoreni drorani in ro bili odassft drugo tablo „Trgovsko-obrtne zadruge", ki je bila pribita v veži omenjene hiSe. Tudi g »vtko-izobraževahemu drnStvn" so ti „plesni*1 lopovi razbili natlovoi nadpis ia nabiralnik pisem! Celo mala predrratna preproga j« prišla prav tem — kulturnim poSteajake-
ničetar pričakovati od naiih nasprotnikov io i vičem! ai moramo tvojo pravico izsiliti, zato moramo j Prizadeta je ttvar prijavila redarstvu, držati vedno orožje v rokah, ča nastopimo;a možno je, da bolo plesni pobalioi featfi. tako kakor zadnjič, bo to sonet velik vspeh. drueače poplačani. Zadnjič nas je ves svet občadoval, a naši ' Na vsaki na&a pa treba, da ob priKkah,
poprej toli oholi sovražniki so ieii kričati o slovenski nevarnosti. Mi pa hočem? skrbeti, da bo ta nevarnost vedno veča, dokler sa za nas ne spremeni vspeh, da bomo tudi mi gospodarji na tvojih tleh. Zato ne nastopamo mi kakor stranka, ampak kakor narod, da Trst postane tudi sloventki. Ne nastopamo kakor tcvražn^ki mesta, ker hočemo bit' tudi mi meSčani. Zaključil je a pozivom : Vsi na vellftče, ali ne z» kako ime, ampak za napredek slov. stvari v Trstu.
Tudi ta govor je občinstvo spremljalo največim navduianjem.
Ko sta zborovaloa Barič in RadeSek soregovorila o nslsm boju, in je na to Se dr. R y b a f dajal razna pojasnila in napotke g-tde pcstopaaja da volitvah, je predsednik CotiČ zaključil thod z iskreno zahvalo na veliki udeležbi, na uzornem vedenju in na velikem zanimao j u za nalo politično i a narodno borbn.
Po zborovanju to zborovalci večinoma Se dolgo ottali v živih brattkih razgovorih.	_
Dnevne vesti.
Narodna delavska organizacija.
Tovariši iz Sv. Jakoba! Vabljeni ste ea
Ustanovni občni zbor
okrajne skupine N. D. O. za Sv. Ja-kobski okraj, ki se bo vršil jutri, v soboto, dne 13. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih (kon-sumno društvo).
Dnevni red; 1. Nagovor predsednika pripravljalnega odbora; 2. Določitev okrajnega delokroga skupine; 3. Volitev načelnika in odbornikov; 4. Volitev delegata v centralni odbor N. D. O.; 5. Slučajnosti.
Tovariši! Sv. Jakob je bil vedno naš! Pokažite s svojo vdeležbo, da Sv. Jakob ostane naš! l'riprav. odbor.
Vino In denar zn volilne glasove! — Italijanko liberalna stranka napenja vse tile, da Iri do tegla na nedelj iki državno-zbor «ki volitvi tak nspeh. ki bi jo revanfi^al za vse neutp^he pred dvema letom?. Čili smo, da se je neki visok magistratni uradnik izra?il: „Ia naj atace tudi tt? tiinč, mi moramo ža pri prvi volitvi zmagati P. De atvo je da se volilna »gtacija vrči pod znsk m najgrSe korupcije, atrogo kažnjive po obstoječih zakonih.
Zasti kjer mislijo gospodje uloviti kaU-nov kar na kape, te to dogaja kar očitno. Potebno pri S«-. Alojziju in v onem dela volilnega okraja, ki meji na Sv. Jakob, te po raznih baznicab toči kar na hekt litre vina za zmago tržaSkega itaiijanat*a. Tudi denar v gotovini igra veliko ulogo. B U bi doliaoat oblasti tame, da stori konec takemu početja, nevrednemu kulturnega imata.
Hrvatski glasbenik o pelitlkl v glasbi.
BivSi kapelnik to S-da ji čast ji direktor zagrebškega gledališča, priznaai hrvatski kom-pooitt Nikola Filler ie potetil minole nedelje z zagrebškimi „KolaSi" naio belo Lmbljano. V „Agom rTagblattu" od minole treda priobčuje g. Faller a«oje atse t tfgaj izleta, ter se zelo latkavo israia o tloveuski operi in izvedbi „Madame B itte-iflj". Potem pa g. Faller govori d »besedno tsko-le:
eK> so bili Slovenci pri nas v Zigrebu, moral je blagajnik „Kola", rekvirirati policijo, da bi odvračala velik naval občinstva in da prepreči predčasni naval v dvorano in borbo za sedež". Koncert „Kola" t L ubijani pa ni bil rszprodaa. — Politične razmere utegnile so biti krive na tem. To straSilo nat spremita kakor senca korak ta korakom. Na prireditvah, ki sležijo kul-tarnim svrhsm, politični o z i r i ne bi smeli biti merodsjni, Mesto da v sosednji pokrajini Eraujtkt izdajajo porno-grafiČno-higijeaake pončie knjige sa bodofe matere, naj bi raje izdali knjigo, ki bi nat poučila, k;e in kadaj bi te mogal v Ljubljani prirediti koncert, na kitari bi priSle vse poltena frakcije! Moralo bi se •amo poskuiitil Ca ira!a
Lakciia je zaslužena v poloi meri. V Ljubljani bodo ie vedeli, na kateri strani so jo bolj zaslužili! S.daj vedo, kakor utis napravi, a'o take p divjane razmere na lind , ki pnhsjsj« med nas s plemenitim namenom: mit-oe duSe, čistega srca, brez stratti in tresnim razum m! Da bi pa ta lekcija od dobrohotne strani tudi kaj koristila — temu se se*eda ne upamo nadeiati.
Tatovi n plesov! V noči od sobote na nedeljo so iopon, ki so se bili seSli na plesu
ko bo reža odprta pozno v noč, redarstvo postavi po enega svojih organov v vežo, da se jenja lov na slovenske table od aticani rasnih — tatov.
Mi bi te tramov alt take plesne mladine, k; hoče predstavljati SOOO-ietno kulturo t test, da — krade in krade!
P. S. O ji gg. in g)tpice, ki (da-ti to Siovenci in Slovenke) zahajajo med zgeraj opisano družbo, naj te vrste prečitajo dvakrat — in naj se sramujejo!
Krasen sprehod. Prejeli tmo: Sedaj v nastopajočem zimskem času, ko bo kakega dne tijalo zimsko zaspano tolnee na aaSa obali, tvetu;em vsem, ki te žele tprekodili, naj ce podajo preko Barkovelj v Miramar in nazaj. LepSega zimskega sprehoda ai ne morete misliti. Otobito pa dobrodejno upliva na človeka miramartki park, poln zelenja v iasu, ko je drugodi vte tuho.
Onim pa, ki imajo dobre noge in suho grlo, ki tvetoval. ali naj gredo iz Mira mara na Kontovelj—Protek, ali pa v Grijan in potem v tv. Križ. Iz sv. Križa te človek ko-modno vrača po jnžni Železnici, potem, ko se je pokrepčal z izvrstnim djmačim vincem.
-Tndi v zimskem Časa, »ko je lepo vreme, je dobro zahajati nA čisti zrak. Posebno pa so sprehodi koristni uradaiStvn in SoUki mladini, ker ta in ono čepita cele tedna v zadnhlih aobab.
Sprehodi ob morju, ali v hribe jačajo zdravje in *o bolj ceni, nego posedanje po gostilnah, kavarnah itd«
Po«ebno pa je to priporočilo nujno glede otrok. Ti naj zahajajo, ako le možno, vsaj vsakih 8 dni po par urio na sveži zrak.
Iz trgovskih krogov. Kakor je bile naznanjeno, se je predvčerajšnjim vršil isrede« občni zbor „zadruge jestvinčarjev" z ediao to&ko dnevnega reda: mnenje zadružnikov glede nedeljtkega urnika. Zborovanje te je vrEi!^ v dvorani Mallj cb 3, uri popoludce ob žirahoi vde-ležb?.
Koj po določeni uri je predsednik otvoril zkorovanje ter naznanil, da je prejel od na-meatn Stva dopis, v kat-rim vabi naio zadrego, naj do 14. t. m. naznani tvoje mnenje o novem urnifeu. V tem djpnu je navedeno, da to trg)vtki nilužbenci dae 14. m. m. vležiii proSajo za avedeaie celodnevnega nedeljokega počitka. Name<tn:štvo bi deloma ugodilo tej proSoji in bi name«to dotedanjega uroika. uredio delo od 8—10. are, torej dve ari,
O tem dopisu s« je vnela živahna debata, v katero je prseglo več trgovcev. Po daliSi, trezni in precoiUjeni razpravi, je bilo sklenjeno; da 2 uri delavnega č a s » ne bi mogli vi prejeti pod nikakimi pogoji. In aictr zato ne: ker bi vstad tega imeli Škodo ne ie trgovci, ampek tadi občiattvo sploh, ker bi se v tem kratkem časa ne m^glo preskrbeti z vsem potrebnim. Pa tadi pomočniki ne bi ime i nikake ksraeit cd trga.
G. Ivan Prelog je stavil ▼ faa-aa slovenske stranke s edeči predlog : „Videč, da je po nameitai&tva pr^dtegani S arni delavni čas neizvedljiv, predlagamo, naj ostane v veljavi dosedanji urnik, a v lučaju, da se hoče tega ret tkrčiti, naj te raje uvede celodnevni nedeljtki počitek z določbo, date đeleeb sobotah podaljSa po potrebi, in da ta počitek velja za vte jett-vinske in tlične trgovine in ua vte tržaSko občino.
Z družaik Bertogna je v o j stri h b"tedah grami nameitnSk ga svetovalca, ker ne re&i več nafiih stvari, ki leže na tem urada, ter je pozival člene v svrho pritesta, naj mkdo ne plača komorci u članarine, dokler ne bod) retene n«S) stvari!!
Na to je zadružnik Ivan Prelog priporočal, naj bi vodstvo vpliva'o na od!o-čiln.h mestih, da te kakor plačdai dan uveie petek nameato aobote, ia to radi tega, da ti bo moglo delavstvo ob tob^tah nakupovati vte potreblčiae v tistih prodajalnicah, ki to ob nedeljah zaprta.
Oba oredloga g. Ivana Preloma sta bila sprejeta. Opazka zadružnika Bertogna je bila popolarma cp*avičeaa, ker res bi bil že 6at, da nam-staiSco reSi naSe stvari, posebno pa utok 9tanka Ghdine, ki Uči prilično nad 7 let, menda nekie tam gori na Dunaju.
Pouk o zdravstvu v iolah. Prejeli smo : VaSa poročno v fitdeljikrn listu o pouku o zdra-il.t'U (ali b^j Se: .'-dravstvu", glej Pie-terSaik II. ctr. 908) na ženilcem učiteljica v Gorici treba nekoliko pojasniti, ker bi se ioače utegnilo misliti, da je t&k neuk kaka posebna, od vin Je le na tem zaveda avetena novost. Stvar je pa malce dragačoa. Ministarstvo za nauk je "amreč ž t z odlokom od dae lt. jacaarja 189!, i U 794. torej pred
/
V Trnu. dne 12. novembra ltOt
.EDINOST < st. 316
Stran OT
■koro 19 leti, izdalo ter z nsd.nl juim odlokom cd dne li. jsn. 1909. it. S4I48 cx 1901, spopalnilo predpis o ponkn o čo/e&k:m teleti in higijeni, ali zdravstva na učiteljiščih. Po tem predpisa mora ta del prirodoslovnoga poaka na tek zarodih oskrbovati za to posebno pripravan zdavnik ipaiima verba odloka) in sicer je ministarstvo takrat odredilo, da ae to saSos iavrierafci ie s Šolskim letom 1891/2. V svojem zelo dolgem odloku (' zbirki Heina, ki jo imam pred sabn, Iteje ta odlok 94 vrat t) je pa tedanji naaSoi minister (zdi se ni, da je bil Gautseb) svojemu m.dernernu odloku takoj pristavil avstrijsko uradno eokljo z opombo, da se ta uredba u^ede le na onih ačiteljiiSib, kjer se najde kak „za ca pouk posebno pripraven zdravnik0, ki bi hotel za „častai honorar" 100-150 goldinarjev prevzeti ta pouk. Ker je pa treba pjevati v prvem polletju po eno uro na teden (i V. ietaik) ia v dragem polletju po dve uri na teden fl. letnik), da to na leto pribliino 60 u?t 7* katero delo je pa odškodnina 100 gld, če tudi »častna* za zdravnika vendar nre&izks, pose oso. če uvalajemo instrukcijo, ki jo je miaisterstvo izdalo dotičnim zlrav-nikom t odlokom dne 17. dec. 1896 St 4189 <x 1898. Ia ta minimalna nagrada je bila vzrokom, da se ie v Gorici ta za učiteljski aaraičs) zelo važan pouk več nego 13 let zanemarjal kajti ne more se trditi, da bi v Goriei, glavnem mestu dežele, ne bilo za nouk pripravnik zdravnikov skozi celih 18 let li to zanemarjanje je vzrok, da sem hotel s temi vrsticami Vaše nedeljsko poročilo pojas-r iti, kajti po i*tem bi utegail kdo sklepat', da je vlada zaroda v Gorici naklonila posebno 4i krote, kar pa ni ras, ker je vlada 18 let Bauemarjata svojo dolžnost nasproti poznejlim učiteljicam slovenikih in lalkik iol na Primorskem, česar pa dtigod ni storila. J*jvied so asmreč — tudi v Ljubljani — takoj 1891/2 zdravniki učili adravstro in so isafologijo na u&teljig'ih, ker je vlada po aakrže zvišala določeni honorar, 1? na Primorskem tega ni storila, ne v G. ržcšj ne v Kopru. Toliko v pojasnilo, da se n« bo mislilo, da nas je vlada zdaj po sebno p.i aano pogledala. Da nagih krajev vlada ne razvaja v feoliki stroki, kaže tudi to, da obstoji v Girici le ena telovadnica as Štiri ali pet drSavoih udaifc zahodov: sa a) slo'ea»ko žensko ia b) lafiko žensko učitel llče, c) mo* 3<o slov. učiteljišče, d) gimnazijo, e) realko. I i na vsek tek zavodih je po navedbah vlade trfirvadba obveean predmet; a ker v jed;i t. #.ad«ici ni prostora za vas zavode, se te-vadba jednostavno opnič«, oziroma reducira. In voodsr je letos miaisterstvo izdalo ukaz, s katerim obeta posebne nagrade onim učite* lrem, ki peiebno negujejo telovadbo in mla-<r.a»ks» igre. Seveda, v Gorici, kjer ni denar a zt t.ržavr« telovadnico, ne bo treba teh na* grad deliti, zate bo pa več denaria ostajalo za razširjanje senikih Sol.
Kritik.
Na sekolsksm Martinove« večo a, ki bo
v soboto 13. t. m. ob 8 in p^l v veliki dve-rsci KNar. doma", pela se bo prvič Novakova pesea: „U ljetni iuton", za uoo&ki zbor, s :-ain- in baciton-so!o ter čveterospevom s ».pismljevanjem harfe. P.leg te točke bo tvirdla gidOa Drdlovo terenado za gosli in harfo. V tpored je vsestranski in zato naj pri t .e prijatelji „Sjkola" v velikem številu, da vidijo, kako liaše društvo lepo napreduje, k^ko se pod sokolskim okriljem zbira triaško slovensko ljudstvo!
x Legitimiraš]e otrok po poroki. C. kr.
mkMiterstvo za nt t ra oje et<ari je podalo že L 1907 deCelsi? političnim cblaatim ekroi irieo, tičoče se legitM ram* ctfs-kon<k:h otrok na podlagi zakonov, akivajenih med stariii
j*&cseje.
Ta mioisteri:. odredba je z nravnostnega ia »ocijalnega stalitfts jako dalekosefinega pc-~aeatt, kajti i n;o se odpravljajo vse f rmal-r*>*ti, ki «o ia poprej zahtevale v iv/ho k . nUatirania legitimnosti nezakonskih otr<. k.
V svrko torej, da bt strankam ne bilo trrba kaditi k političnim oblastim v slučaj*, ao za potr jitev legitimiranja neiakontkih! paro* ca pootagi pozneje »klen**«*g* zakona,! isdalo je e. kr, misij te ratvo notranjih stvari) sitdeči akaz:
Da se nareče dotičai vpisi v matici (pri-poer<snje očetovstva, sklepanje sskona otrokov k stariSev). ni neotkjdno potrebno, da c-edasta str&nki dotične izjavo pri politični ofrieat*, nar? tč se more naročiti vpis v matico tudi na podlagi izjav, kt jih pd^ata »franki pred voditeljem matice, pristojnim z (»žirom aa njiju bivaiiSče ia njiju veroizpove-(T^rtj, pred župnikom, ako so stanji katoličani, pred dotičnim paat< r;em, ako se stanSi p«-« tegtantje, in pred rabinom, ako »o itariii Ždje, ali pa pred okrajnim gla-»arjeas, ako so stanii bree veroizpovedovan.a; sa mesta z lastnim atatatens opravlja ta po »ti name«to c kr. ckrajcega glararja župan hii njegov namestnik).
Da se to iz*rSi, je ukazalo e. kr. mini-rierstvo notranjih stvari deželnim po l ičnim oD -itiai, naj naročs irg;timaoi;ske vpi*e na p- d agi izpovedih strank (kakor zgoraj nave-d-rno), ako so dani sledeči pogoji:
1. Za vpi« v raj st ven o matico mora biti ir»diož->na po pol e si a nrikladna tajava o pri-. P; nsn i očetovstva. Ta izjava mora satorej j obnegati razven pripoznanja očetovstva tudi; izrto«) ftpljo njega, ki se p'iuava očetom, da se vpiSs njegovo ime v rojstroao matico.
8. Moža, ki se priznava očetom, mora imenovati mati otrokova.
Izjava o pri po znanju očetovitva ce mora podati zatsraj v navzočnosti in s pritrditvijo otrokove matere; izvzet je slučaj, ako sledi iz drugih list'n popolnoma jasno, da je otrokova mati izjavila, da je oče tisti, ki sa pri-aaava očetom.
Ako je otrokova mati cb pi i poznan j u očetovstva navzoča, mora izrecno izjaviti, da se a tem pripoananjem popolnoma strinja, kar mora potrditi a tvojim podpisom.
3.	Izjave strank se morajo podati pred dvema pričama, ki naj izrecno potrdita, da poznata stranki osebno in da se je mož, ki se pripoznava očetom, dejanski pripoznal kakor tak in da je sahteval zakeležbo svo;e isjave in svojega imena v rojstveno matico.
4.	Zapisnik, ki ga je napisati, mera podpisati tudi oseba, katera vodi matico.
5.	Bival Sče strank in prič se mora v matici natančno zabeležiti.
6.	Predložiti se morata krstni li«t nezakonskega otroka in poročni list stariiev (obe listini morata preskrbeti stranki).
7.	O pristnosti listine, vpisane na podlagi izjav dotičnih strank, ne sme biti dvoms. V tem pogledu je važno (in more prihraniti na-dalme poizvedbe), da oseba, ki vodi matico, predloži spis skupno z listinami, ki so jih stranke preskrbele, okrajni politični oblasti v nadali no uradovanje.
Strankama pa je na voljo dano, da se obrneta pozneje na okraino politično oblast z naiično proino v s vi ko, da se posvedoči valed sklenjenega zakona nastalo legitimiranje nezakonskega^ otroka; ali pa, da pedasta protnjo in izejavo na zapisnik pri pristojni sodom.
Zapisniki, spisani od oseb, ki vodqo ocat;co, so v sličnih s'učaiih koleka prosti.
Tria&ka mala kronika«
Otrok malone zadušen. Š^tletni Fau«t Adabbc, stanujoč v Zgornji Kjarboli i:. 7 se je včeraj ?jatraj igral s kohnatto p ž£a!-čico.
Pri t^m jo je pa pogoltnil in piščalka mu ie obtičala r g ltancu, tako da je bit v veliki nevarnosti, da sa zadcii. Urno so ga nesli na zdravniško po»tvo, kjer mu je sd:av nik po dolgem truda izvlekel piSčalko iz gol-tacca.
Prskanjenost stirinajatlelnaga tat«. —
Neka Kita iaa Daris jo vč^rai zjutraj sia po ul. Campanile, ko se jej je približal nek paglavec, ji izvlekel iz žepa moinjiček z 12 kronami ia jo hitro popihnil. Na vpit e žar ske je bitel redar za tatičem, ki je m^d beg jtn vrg-1 proč komad za komadom vkradenega denarja v nadi, da s tem zaustavi zasledu-icčega redarja. Ali nič mu ni pcmsga!" to, kajti redar ga je dohitel in arrtiral. M a4i sviti tat s*% imenuje J~a;p Ztnoila, star 14 ! let, is Reke, ki je bil že kaznovati radi tatvine.
Izsaljenec, U se Ja preselil — u ulico
Tigor Pr! oregleda i^e'^DC odor tu<« č h
VELIKI DOHODI ZA JESEN. IN ZIMSKO SEZONO
£es na prodaj!
Občina Kranjskagora proda v Trenti
10.530 debel stoječega smrekovega mecesnovega in nekaj jelkovega lesa
v debelosti od bO do 150 cm. Ta les je cenjen po 3 K deblo.
Poleg tega proda se se precejšna množina stoječega bukovega lesa, kojega deblo je cenjeno po 1 K. Omenjena količina leaa proda se ponudbenim potom.
Pismene ponudbe naj se pošljejo do 15. decembra 1909 na ^upans vo Kranjskagora, kjer so na razpolago in v pogled tozadevni pogoji. Ponudbam priložiti je tudi 10°/0 vadij. Na ponudbe pod zgornjo ceno se ne bo oziralo, ker se les pod 3 K, oziroma 1 K ne proda.
Županstvo Kranjskagora
dne 6. novembra 1909.
Alojz Peterman,
županov namestnik.
TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z veliko izbero w zadnjih novosti za zimsko sezos« po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA.
IzDffa srajc. oTratnito?, nratnic. zapestje iti. - Na želio se romajo azorci-
O Pekarna lo proda- Ia* in (lnt AflOf Trst al. 1 Fontane 1 Jalnlca Mt\t z JUSIP vUlUVEV oosainLDonadonI|
H Svež krah ob vsakem času. - postrežba na dom. |
Mnenje gosp. dra. C. Schawerda, Dunaj
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst.
Že od učitelja, umrlega prof. pl. Wiederhoferjm, sem čul mnogo hvale o Vašem izdelku ŽELEZNA TO KINA - VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferrngiaoao Ser ravnilo), a mogel tudi sam prepričati, da je v resnici izvrstno sredstvo, posebno oa malokrvne in rekonvalescentne otroke. DUNAJ, 11. februvarja 1909'.
JDr. C. SCHAWERDA.
T


solidno in elegantno
po zmernih cenah
Rafaele Ižalia

TR8T — V!a Maloanton
Velika skladišča nanifakturnega blaga In konfekcij za gospode, gospe in otroke.
Plačilo na obroke,
M. B. Katz
TRST - ulica Sani+a 16, II. nadstr.
Podružnica v Gorici, slios Atvarez 3, I. s.
Dober kavni pridatek — dober zvretek - Ako nam zajtrkovalna kava ne diši, menimo, da moramo takoj trgovca obdolžiti, da nam je dobavil elabo zrnato kavo. Ta slučaj pripeti ae pa le red šoke daj; naj« večkrat gre za uporabo manj dobrega kavi-nega pri da tka in zatoraj je potrebno, da se tudi na izbero kavinegd pridatka obrača največjo pozornost. Ravno najboljše je zadosti dobro za naš in naših domačih želodec. Med kavnimi pridatki zasluži „pravi Franck' s kavnim mlinčkom iz zagrebške tovarne našo najtoplejšo priporočilo.
IVAN KLUN
naznani a slavnemu občinstvu, da je prevzel na lastni račun :::::
prodajalno jestvin v nI. Commeroiale itev. 15,
ter se priporoča slav. občinstvo v m* sta. posebno pa onemu v okraju Škorklja aa obilen obisk.
POŠiLJATVE NA DEŽELO.
Cene zmerne.
Slovenci in Slovani!
odprl novo slovensko brivnico v ulici Boeco 8tev. 1, vr.gal Bkiriera in se toplo priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk. J»mČim za čisto in dobro postrtibo. Svoji k svojim! Udani Miroslav Kovačič, brivec.	1651
Giuseppe Orisi
Uvoz In Izvoz jajc In perutnine
— Izključna prodaja perutuine —
Trat - ulica Campanile št. IS ▼is-fc-vii Alberti
O priliki BinkoStnih praanikov veliki dohodi O kokoSl. Specijaliteta: letođajl pUtansi O sa pečenje ln praženje. Pomlards, gosi X (stare tri leta), kakor tadi PURA KI*
Vinarska in gospodar zadruga v Dornbergu pri Gorici
mnogo tisuč hektolitrov najizbornej&egp vina — ssed
tem tudi sladkega 4 la „ prose kar". - Ka aahtevo ss
* ~
služi x nzorci
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je danes ob V«8- uri zvečer, previden s svetotajstvi za umirajoče umrl po dolgi in mučni bolezni v 64. letu svoje starosti naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Anton Kuralt
c. kr. davkar v pokoju.
Pogreb predragega ranjkega vrši se v petek dne 12. novembra t. 1. ob 3. uri jx>poludne iz hiše žalosti na pokopališče v Senožečah.
SENOŽEČE, dne 10. novembra 1909,
FANI KURALT, soproga. Frano Kuralt, sin.	Anioa Karal t, hčerka.
Brez vsakega posebnega obvestila.
Priporočamo našim gospodinjam pravi ipflfitfGjCOV: kavni
pridatek iz zagrebške tovarno.
MIT,
Stran IV.
EDINOST" žt. 316
V Trstu, dne 12 novembra 190 j
V Amerik, je uradnik A u tro-Aro tri kane i trkcil 21-ienrg-i zidarja ctke^n Andreja •fifi ć, iz Primorja na H-vaUkvm, da ie jBDel petni list na ime M baeia DaricŠ.ć in se je tadi za <akcg& uda al. Spoznali to galiufio, ker to nafili pri njem de'avtko lKjj-a co ?ib njfgovo pravo ime. — Safte je j.rizoai, da je oni p'toi Ii»t dobil od svojegs •teta, ki se že nabeia ▼ Ameriki, ker on sau, ki je 6e ptd ržen naborni dolžnosti, ga ae mere dobiti Sihića ao zaprli,
Flgaro aretiran, ko je hotel dati aretirati. Predv£. zvečer je 66- etni brivec Leopold Caidea iz Gcrice, stnnnjofi v ljudske n preco tittu nI. Pondares, hotel ▼ nI. S. Antonio na ▼ae pretfge, kričeč in rib teč z rokami, pri-azHti redarja, da bi aretiral neko deklico, Joepino Mesič, ki je ravno tedaj ila po isti čet, da je potepenka in ie hnie. Redar je Gaidera pozval, naj se pomiri, ali brivec ga je v odgovor začel zmerjeti, kričeč tako besno, da se je nabrala precejšnja množica Kadi. Slednjič je bil Figaro odveden n n>. Tiger.
Mesto podpore — zapor. G.n Antonu Bugula, trgovca s kolesi v Poli (Campo Marzio), sta bili pred časom vkradeci dve boleti od dveh raznih oseb. Dugula je cvadil So tamoficji oblasti in je prrd čera:Bn:em po nevil ovadbo pri tuk&jfiuji policiji. Istega dne
zjsSraj pa je prišel k inšpekcijskemu urad aikn neki mož, ki je prosil podpere. čefi, da je popolnoma brez vsak h sredrtev. Zuoanjoit nsofta pa se je popolnoma ujemala z zuna-njosto enega od dveh tatov koles, radi česar ao ga aretirali. Imenuje se Ivan Beaclek, je <atar 31 let, doma is Ljutna, in je bil aekdaj krčmar. Prizn&l je, da je bil S. t. m. pri Daos uli, od katerega je najel kolo, ki ga ie pa takoj zaitavil pri neke na nepoznanem Ooveku za 45 kron. Odvedli so ga ? ulico ®gov.
Keledar In vreme. Danes M artin papež. Jutri: Stanislaj Kostka sp.
Temperatura včeraj ob S. uri popoludne -f- 11.° Cela. — Vreme včeraj: oblačno.
V	r e m e n a ka n a p o v e d za Pri-aa o r e k o: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura aelo hladna, _______
Naše gledališče.
V	nedeljo priredi naše gledališče dve preditavi.
Za popoldansko predstavo je določena psva repriza krasne Kailburore veseloigre
„DYA SREČNA DNEVA".
Premiera te krasne^ in duhovite veseloigre je. imela naravnost sijajen uspeh in bil je Sedaj eden n&jveselejftih večerov v naiem gle-, dališču. Voditvo naiega gledališča je zato storilo le svojo do žnost. da je dol« čilo nam kmalu zopet ponuditi iztearedoi užt;k po tej veseloigri. Prt d< tava je namenjena širftemo občinstvu in ceLb ko zr>:2sne.
Zvečer s<? prvič vprizori svetovnosnana francoska igra iz živlietja	.
,.ZAZA".
Občinstvu, ki obiskuje tndi italijanaka gledališča, ta originalna igra, polna kom ke io tragike is življenja šantantke v pari tkem kabaretu, ne more biti neznana. Gospa Dani-/ lova bo v naslovni vlogi imela hvaležno pri*' Kko, pokazati se nam v novi luči svoje nmet-Li. O igri izprt govorimo kaj več.
ft&loilnnfjt £°v0™ in p'*8 BioveBsko, ■•»IStUDll U hrvatsko in italijansko, ponuja dobra spričevala, iMe primerne službe. PonnJbe pod „Delavec", poste reatonte, Prošek._1977
Izvoz Jajc, bajnega, kakor tudi na-vadneaa masla. ::
Postrežba na dom.
leuigi Musico
TRST, VIA SAN MAURIZIO 9
Postrežba na dom.
Štajerskih in fur lanskih kokoSi in razne divjačine. ::
na Uuftrero reda rri nas na Goriškem. V soboto je tiaprav!1 straž&eater g Pahor
dob?r lov: aretir;.l jj šoit cigank, ki so
kradle po deželi kakor sraie. Pri njih je ~	- —
n-šil več oblek in dn^ega blaga. Kd r kaj SIRITE „EDINOST '
prgrela, naj ae zgiau v občinski pisarni v	--
Šc. Acdrcžu, kjer je razstavljeno vse ukradeno b'at?o.
x Zrakoplovec Ruijan iz Gorice je poskuial v nedtljo 8. t. m. avej aparat na Velikih Rnjicah. — Poskušnji je prisostvovalo mnrgo ljudi*.
Dvigcil ae je s svojim zrakoplovom v zrak za psr n.etro?, na kar fe nu je stroj pokvaril, da je moral prekiniti nadaljne poskuse.
Gosp. Kus'&a je zagotovil, da hoče v kratkem ponoviti poskuie.
Vesti iz Štajerske.
Iz Gradca Dne 6. t. m. je irael graški rSokoi" svoj redni občni z!»or v lokala „Zur Weinfe*ckeM. Kakor je bilo razvidno iz vseh poročil odbornikom, se to društvo, ki je ds nemški sftmlii. kaj lepo razvija, Društvo je imelo ok »H 50 členov, iccd njimi sann 2 podporna« Prebitka je bilo v tem ace«ecu K 212 24, seveda ^e imajo s tem pokriti še nekateri stroški. Čer.i drnš^a so po % dim* i. a po 7s »Ma'ci. Če se p msii, da je V Gradcu okreglo 30.000 Slovencev, je to jako B&a!o j ic kakor r&zodno, ni med temi niti enega onib, ki bi pravzaprav morali druifevo podpirali » gmotnem in moralnem osirvi. V gralkem „Sokolu" prgrelamo grafiko intel gencc. Čudao ia njeno ra®n»n*e, ko se tako odtegni« temu druš«?u. Prisiljeni bomo vslsd t«ga drugače poacopati.
Čas je že skrajen, da se začnejo tndi gra&ki Slovscci zbirati, ko vendar kaže statistika, da je v Gradcu vsak tretji Slovenec ali je pa vsaj bU. Koder g»-eš po graškib ulicah, ridift samo pokvarjena slovenska imena. G;eh dela potemtakem vsak graiki Slovezec, ki ne vatepi v Sokola, kajti tamkaj bi biic največ prilike, da prihaja z drugimi v doriko.
Oni pa, ki so v domovini, naj bi se pa tudi včasih epomnili druBtva tam v dajatm G adcu, ki^r se ima boriti proti raa ičnim r.emikm nesramnostim in nape dom. Kajti viako druStvo v tujini mora >m ti zailombo v domovini. V teieli družbi se včasih nabere dokaj, tako apeliramo na slovecsko občmitvo, da sa spomni včasih tudi nas.
Upravnifttvo „Biinosti" bo gotoro Ukr: prijazno in bo vsprejema'o take zneske.
Fotograf Anton Je«*kič
štev. 10, Gorica, Gosposka »lica itev. 7	1835
snenancnsncnanuc
Hočeta se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marijend- Salarini
Ponte della Fabra 2 [ ul. Po«te
(vogal Torrer.te)	alla eitSi cH Loadr«
7eiik izbor iagotcvljenili oblek za mt.Ske ta fcOBtumi as otroke. Površniki, mofoe i0pei božitfiie raicih paictotov. Obleko za dom in il;■"■>, Dehvsie jbleke. Tirolski !cden. NepramoČ^ivi plaš« %>riat« jngle5ki) Specijaliteta: blago tu- in moaeiupfcih •.OTarn. Iegotovljajo se obleke po meri po »*»juovejJi Tiodi, toćtio, soiidno in elegantno po r;tk. " eonas
SV6US6USUSU9USVS
M Novici m Novice UD
ne zamudite obiskati dobPOZiianO Slaščičarna Hi
flatteo Slopp
Trst
nlicn S. Glacomo 111 (Corso) - FHUalka: ulica Sius, Cnarln il 9
kjer najdete bogato in veliko isbero Kocfetov bomboniero in sladdčio SV po zmernih cenah.
likerji prav dobri v botilkah. Telefon 1464
Mali oglasi.
■ I PANIFICIO 11
renomirana tvornica za pečenje izvrstnega
čajnega in dezesrtnega kruha
Nnifsalr Antnn odPrl j® DOVO 8loven- briT*
iluvur mil iu11 nico in se toplo priporoča elavnemn občinstvu za ronogobrojen obisk. Ulica Sette Fontane fit 13. Slovenci in Slovani! zanimajte s* za svoja podjetja I_
2082
Ugodna prilika. ger", kupljen na dražbi
z vsemi aparati, se proda za Kron 64*—. Ulica S.ta Ca ter ina 9, Dvorišče 1, A.	20. 6
4( al. tšquero nuovo 7
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn_ občinstvu za obilen obisk H. K o s i č.	1237
Gostilna „Al Ginnasio'
Poreška klet na Opcinah 176
Prodaja novega vina. Tersn : v lokalu po 48 stot., v Bttkienicah po 4u ; Belo (sladko) po 56'—. — V ■odčkih po in '^6. Tropinovec po K 1'20. (1928
^eskusita Pi- CaiftHn^ ki Je eaj BOVO KAVO ft^aiUlltl inejil 1> eejzdrsvejii kevnl pridstsk. Dobiva se v veefe tolJSlk prsda]slnic«h
V mesarnici
Društvene vesti.
Odbor za prireditev „Velikega Clrfl-Me--Movega plesa"1 ima jutri ob 9. on z*tćer, a»jo ▼ zlom ih prostorih reitavracije Balcso. Glasbeno drufitvo „Trst". Danes
prva tambnraika, jutri pevska vaja. Telovadno druStvo
TBŽA&KI SOKOL J0T
> v Trstu	" ^
•lavna pevska skainja bo danes zvečer toftne eb 7 in pd. Pevci in pevke ae zbero točno: v dvorani ^Čitalnice*. Ker je naatcp že v-asboto na .Martinovem veftera", morajo priti j k vaji vii pevci in pevke, kajti oni, kt ae pridejo, ne bodo mogli nastopiti. Pet o vodja«
*
Izredni občni zbor se Trii v torek 16. t. m. ob 8 in pol ▼ telovadnici z dnevnim redom: 1) Volitev delegatov za občni zbor „Primorske aokolake ž n p e44 in av/% Nova prodajalnica ava
Via Giuliani 22
.*. Od danes naprej prodaja se .*.
Volovje meso :
po 44 in 48 kraje. klg.
2) SiLČajnoati. Na zdarl
Odbor.
Mar. deiav. organizacija
Podružnica N. D. 0. v Ricmanjih priredi v aecLl.o, dce 14. t. m. ob 3. o:i popolodna javen shod v prostorih „Kcnzumaega dru-itra" v Ricmanjih.
* * *
V Škednjv ae vrti jutri, v aoboto, dne li. t. m. ob 8. ari zvečer aeatanek članov ikedtBivke podružnice v prostorih „Gospoder-. akt ga društva*.
kuhinjskih potrebščin
košev, stolic, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk
z« krčmar je. JQS Arfaillich, TrSt
ufca Giulia vogal ulice Kandleršt^lO
* * *
„Narodni Delavec- sa bo p"o3ajal pri-ieafc z ,utri&njim dnevom že od 7. ure zja* tssj naprej. _
Vesti iz Goriške.
x Iz Grgarja poročajo, da so tam usta-■ovili v nedelo odsek Siikauikega „Sjkoia*. Piistopilo je takoj 95 členov.
z Lov na cigane. — Že večkrat smo feiečali o tatvinah io zločiaih, ki so zadnja
posestniki pisanih strojev.
Kdor se huča izoguiti uad:tžnim in dripm popravam ter Želi ohraniti pihalni str «j v popotnem redu i t brezhibnem stanu, naj n« zamudi naro&ltl ae s* mesečno 61i6enjs ln vid>tsvsnje p aalnlh strojev, s čimer se zajamči stroj za neomejen ia* in trajno dtlovanje. CEN * K I*— sa —SSo za atroj-
Alfred Knbiček9 Trst
Corso štev. 23, prvo nadstropje.
(Popra«Ijalnlea pihalnih strojev s zalogo pečatov barv. trakov Itd. Itd.
zalogo pohištva Angelo Palma
TEST, ulica Giosue Curducci 20, kjer iiajdete »olid. bla^o
po naj niz ih cenah.
Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVOpOrOČetlCem 222
prejemnih sob. posebne olajšave
Velika zaloga praznih buteljk
TRST. Via delle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano II. iot
GUI DO e UGO COEN
100.000 buteljk od Šampanjca za re*oik.	Prodajajo in kupajejo ne
buteljke vsake vr-te za reftiSk. fampar-jc fcordeaor. rensko vino, k: njak itd. — Velika xao{? a buteljk od pol litra ln 1 in pul iltra. Z>»n:Jano lz stekla opletene.
Prevzamejo dopošiljatve na ^eželo	Kupuje razbito steklo vsake vrsto.
g—— 1111 ii m 1 SS i fSS£H-	-s
Točna ln rolidna pcat eZba. ^
| Prvo mmU pdielje n prevažanje nolištva in špedicij, podjetje Rudolf Exner, Trst
V?A PIST.TA STAZIONE Štev. 17 =
Filijalke: v PULI, GORICI. REKI ln GRADEŽU pohištva na vse kraje ta- in inozemstva
Prevažanje pohištva na vse kraje tn- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
PoSiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga aa v.se svetova« proge.
Sprejema se tudi Mtro ii druie predmete t sbraiDo ? hsha za to priprd vijiaa s&Ha lilailsti.
EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE
IN SHRANJEVANJE PREPK0& 9?
.VACUM CLEANER".
Tofina ln solidna postrežba.

Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artif'cijalnega kamna s zalogo cementa
pristiže Qualco - Crst
ulica San Servoio štev. 2 Telefon 21-42\

NOVO POGREBNO PODJETJEVOSt?9
ET z bogato opremo za vsako COPSO 49 (Piazza Goidoni) {vrstni pogreb. ^^ in prodajal nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic Iperle, porcelana. — Velika zaloga
/
Ivoščcnih sycc
Prodaja na debelo in drobno.