PR..».wrtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 400 lir Letu XXXVIII. Št. 28 (11.156) TRST, sreda, 3. februarja 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maia 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Nfl SHODU VSEDRŽAVNIH SVETOV CGIL-CISL-UIL V FIRENCAH Sindikat svari Confindustrio in vlado: dogovor ali stavka Poviški plač bodo lahko ostali v povprečju pod 16 odstotki, le če se bodo cene in tarife javnih storitev zvišale še manj godb, pri čemer naj bi pozneje še določili pogoje, da se posamezniki odpovejo prispevanju. 'Hlede odpravnin je Mattina naglasil, da jih je treba poenotiti, zaščititi pred inflacijo, omogočiti njih izkoriščanje tudi med delovno dobo. na primer za nakup stanovanja) in jih zajamčiti pred morebitnimi stečaji podjetij. Posebno je posvaril delodajalce, naj opustijo poskus izriniti sindikat iz podjetij in ošibiti njegovo pogodbeno moč. Začeti je torej treba takoj pogajanja o mobilnosti delovne sile. o produktivnosti in o delovnem času, pri čemer pa sindikati zavračajo namen Confindustrie, da bi se pogajala o «velikem okvirnem sporazumu* glede vsega sklopa FIRENCE — Po več kot enem letu vnete in tu pa tam razgrete notranje dialektike in po prvič izvedeni zelo široki konzultaciji na delovnih mestih se sindikat pripravlja na dokončne odločitve glede platforme predlogov in zahtev za zajezitev inflacije in premostitev gospodarske recesije, na osnovi katere bo obnovil soočanje z vlado in delodajalci. In iz uvodnega poročila zveznega tajnika UIL Mattine pred teč kot 1.000 delegati vsedržavnih svetov treh sindikatov enotne zveze OGIL - CISL - UIL v kongresni palači v Firencah zelo jasno izzveni odločno svarilo tako Spadoliniju, kot Confindustriji: ali začeti nujno u-Tesničevati 10-člensko platformo o naložbah za zaposlitev, o skrbstveni politiki in davčni razbremenitvi delovnih slojev, o zajezitvi naraščanja cen m tarif kot pogoj za omejitev na-aščanja plač. ali bo moral sindikat v kratkem poseči po protestnih akcijah, ki ne izključujejo splošne stavke. Izhodišče Mattinovemu poročilu je bilo seveda široko posvetovanje, ki je zajelo skoraj 2 milijona delavcev, pri čemer je sicer poudaril, da ne zadostuje «notarska ugotovitev*, da je velika večina (80 odstotkov) odobrila stališča sindikalnega vodstva. Upoštevati je treba tudi negativne pojave nezadovoljive Udeležbe zlasti mladih, brezposelnih in strokovnih kadrov, ki narekujejo nove napore za nadaljnjo demokratizacijo sindikalnega življenja. Zato je tud' predlagal pridružitev enotnega vodstva odločitvam tajništva o posameznih fazah pogajanj in vsekakor prepuščanje dokončni!) odločitev novim splošnim Posvetovanjem na bazi. Glede same vsebine pogajanj je Mattina poudaril, da bo sindikat u-Pošteval zgornjo mejo 16 odstotkov Pri poviških piač (toda le v povprečju, tako da se zbližajo višje z nižjimi), samo če se bodo cene in tarife zvišale za precej manj od 16 odstotkov. Pri tem je ostro grajal zadnje ukrepe vlade glede stanovanjske fjolitike in poviškov avtomobilskih f zavarovalnin,' češ da odražajo nenačrlnost in nedoslednost njenega delovauja. «Možna je alternativa tej vladni recesijski poli tiki. je zatrdil Mattina. in to je 10 tcok sindikalne platforme*, ki jih je pa treba nujno začeti izvajati, drugače se bodo gospodarske in družbene razmere še poslabšale. Posebej je poročilo obravnavalo najbolj kočljivi vprašanji odpravnin iti »solidarnostnega sklada* za naložbe ha Jugu, v katerega naj bi Vsi zaposleni prispevali po pol odstotka plače. Sporazum v tajništvu predvideva, naj bi se v sklad naj-P"ej stekli že izvedeni in neizkoriščeni odtegljaji za ljudske gradnje, nato pa naj bi polodstotni odbitek vključile »prostovoljno* posamezne srioke ob obnovitvah delovnih po- delovnih pogodb, ki morajo ostati domena posameznih strok. Pri tem je potrdil, da bi morebitni trmi delodajalcev delavstvo odgovorilo z odločnim stavkovnim gibanjem, pri katerem bi bili v prvih vrstah industrijski delavci. Med zasedanjem se je skušal vriniti v kongresno palačo tudi evropski poslanec Mario Capanna, voditelj skrajnole-vičarske stranke Democrazia prole-taria, ki je sprožila referendum o ponovnem celotnem obračunavanju draginjske doklade za odpravnine, reditelji so mu pa preprečili vstop. WASHINGTON — Zaradi navad nega kamenčka, ki se je do naključju okrušil s kakega pročelja in padel na streho avtomobila ameriškega podpredsednika Busha, so varnostne sile sprožile širokopotezno akcijo, saj so mislile, da je kdo streljal na podpredsedniški avto. 'ZAKON CBSS1CA* PRESTAL ŠE BRUCO OVIRO USTAVNI SODNIKI POTRDILI VELJAVNOST PODALJŠANJA DOBE PREVENTIVNEGA ZAPORA RIM — Pred nujnostjo zaščite de mokratičnega reda in javne varnosti proti terorizmu in prevratništvu smeta parlament in vlada v kriznih trenutkih izdati ustrezna zakonska določila. To ni le njuna pravica, temveč edina in neodklonljiva dolžnost. Tako je rečeno v včerajšnji razsodbi ustavnega sodišča, ki je potrdilo veljavnost podaljšanja — za eno tretjino — dobe preventivnega zapora za vse tiste, ki so obtoženi terorističnih in prevratniških dejanj. Gre v bistvu za potrditev tako ime nevanega zakona Cossiga. Vprašanje o ustavnosti Cossigove, ga zakona (ki predvideva, da je obtoženec lahko preventivno zaprt tudi do pet let in štiri mesece — prej pa le štiri leta) sta sprožili padov-sko in turinsko porotno sodišče med procesoma proti domnevnim teroristom Giulianu Narii, Tvu Gallimber-tiju, Lucianu Mioniju in drugim. Pa-dovski in turinski sodniki so menili, da je preventivni zapor (ki se spri čo počasnosti italijanskega sodnega ustroja lahko zavleče tudi do deset let) v nasprotju s »primernim ter minom*, ki ga določa evropska konvencija o človekovih pravicah in v nasprotju tudi z ustavnimi načeli o nedotakljivosti osebne svobode in domnevni nedolžnosti obtožencev do proglasitve dokončne razsodbe. Cos-sigovemu zakonu so očitali tudi vrsto drugih pomanjkljivosti. Med drugimi tudi to, da je podaljšanje preventivnega zapora veljalo tudi za že sprožene sodne postopke. Ustavno sodišče pa je bilo nasprotnega mnenja. Včerajšnja razsodba izhaja zlasti iz nevarnosti in obsežnosti terorističnega pojava v državi in pa tudi iz objektivnih težav, s katerimi se srečujejo preiskovalci in sodniki pri zbiranju dokazov za začetek sodnega postopka. V nujnih primerih, menijo ustavni sodniki, maksimalni termin preventivnega zapora ni nedopusten. Vendar sodniki oljenem priznavajo, da izredni ukrepi, ki jih sprejemajo ob izrednem stanju, postanejo povsem nesprejemljivi, če so neopravičeno podaljšani za dolgo obdobje. To pa zato, ker je izredno stanje že samo po sebi nekaj začasnega. Skratka ustavno sodišče meni, da je treba preventivni zapor zopet skrajšati v primeru, da bi oblasti zatrle ali vsaj omejile pojav terorizma. KONČAN DVODNEVNI OBISK TAJNIKA KD V JUGOSLOVANSKI PRESTOLNICI Piccoli v Beogradu napovedal predstavitev Mednarodnega sklada za mir in kooperacijo Odnesi med Italijo in Jugoslavijo ocenjeni za odlične - Prizadevanja za popolno izvajanje osimskega sporazuma ■ KD za zakonsko zaščito slovenske manjšine ob upoštevanju «razlik znotraj manjšine» (Od našega poročevalca) BEOGRAD — Vprašanja gospo darskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, odnosi med Jugoslavijo in EGS, vprašanje manj šin in seveda SDlošna kriza v prizadevanjih za uveljavitev politike miru v svetu, so bile osrednje teme dvodnevnega obiska delegacije krščanske demokracije, ki .jo je vodil vsedržavni tajnik Flaminio Piccoli. pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije. V ponedeljek in včeraj se je delegacija KD pogovarjala s predstavniki socialistične zveze (in komisije za mednarodne odnose pri zvezni skup ščini. goste pa ste sprejela tudi član predsed „ a SFRJ Rajko Vla.i-kovič in pred. :dnik zvezne skupščine Dragan Markovič. Piccoli je tudi položil venec na grob predsednika Tita. Dopoldne na je v prostorih Inštituta za mednarodne odnose govoril o sedanjem političnem stanju v Italiji in o prizade- vanjih KD za mir v svetu. V tem okviru je Piccoli seznanil jugoslovanske gostitelje z novo pobudo, ki jo je sprožila italijanska KD. Sredi februarja bodo namreč v Rimu uradno predstavili medna rodni sklad za mir in kooperacijo, h kateremu bodo povabili politične in tudi druge organizacije z vsega sveta. Tudi zato so na dvodnevnih pogovorih govorili o številnih kriznih žariščih, med katerimi je Piccoli na kratkem pogovoru z novinarji omenil spor med KPI in KP SZ. Dejal je, da gre za »zanimivo evolucijo*, pri čemer pa je poudaril, da je KD pozvala komuni ste naj ocenijo dejstvo, »da je bilo potrebnih 35 let za priznanje problemov realnega socializma, ki obstajajo od nekdaj*. Vse to Da. .ie dodal Picco-li, ne pomeni zmanjševanja političnega pomena zadnje resolucije KPI. Odnose med Italijo in Jugoslavijo je Piccoli ocenil kot odlične in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiilitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiafiii iiiiiiiiiniiiiiiiimiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiu DOKAZ 0 RAZVEJENOSTI BENEŠKEGA VODA RDEČIH BRIGAD V NAŠI DEŽELI V Furlaniji aretirali še devet brigadistov Teroristka ranjena v spopadu sredi Vidma Prijeli domnevnega morilca ing. Taliercia VIDEM - Razvejenost beneškega voda rdečih brigad »Anna Maria § I L Kj D E) I X. Q I I »1 lili Ludmanmi v Furlaniji je čedalje bolj očitna. Včeraj so namreč videm- l/ViilLll I Til I Lil I I 11 I J U skl karabinjerji v okviru protiterorističnih preiskav v naši deželi areti-rali kar devet domnevnih teroristov, ki naj bi, z različnimi vlogami, sodelovali pri ugrabitvi in umoru direktorja petrokemijske tovarne Montedison, inženirja Giuseppa Taliercia. . . t Doslej pa so preiskovalci sporočili BS imena ie treh aretirancev. Gre za 37-lctnega profesorja Giannija Fran-cescuttija. 22-letno Uradnico Marino Bono in 25-letnega delavca Ermanna Faggianija. ženska je bila v spopadu s karabinjerji lažje ranjena v nogo. Francescnttija in Bono je aretirala posebna enota karabinjerjev. Domnevna terorista so presenetili kar na cesti v predmestju Vidma v bližini bivše psihiatrične bolnišnice. Ko je Francescutti opazil karabinjerje v eivilu je segel po pištoli in sprožil en strel. Vojaki so odgovorili z rafalom iz brzostrelke. Svinčenka je Bonovo zadela v nogo, da se je zgrudila na tla. Na kvesturi sta se oba elana rdečih brigad proglasila za SPADOLINIJEVA VLADA SPET NA PREPIHU PSI in PSDI zahtevata politično preverjanje liberalci in demokristjani proti preverjanju v sedanjem političnem trenutku RIM — Potem ko je že vse kabalo, da bo Spadolinijeva vlada bolj *b manj mirno preživela poletje, so včeraj stvari nepričakovano zapletle, ko so socialisti in takoj za Pjimi, da ne bi zamudili priložnost. tudi socialdemokrati izjavili, da Pt mogoče čakati na nekatere notranje zapadlosti posameznih strank, Pfeden bi šli na preverjanje. S tem !j0 hoteli reči, da niso pripravljeni jokati na kongres KD in komaj po-fem iti na preverjanje. je bil načrt demokristianske-®a tajnika Piccolija, ki je hotel vso ZARADI VSEDRŽAVNE STAVKE ČASNIKARJEV Jutri v Italiji ne bo časopisov RIM — V četrtek, 4. februarja, ne bo v Italiji izšel noben časopis. Enotni sindikat časnikarjev je namreč oklical za dAnes 24-urno stavko, da Iti tako poudaril pravico, ki jo imajo italijanski novinarji do takojšnjega pogajanja za izboljšajo svojega gmotnega in normativnega položaja. Gre za pra 'teo, ki so jo založniki doslej 'zanikali, saj še niso hoteli sesti za pogajalsko mizo, da bi obnovili delovno pogodilo časnikarjev, ki je zapadla 31. decembra. V okviru vsedržavne stavke se bodo vzdržali dela tudi časnikarji Pilinorskcga dnevnika. Naj omenimo še, da T četrtek ne Im) niti radijskih uiti televizijskih poročil. zadevo zavleči tam nekje do konca aprila, nakar bi bilo zelo težko sprožiti mehanizem vladne krize, sai v Italiji ni mogoče iti na volitve po zadnji nedelji junija, pred tem pa mora biti 40 dni volilne kampanje in še nekaj dni je treba dati na razpolago prizadevanjem za preprečitev krize. Proti preverjanju v sedanjem političnem trenutku so se izrekli liberalci, ki so menili, da bo treba upoštevati pravilo izmenjavanja, če bi prišlo do vladne krize: v smislu, da bi laičnemu predsedniku vlade moral slediti demokristjanski predsednik. To Cra.\iju pa seveda ni niti najmanj po godu. V resnici je težko napadati Spa-dolinijevo vlado prav v trenutku, ko je dosegla tako vidne rezultate v boju proti terorizmu in tega se predsednik vlade zelo dobro zaveda. Demokristjani so se včeraj spet odločno izrekli proti predčasni razpustitvi zbornic, saj bi to utegnilo pokopati vse tisto, kar so stranke vladne koalicije dobrega naredile v zadnjih letih. Glede tega vlada v vrstah KD dokajšnja enotnost. Včeraj je bilo na sedežu partije zasedanje tajnikov komunističnih federacij. O samem poteku razprave ni nič znanega: ve se samo. da je uvodno poročilo imel Gerardo Chia-romonte, ki je poudaril nekatere težave, ki jih ima partija v svoji množični dejavnosti. Popoldne se je zasedanja udeležil tudi sekretar Ber-linguer. ki tiaj bi omenil filosovjet-ske usmeritve v nekaterih mestih. Prav včeraj je glasilo partije l’Uni-ta objavilo vest, da je odstopil tajnik federacije iz Astija zaradi nesoglasja glede zunanje politike komunistične partije, R. G. »politična ujetnika*. Francescutti naj bi bil eden izmed organizatorjev Talierciove ugrabitve in morda celo materialni izvršitelj njegovega u-mora. Enako razburljiva je bila tudi a-retacija Ermanna Faggianija, do katere je prišlo v samem središču mesta. Karabinjerji v eivilu so ga prijeli na pločniku in ga stlačili v bel kombi. Številni očividci so bili prepričani, da je šlo za ugrabitev in so zato poklicali policijo. Agenti so res priskočili na kraj domnevne »ugrabitve*, vendar so kasneje sporočili, da je šlo tudi tokrat za poseg posebnega oddelka karabinjerjev. V okviru iste preiskave so v raznih krajih Furlanije odkrili štiri «brloge» teroristov, v katerih so preiskovalci zaplenili mnogo orožja, municije in «izredno zanimivih* dokumentov. Po aretaciji Cesara Di Lenarda in njegovih štirih sovaščanov iz Codroipa se je tako število domnevnih teroristov, ki so jih aretirali v Furlaniji povečalo na 14. Na kvesturi niso hoteli sporočiti podrobnosti v zvezi z včerajšnjo preiskavo, vendar se je izvedelo, da so aretirali tudi nekatere «zelo pomembne pripadnike prevratniške organizacije*. Zjutraj so a-genti prijeli tudi dva mladeniča iz Čente. Njuno stanovanje naj bi teroristom služilo kot »ječa* za inženirja Taliercia. Ameriški general Dozier je na posebni tiskovni konferenci v Vi-cenzi opisal svoje bivanje v padov-ski «ječi» rdečih brigadistov. Dozier je odločno zanikal, da so ga bri-gadisti prisilili, naj napiše pismo Reaganu, s prošnjo, da ZDA posredujejo za njegovo zamenjavo z Renatom Curciom. Razširile so se namreč govorice, da so v padov-skem skrivališču našli pisma Reaganu, Rabbu in nekaterim častnikom Pentagona. V skrivališču so našli tudi osnutek neobjavljenega šestega sporočila o Dozierovi ugrabitvi, ki je napovedovalo generalov uboj. Generala Doziera je včeraj v Rimu v zelo prisrčnem ozračju sprejel predsednik Pertini. Dozier z ženo in hčerko Meryll se je srečal tudi z ministrskim predsednikom Spadolinijem. Krajšo slovesnost so Dozieru pripravili tudi na ameriškem veleposlaništvu. Danes bo a-meriški general odpotoval v Wa-shington. Mnogo prahu je dvignila tudi Ro-gnonijeva napoved v parlamentu o odkritju »brloga* v katerem je bil zaprt Aldo Moro. Takoj se je razširila vest, da je bila «ječa» v prvem nadstropju stanovanja v Ulici Laurentini, last brigadistke Laure Braghetti. Včeraj pa so sporočili, da so maja 1980 karabinjerji že preiskali stanovanje in niso našli nič sumljivega. Morova »ječa* bi torej lahko bila v nekem stanovanju v rimski četrti Magliana, kjer je Bra-ghettijeva bivala od junija 1977 do junija 1980, torej do le nekaj dni po odkritju Morovega trupla. MIAMI (Florida) — Neznanci so včeraj preusmerili v Havano »bceing 737» letalske družbe »Air Florida*. spili Generala Jamesa Doziera, njegovo ženo J udi th in hčerko (Jiieryl je na Kvirinalu sprejel predsednik Pertini. V prisrčnem pogovoru se je Dozier zahvalil »italijanskemu ljudstvu za podporo, katere je bil deležen*, agente, ki so ga osvobodili pa je pohvalil zaradi »izvrstnega posega* v padovskem »brlogu* RB (Telefoto AP) NA RAZPRA VI0 IZRAELSKI PRIKLJUČITVI GOLANA Jugoslavija v OZN podprla upravičene zahteve Sirije NEW YORK — »Jugoslavija je vedno solidarna z žrtvami agresije, vendar pa se zavzema tudi za iskanje političnih rešitev vseh sporov na podlagi spoštovanja pravice vsakega naroda in države, da sama odloča o svoji usodi. Zato Jugoslavija tudi zdaj odločno podpira Sirijo, ki, si skuša zagotoviti suvereno pravico nad Golansko visoko planoto.* To je poudaril stalni predstavnik SFRJ v OZN veleposlanik Miljan Komatina v govoru na izrednem zasedanju generalne skupščine, ki so ga sklicali zaradi izraelske priključitve Golanske visoke planote — Jugoslovanski veleposlanik je poudaril, da bo Jugoslavija v skladu s svojo neuvrščeno politiko podprla vsa konstruktivna prizadevanja za zagotovitev pogojev, ki bodo svetovni organizaciji omogočili, da o-digra svojo vlogo pri iskanju pravične, trajne in celovite rešitve tega problema. Komatina je spomnil, da so po letu in pol po priključitvi Jeruzalema priključili tudi Golansko visoko planoto in da ni več nobenih dvo- mov, da gre za uresničevanje izraelskega načrta o nadvladi. Najnovejši izraelski sklep je neposredno še bclj ogrozil mir in varnost na Bližnjem vzhodu, ki je žarišče svetovne krize in neposredno zadeva celovito mednarodno skupnost. Opozoril je. da se v nevarno igro okoli Bližnjega vzhodi) vpletajo različni interesi vojaškega, gospodarskega in političnega značaja in dodal, da se zaradi tega palestinska ljudska revolucija sooča s tujimi interesi. , Pred generalno skupščino sta to rej dve nujni nalogi. Izničiti mora izraelsko priključitev Golanske visoke planote in s svojimi sklepi in odločnimi stališči prispevati k rešitvi bližnjevzhodnega problema. Komatina se je zavzel za razveljavitev izraelske priključitve Golana in poudaril, da bo to nekakšen preizkus svetovne organizacije da z odločnimi akcijami v skladu z vsemi sredstvi, ki jih omogoča listina OZN, prepreči uzakonitev prakse nasilnega spreminjanja zemljevida bližnjevzhodnega območja. . MiiniiiiiMiuiiiiiiiiiimiHmnimnniiinimiiiiiiiiiiHi, iiiinniiii iiiiii MED OBRAZLOŽITVIJO SKLEPA 0 NOVIH POŠILJKAH OROŽJA DUARTEJEVEMU REŽIMU Haig: ZDA morajo braniti Salvador pred kubansko ofenzivo na Karibih VVashington pošilja v Salvador predvsem helikopterje in bojna letala, povečal naj bi tudi število vojaških svetovalcev - Še vedno računa na huntino zmago WASHlNGTON - Kljub vedno pogostejšim represalijam nad civilnim prebilavstvom, \vashingtonska vlada ne samo. da ne namerava ukiniti svoje vojaške pomoči salvadorski hunti, ampak je celo povečala dobavo orožja tej srednjeameriški državi za nadaljnjih 55 milijonov dolarjev. Ameriški državni sekretar Alesander Haig je včeraj pred kongresno komisijo za mednarodne odnose zagovarjal zadnjo odločitev ameriške vlade glede Salvadora z ugotovitvijo, da se morajo ZDA z vsemi razpoložljivimi sredstvi upreti širjenju kubanskega in sovjetskega vojaškega vpliva na območju Karibskega morja. Kuba je namreč po njegovih izjavah v zadnjih mesecih še okrepila svojo prisotnost na tem območju in se pri tem poslužuje predvsem svoje nove zaveznice Nika-rague. Washington naj bi doslej že večkrat ponudil obema omenjenima državama izboljšanje medsebojnih odnosov, vendar sta se obe raje odločili za prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. Obenem sta Havana in Ma-nagua v zadnjem letu zelo povečali svoj vojaški potencial in ogrožata sosednje države. Haig tokrat ni opravičeval salvadorske hunte in njenega obnašanja na področju človekovih pravic. Zad- mutlllllltlHIIIIIIIIIIIIIIIIlIllliiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiilMiiiiiiiHiiiiiHHiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHi,,,,,,,!,,,,!,!, Pričevanja o slovenski kulturni preteklosti LJUBLJANA — Včeraj popoldne so v Ljubljani odprli eno najzanimivejših razstav kulturno - zgodovinskega pomena v Sloveniji — Zakladi narodne in univerzitetne knjižnice. S tem se je začelo praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Letošnje bo bogatejše kot prejšnja leta, saj samo v Cankar jevem domu v Ljubljani pripravljajo več manifestacij, osrednja prireditev pa bo 8. februarja, ko bodo podelili že tradicionalne Prešernove nagrade. Ljubljanska narodna in univerzitetna knjižnica bo tokrat prvič v svoji več kot 200-letni zgodovini pokazala javnosti svoje največje dragocenosti — od srednjeveških rokopisov v latinskem in nemškem jeziku med 9. in 16. stoletjem, izbora iz najdragocenejših rokopisov slovenskih avtorjev od Trubarja do Kajuha, pa vse do glasbene zbirke, ki dokumentira bogato glasbeno preteklost na slovenskih tleh. V okviru razstave bo še nekaj drugih spremnih prireditev, predavanj in pogovorov, med katerimi velja omeniti večer sodobne slovenske besede 4. februarja, predstavitev izdaje Delavske enotnosti o vzgoji in izobraževanju v misli in delu Edvarda Kardelja J. P. nja poročila in filmska dokumentacija iz Salvadora so namreč preveč prepričljivi, da bi se jih dalo sploh opravičevati. Slike o številnih žrtvah vojaškega terorja v Salvado-ru so tudi preveč pretresljive, da bi ne vzbudile ogorčenja svetovne javnosti nad pokoli v Salvadoru. Zahodnoevropske socialistične stranke in še posebej francoska so že večkrat posredovale pri Reaganovi administraciji, naj poskuša končati državljansko vojno v Salvadoru na miroljuben način, s pogovori med demokristjani in vojaki ter uporniškimi silami zbranimi v fronti Fara-bundo Marti. Vendar vsa ta prizadevanja so naletela na gluha ušesa. Reagan namreč odločno vztraja na stališču, da mora vojaška hunta premagati uporniške sile in le tako bo mogoče urediti razmere v državi, ne pa s pogovori, ki bi le okrepili prosovjetske sile. Reagan in njegovi svetovalci nameravajo podpirati Duarteja, da bi na bojnem polju dokončno potolkel gverilce, tudi sedaj, ko so pripadniki uporniške fronte z drzno akcijo na osrednjem vojaškem letališču v Salvadoru jasno pokazali, da so tudi vojaško dovolj močni vsaj za dolgotrajen odpor proti režimu, če že ne za zmago. V omenjeni akciji so gverilci uničili veliko večino salvadorskega letalstva, brez katerega si ameriški vojaški strokovnjaki sploh ne morejo predstavljati uspešnega boja proti gverilcem. Zato ameriška vlada pošilja sedaj Duartejevemu režimu predvsem helikopterje in manjša lovska letala. Povečala naj bi tudi število svojih vojaških svetovalcev, še vedno pa ostaja odprto vprašanje koliko plačancev iz vrst kubanskih beguncev se je priključilo salvadorskim oboroženim enotam in aktivno sodeluje v pokolih nasprotnikov. V POSLANSKI ZBORNICI Odobrene davčne olajšave za Trst... RIM — Poslanska zbornica je sinoči odobrila z veliko večino vladni zakonski odlok, ki podaljša do konca leta 1985 davčne olajšave za področja Furlanije - Julijske krajine, ki jih .je prizadel potres in za tržaško pokrajino. Olajšav bodo de ležne tudi večje investicije za pro izvodne naprave in za hotelske pobude. ... in zavrnjeni višji «(icketi» Nepričakovano je pa proglasila, z 234 glasovi proti 228. za protiustavno predložitev odloka o povišanju samoprispevka za zdravila, ker pač ni bilo razlogov nujnosti. S tem je dekret že petič propadel, zaradi česar bodo ostali v veljavi manjši »ticketi* iz leta 1978. Opozicija, zlasti KPI, je izrazila zadovoljstvo. da .je bila poražena praksa prepogostnih neutemeljenih de kretov. dejal je. da so v teku prizadevanja za popolno izvajanje osimskega sporazuma. Aspekte tega sodelovanja je pieciziral deželni odbornik Furlanije - Julijske krajine Sergio Coloni, ki je dejal, da so se vprašanja proste industrijske cone le obrobno dotaknili, ker so se v obeh državah investicije upočasnile. Industrijska cona ostaja torei zanimiva točka gospodarskega sodelovanja. Znan je tudi postopek za poglobitev, ki ga vodi dežeia po nalogu vlade. »Vprašanje tore.i ni še dozorelo,* je dejal Coloni. Ob tem pa je podčrtal zadnji vladni ukrep, ki je dodelil dcž.eli 309 milijard lir za izgradnjo infrastruktur v okviru izvajanja Osima. Kar pa zadeva širše gospodarsko sodelovanje je Coloni omenil tri usmeritve: področje prometa in prevozov, področje energetike in raziskovanja, tudi z ozirom na možnost gradnje sinhrotrona v okviru področja za raziskave, ter področje turizma, ki ne zadeva le dežele Furlanije - Julijske krajine. Coloni je izrazil upanje, da bo mogoče v kratkem času uresničiti vse te oblike sodelovanja, neglede na vprašanje industrijske cone. Pri obravnavanju gospodarskega sodelovanja so prišli seveda do izraza tudi odnosi med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. O tem so govorili še zlasti včeraj zjutraj na razgovoru predstavnikov KD z delegacijo Komisije za mednarodna vprašanja pri zvezni skupščini. Na tem razgovoru je Piccoli zagotovil podporo Italije tako v Evropski gospodarski skupnosti, kot tudi v evropskem parlamentu, potrebam Jugoslavije, še zlasti nujnost, da se pospeši 'izvajanje že doseženih sporazumov, člani jugoslovanske delegacije so tudi opozorili na potrebo no obravnavanju tranzitnega prometa preko Jugoslavije iz Grčije v J5GS. Na srečanju s predstavniki SZDL pa so govorili tudi o vprašanju manjšin. Govor je bil tako o razvoju italijanske narodnosti v Jugoslaviji, kajti italijanska stran je zainteresirana, da se ta skupnost popolno razvita. Tu ne gre. kot ie izrečeno poudaril Coloni, za nikakršno tehnično recipročnost. Kar pa zadeva vprašanje slovenske manjšine v Italiji, je Piccoli na včerajšnjem srečanju z novinarji poudaril, da so govorili o tem vprašanju in potrdili obvezo KD, skupno z drugimi političnimi silami, da se v duhu demokracije in svobode uveljavijo kulture in značilnosti teh manišin s primerno zaščito. Tajnik KD je dejal, da je o tem vprašanju na razgovorih Coloni sprejel pomembne obveze, sicer na je tudi sam Piccoli na novembrskem srečanju s predstavniki slovenske manjšine spre:el te obveze. KD bo tore.i — skupno z drugimi političnimi silami — obravnavala to vprašanje z namenom, da pride nato do sinteze. Na razgovorih s socialistično zvezo je bilo stališče krščanske demokracije pojasnjeno oziroma obrazložena so bila načela, na katerih bo KD osnovala svoj zakonski osnutek: manjšino je treba zaščititi na vsem ozemlju. k;er živi, brez diskriminacij, subjektivne pravice morajo biti povsod enake, dejstvo pa je, da obstajajo znotraj manjšine razlike, ki jih bo treba pri izvajanju zakona upoštevati To stališče predstavila e*luči'o v obravnavanju vprašanja zaščite slovenske manjšine v Ital ih' cd strani KD, ker ne postavlja več aprioristUnih diskriminacij v stop-nii zaščite na teritorialni osnovi. Pri _ obravnavanju manjšinskega izprašajva, je bilo tudi rečeno, naj bi prišlo do čim širšega soelasla. dodati pa je treba, da je ob tem važno predvsem soglasje pripadnikov manjšine. BOJAN BREZIGAR OSLO — Po voditelju Solidarnosti Walesi in švedskemu diplomatu VVallenbergu so za prihodnjega Nobelovega nagrajenca za mir predlagali tudi španskega kralja Juana Carlosa. Ljubljana bo postavila Tilu spomenik LJUBLJANA — Republiška konferenca socialistične zveze Slovenije je včeraj sklenila, da se v Ljubljani — glavnem mestu Slovenije — postavi spomenik Josipu Brozu Titu. Ta pobuda, ki ni no\a, izraža voljo, želje in dolžnost delovnih ljudi in občanov, da velikemu revolucionarju in mislecu postavijo spomenik, ki ne bi bil samo zahvala za vse kar je prispeval k razvoju socialistične samoupravne skupnosti, temveč tudi dokaz vtkanosti njegove misli in hotenj v nadaljnji razvoj bodočih generacij.. Sicer pa je republiška konferenca SZDL obravnavala svoje delovanje v lanskem letu in začrtala smernice za letošnje. Lansko leto je bilo zaradi mednarodnega dogajanja, kot tudi zaradi domačih gospodarskih in tudi političnih težav na Kosovu izjemno težko, hkrati pa prav za to priložnost, da se socialistična zveza izkaže in utrdi svoje mesto v političnem sistemu. S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V ČEDADU Za razlaščeno zemljo pravično odškodnino lastnikom in naši narodnostni skupnosti! Gre tudi za novo politiko do kmetijstva in do uporabe teritorija - Pobude v zvezi z globalno zaščito ■ Zanimiva anketa SLORI o šolstvu v Beneški Sloveniji Izvršni odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze, ki se je sestal v ponedeljek v Čedadu, je imel na dnevnem redu vrsto aktualnih in perečih vprašanj, ki neposredno zadevajo slovensko narodnostno skupnost. Eno takih vprašanj je razlaščanje slovenske zemlje, ko se spet od slovenskega človeka zahteva, da žrtvuje na oltar splošnega napredka največ, to je svojo zemljo. Zdaj gre za razlastitve v zvezi s hitro cesto od Sesljana do pristanišča in pa za raziskovalno področje od Banov do Padrič. V zvezi z gradnjo hitre ceste prizadeti že prejemajo razlastitvene dekrete. Slovenska kulturno - gospodarska zveza in Kmečka zveza sta v svojih nastopih v obrambo življenjskih interesov naših ljudi in celotne naše narodnostne skupnosti že večkrat poudarili in se tudi aktivno angažirali, da je treba prizadetim lastnikom in obenem vsej skupnosti za zemljo, razlaščeno v javno korist, zagotoviti po eni strani pravično odškodnino, po drugi strani pa iz gubo zemlje vsaj ublažiti z zgraditvijo kulturnih in socialnih objektov, od katerih bi vsa naša skupnost imela koristi za razvijanje svojega kulturnega življenja in za zadošče vanje svojim družbenim potrebam. Istočasno pa gre tudi za to, da se od javnih ustanov doseže jamstvo, da se odvzeto zemljo nadomesti z drugačnim odnosom do vloge kmetijstva pri nas s podpiranjem zadružnih dejavnosti, revizijo načrta PEP, regulacijskega načrta itd., skratka z drugačno politiko do prostora sploh, pri čemer morajo pri sprejemanju odločite'- sodelovati tudi naši ljudje oziroma neposredno prizadeti. V sedanjem konkretnem primeru in kratkoročno gre za to, da dobijo prizadeti razlaščenci za hitro cesto pravično in konkretno odškodnino za zemljo glede na njeno dejansko vrednost. Treba je zdru žiti vse sile, da se to doseže v neposrednih pogajanjih in nastopiti z vso odločnostjo. V zvezi s področ jem za načrtovano raziskovalno cono, okrog katere je še mnogo nejasnosti, pa je treba že zdaj doseči jamstvo, da ne bo razlaščene več zemlje kot je nujno potrebno, da bo razlaščanje postopno in da je treba dati nadomestilo vsej prizadeti skupnosti, zlasti pa tudi, da se zagotovi preokret v dosedanji kmetijski politiki, ki je doslej onemogočala vsak razvoj te pomembne gospodarske panoge na teritoriju. Za vse to je pri pristojnih obla sten vse premalo poslulia, z od ločno in skupno akcijo pa je treba doseči, da bodo upravičene zahteve posameznikov in skupnosti upošle vane in tudi uresničene. Slovenci nismo proti napredku, to je bilo že večkrat jasno poudarjeno, smo pa odločno proti temu, da bi za napredek v korist celotne skupnosti, vedno plačevali le mi. Zdaj gre za odvzem 2 milijona kvadratnih metrov zemlje. To izgubo je treba na domestiti posameznikom, ožji in širši skupnosti. Slovenska kulturno -gospodarska zveza in njene strokovne organizacij® in službe bodo na redile, kar je v njihovi moči, da se to v čirhvečji meri doseže. Za to pa je potrebna mobilizacija vseh sil. Izvršni odbor SKGZ je prav tako razpravljal o ponovnem zastoju pri sprejemanju globalnega zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Obljube z najvišjih mest se niso uresničile in v pričakovanjih smo bili znova razočarani. Izvršni odbor je v tej zvezi nakazal vrsto pobud, ki jih bo treba izpeljati z angažiranjem vse manjšinske in de mokratične javnosti, da se brez od lašanja začne v parlamentu razpra va o zakonskih osnutkih. Posebno točko je izvršni odbor namenil šolskim vprašanjem v Beneški Sloveniji. Beneški član izvršnega odbora prof. Petričič je po ročal o razširjeni seji beneških or ganizacij o vprašanju izobraževanja in pri tem navedel tudi neka tere zanimive podatke o volitvah v čedadski šolski okraj, pri katerih je v Nadiških dolinah enotna napredna lista dobila pri starših večino. Živa Grudnoc .1 pa je obrazložila študijo - anketo, ki jo je za Sloven ski raziskovalni inštitut napravil prof. Rutar in pri kateri so anketiranci odgovarjali na konkretno zastavljena vprašanja glede slovenske šole v Benečiji. Anketa, (o njej bomo v našem dnevniku objavili iz črpnejši prikaz) je predvsem pokazala, da je med beneškimi rojaki živ interes za izobraževanje otrok v slovenskem jeziku. Anketa je za nimiva tudi zato, ker dokazuje ka ko globoko je pri beneških Sloven cih že zasidrana zavest narodne pripadnosti. Obenem pa so rezultati ankete tudi spodbuda za čimhitrej-še ukrepanje, da pridejo beneški Slovenci do svojih šol v materinščini in da je treba še z večjo za vzetostjo misliti na vzgojo učnega kadra. Izvršni odbor, ki je kazalce ankete ocenil kot izredno pozitivno pričevanje, je menil, da je treba z rezultati ankete seznaniti vso beneško in tudi širšo slovensko jav nost. Tudi to vprašanje bo poleg globalne zaščite in razlaščanja pred met razprave v glavnem odboru SKGZ, ki se bo sestal 1. marca. Končno se je izvršni odbor sezna Naš dragi nono FRANC PERIC praznuje danes 70. rojstni dan. Še mnogo zdravja in veselja v krogu svojih dragih mu želijo Tatjana, Poljanka, Gregor in Luka. nil še s potekom in rezultati sprejema enotne slovenske delegacije pri predsedniku Izvršnega sveta SRS Zemljariču. Pri tem je predstavnik SKGZ v delegaciji, predsednik Boris Race, poudaril, da je predsednik Zemljarič ponovil popolno podporo SR Slovenije in SR Jugoslavije zahtevam Slovencev v Italiji po globalni zakonski zaščiti njihovih pravic. Izvršni odbor je nadalje določil delegacijo, ki se bo 15. in 16. t.m. sestala v Zagrebu z delegacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvatske. Prav tako se je izvršni odbor seznanil z vsebino sestanka mladinskega odbora SKGZ v Benečiji, kjer je bil govor o delovan ju in organiziranosti beneške mladine in kjer je bila izražena želja, da bi se mladinski odbor sestal z Izvršnim odborom prav za razpravo o poživitvi mladinske dejavnosti med beneškimi rojaki, za kar vlada med njimi velika pripravljenost. Colli sprejel sinove izseljencev Predsednik deželnega sveta Colli je včeraj sprejel skupino sinov tržaških izseljencev v Avstraliji, ki se že od polovice januarja mudijo na obisku v naši deželi. Predsednik Colli je mlade goste pozdravil v tržaškem narečju ter jim nato obrazložil delovanje in funkcije deželnega sveta. Sinovi izseljencev si bodo danes ogledali Oglej. Podpišite peticijo za vrnitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu! Svetoivanski Narodni dom vrniti Slovencem! Pod tem geslom, ki pravzaprav ni golo geslo, ampak upravičena zahteva tako krajevne kakor širše slovenske narodnostne skupnosti v italijanskem zamejstvu, da se pristojna oblastva vsaj danes, po 36 letih, kolikor časa je pač minilo od konca druge svetovne vojne, oddolžijo »manjšini* za povzročeno ji gmotno in v tem posebnem primeru kulturno škodo, smo že marsikaj zapisali. Omenili smo tudi, da se je pri Sv. Ivanu izoblikoval odbor, ki si je zadal nalogo, da iz vrst Slovencev, ki naseljujejo to mestno četrt, pa še Vrdelo in Podlonjer, izprosi kar največ podpisov k peticiji za povrnitev škode, to je — kot rečeno uvodoma — za vrnitev starega poslopja, v katerem smo se nekdaj lahko ponašali z Narodnim domom, našim, slovenskim ljudem. No, akcija v tem smislu ni bila brezplodna: odbor je doslej nabral že lepo število podpisov, med temi so v prvi vrsti podpisi njegovih častnih članov. Hvalevredni in za našo zamejsko narodnostno skupnost tako pomembni postopek se kajpada nadaljuje, in to ne le ob zaslombi slovenskih ustanov — k akciji je na primer načelno pristopila Zveza slovenskih kulturnih društev — temveč tudi ob podpori italijanskih demokratov (kot primer velja sprožitev zadevne podpisne akcije v vrstah svetoivanske sekcije KPI «Vostok»). Ob tem si ne moremo kaj, da ne bi k sodelovanju pri tem, za nas kot Slovence tako važnem dogodku, spodbodrili prav vse naše sile in organizacije, ki našo narodnostno skupnost zastopajo, a mimo njih tudi demokratično čuteče pripadnike tu prebivajoče večinske narodnostne skupnosti. Le tako — kulturno — si bomo mogli seči iskreno v roke in res tvorno prispevati k preobrazbi naše družbe v smislu prave srčne kulture, (dg) SKLEP UPRAVNEGA SVETA KONZORCIJA Znanstvena cona se pri Banih umakne z gradbenega področja Gre za površino okrog 25.000 kvadratnih metrov - Nezadovoljstvo domačinov, ki so postavili zahtevo po umiku cone do meja banske katastrske občine Upravni svet Konzorcija za gradnjo in upravljanje Cone za znanstvene in tehnološke raziskave, ki naj bi jo uresničili na kraški planoti med Bani in Padričami, je na zadnji seji, ki je bila v ponedeljek zvečer, soglasno sprejel sklep, da bo na prihodnji seji članske skupščine — seja bo predvidoma konec marca ali v začetku aprila — predlagal formalno spremembo statuta konzorcija v smislu, da se bo območje, predvideno za novo znanstveno strukturo, pri Banih «umaknilo» na črto, do katere sega gradbeni predel banske katastrske občine. Že na sestanku z domačini v Trebčah je predsednik konzorcija dr. Anzolletti zagotovil, da bodo sprejeti konkretni ukrepi za to, da se z ob- močja, začrtanega v neposredni bližini vasi, izključi tisti predel, ki je po varianti štev. 25 k splošnemu regulacijskemu načrtu tržaške občine sedaj zazidljiv, ker da je bil ta predel zajet v načrt po pomoti. Domačini od Banov, prisotni na treben-skem sestanku, pa so — upoštevajoč obstoječo utesnjenost vasi, ki je že tako stisnjena med cesto in kasarno — zahteval umik bodoče Cone za znanstvene in tehnološke raziskave ne le do meje gradbenega območja, temveč do meje katastrske občine. S tem bi moral konzorcij «vrniti» tradicionalnim dejavnostim in namembam okrog 143.000 kv. metrov površine, s tem, da bo izločen le gradbeni predel katastrske občine, pa bo cona »osvobodila* le kakih Z ZADNJE SEJE IZVRŠNEGA ODBORA KMEČKE ZVEŽE Ne moremo sprejemati takih posegov ki so vedno v škodo naši skupnosti Govor je biI o načrtih za hitre ceste in o centru za znanstvene in tehnološke raziskave ■ Potrjena dosedanja stališča - Občni zbor KZ bo 14. marca v Boljuncu Vprašanje razlastitev, ki je povezano z načrtoma o hitrih cestah in o centru za znanstvene in tehnološke raziskave, .je bila gotovo glavna točka zadnje se.je izvršnega odbora Kmečke zveze, ki je tudi razpravljal o letnem občnem zboru ter o organizacijskih in drugih vprašanjih. V zvezi z načrtom o hitrih ce stah .je tajnik Bukavec uvodoma poročal, da so postopki za uresničitev teh struktur že v taki fazi, da so bili za nekatere transe že izdani odloki začasne zasedbe, kar pomeni, da bodo ljudje v kratkem prejeli ponudbe za razlaščeno zemljo: predvsem gre tu za odsek med Prosekom in Fernetiči Ta mik je tudi poročal, da je KZ imela vrsto stikov z nekaterim; občinami (na sestanku z zgomško so bili re šeni nekateri specifični problemi glede načrtovanja), ostajajo pa še vedno nekatera odprta vprašanja. Podčrtal je tudi, kako KZ še ved no čaka na odgovore o nekaterih jamstvih glede izvajanja del. Pri vsem je bilo še posebej poudarie no. da KZ obžaluje, da pristojne oblasti (dežela in družba AN AS) niso doslej smatrale za Dotrebno. da bi se posvetovale s prizadetim prebivalstvom, medtem ko je zna no, da so imele precej stikov in sestankov z naturalističnimi usta novami in na osnovi katerih so tu di vnesle številne popravke v na črte. Edini stik med oblastmi in prebivalstvom je doslej vzpostavila le dolinska občina, ki je smatrala za potrebno, da se s tem problemom podrobno seznani. Glede centra o znanstvenih in tehnoloških raziskavah je tajnik predvsem poročal o sestanku, ki ga je vzhodnokraški rajonski svet sklical s prizadetim prebivalstvom glede tega tako občutenega problema. Na sestanku so prišli do izraza številni problemi, je dejal tajnik KZ, med temi predvsem problem dejanske potrebe načrtovane struktu re. za uresničitev katere namera vajo zaseči kar 160 hektarov zem lje. Že sama zatrjevan ia predsed nika Anzelottija, češ, da je treba gledati naprej, za celih i50 let na prej, jasno kažejo, je bilo podčrtano na nejasnost in negotovost načrtov o tej strukturi. V luči teh negotovih in nepreverjenih programov in potreb je bilo v ta injkovem porofihi predvsem izračeno precej šnje nasprotovanje da bi ta strni! tura zasegla tako obširno zemljišče: ■ predvsem pa'1" podčrtano, da zemlja odigrava neprecenljivo vlo go. ne samo z gospodarskega vidika. za našo narodnostno skup nost. Glede poteka sestanka v Trebčah pa je izvršni odbor KZ predvsem obžaloval odsotnost prevajalca in se pri tem vprašal, kakšne garancije bo lahko imela slovenska na odnostna skupnost glede izvajanja del. ko pa se ji ne zagotavljajo niti najosnovnejše pravice. Sami pa se moramo zaskrbljeno vprašati, kakšni bodo ttllllllllH*MIMtlllllllltlllHB|||ltlHIIIMIIIIItlll**IIHI MIIItHMItf f MIMI MIH II MIHIH MMMIf lltMMH MIM Ml H M llllllll 03 PRISOTNOSTI RSPINTABRSKC DHCSACIJC Skupščina občine Logatec odobrila pobratenje z repentabrsko občino V ponedeljek popoldni- se je v prostorih šole «Osmih taicev* v l.o-gatcu sestala skupšč.na občine Logatec, ki so se je udeležili izvo l.jeni predstavniki vseh treh zborov (Združenega de'a. krajevnih skup nosti in družbenopolitični zbor). Na dnevnem redu je bila tudi odobri tev pobratenja z repentabrsko oh cino, zato je zasedanju prisostvovala tudi delegacija repentabrskega občinskega sveta, ki so io ooleJ j župana Colje sestavljali odbornika Baissova in Kutin, načelnik sveto valske manišine Guštin in občin ski tajnik Cibic. Predsednik skupščine inž. Frani Godina je delegatom orisal kako so navezali stike med občinama. Skupni imenovalec je komandant Bazoviške brigade Franc Nemgai. ki je pokopan na repentabi skem pokopališču na Colu. Podrobno je predstavil Repentabor tako z zem l.jepisnega, kot, z gospodarskega in narodnostnega vidika Logaška skupščina se je nato soglasno izrekla za pobratenje in odobrila tu di besedilo listine o nobratenju. Logatec je že pobraten s hercegov sko občino Gacko. s katero so pri čeli tkati vezi prijateljstva med narodnoosvobodilno borbo Tudi repentabrski župan dr. Pa vel Colja je pozdravil zborovalce in se je v svojem nagovoru spo mnil na prvo srečanje v Repnu ob proslavi 35-letnice osvoboditve kateremu so sledili še številni stiki, ki vodijo v trajnejšo obliko sodelovanja. Vse repentabrske družina so sodelovale v NOB in svobodo, ki so si jo tedaj priborili, hočejo obdržati z ohranitvijo narodne identitete, čeprav je stalno prisoten raznarodovalni pritisk. Žal ni slo venska narodnostna skupnost v Italiji še deležna zakonodaine zaščite, zato pa ie toliko boli dobrodošla nodnora in razumevame madčne domovine Zbliževanie in spozna vanje ljudi ie potrebno tudi za utrditev in učvrstitev dobrososedskih odnosov. Listino o pobratenju med občina ma Logatec in Repentabor bodo uradno podpisali na slavnostni seji. ki bo skupno s proslavo dneva kul ture 20. marca v telovadnici v Rernu. katero bodo slovesno pre dali namenu 28. februarja B S. MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Kmalu dogovor o ribolovu? Prihodnje dni se bo zopet sestala v Rimu italijansko - jugoslosanska komisija za probleme ribolova. Na sestanku bodo člani obeh delegacij obravnavali še zadnja vprašanja pred uresničitvijo prve skupne druž be za ribolov. Ta vprašanja se nanašajo na nacionalno pripadnost posadk in poveljnikov ribiških ladij ter zastave, pod katero bodo pluli. Svoj pristanek na ustrezni sporazum bo morala dati tudi Evropska gospodarska skupnost. lahko odgovori pristojnih oblasti na naše konkretne zahteve glede teh vprašanj, ko pa nam iste oblasti odrekajo tudi tiste pravice, ki smo jih že iztržili (sejo je namreč sklical rajonski svet in v pravilniku o delovanju le-tega je jasno predvidena uporaba slovenskega jezika). Izvršni odbor KZ je vsekakor potrdil nasprotovanje do razlaščanja za omenjene strukture, ker doslej, kljub številnim nastopom, pristojne oblasti niso niti upoštevale njegovih stališč in zahtev, kakor niso na te zahteve niti odgovorile. Glede teh vprašanj je KZ pred skoraj letom dni zaprosila za sestanek pri predsedniku deželnega odbora, odgovora pa ni bilo od nikjer. Izvršni odbor KZ je tudi potrdil, da ni proti razvoju, kakor sicer potrjuje zgodovina te organizacije: izkušnje in položaj, v kateri se nahaja naša skupnost, pa nas učijo in zahtevajo, da ne moremo sprejeHihti fjošegov. ki šb' Vedno ša-mo -v našo škodo, ne da bi ža td prejeli, kot posamezniki, kot prizadete krajevne skupnosti in kot' 'čefbt-na narodnostna skupnost ustrezne garancije za alternativne možnosti razvoja na te”i toriju, ki nam je še ostal, ter protivrednosti za žrtve, ki smo .iih utrpeli. Podčrtano je tudi bilo. da se takim stališčem nihče ne more čuditi, ker so bi*a sprei°ta na skupni spii giavn^a odhora SKGZ in okal Lepi vrh, ki bo v nedeljo, 7. februarja. Člani - tekmovalci naj se prijavijo na sedežu društva najkasneje do četrtka, 4. februarja. Slovenske sekcije VZPI - ANPI na Goriškem pripravljajo 13. februarja tradicionalno družabnost v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave do 6. februarja pri predsednikih in tajnikih sekcij. Priznanja m zvestobo delu Goriška trgovinska zbornica bo tudi letos podelila posebna priznanja za zvestobo delu in za gospodarski napredek. Priznanja bodo tokrat podelili že petnajstič. Predlog za podelitev je treba poslati do 31. marca letos trgovinski zbornici. Za podrobnejše informacije je na razpolago tajništvo zbornice. NA POBUDO ZSŠDI Drevi predstavitev knjige o telesni kulturi med Slovenci v Italiji V mah dvorani Kulturnega doma bo drevi, ob 20. uri, predstavitev knjige prof. Alda Rupla, Telesna kultura med Slovenci v Itahji. Knjiga je izšla pred kratkim, v okviru knjižne zbirke Jadranskega koledarja ter jo je že marsikdo prebral. Kljub temu pa bo današnja prireditev zanimiva zaradi neposrednega Predavanja V petek, 5. februarja, ob 18. uri bo v dvorani pokrajinskega sveta, na pobudo krožka «Salvemini» okrogla miza o ženskih posvetovalnicah. Govorila bo poslanka Maria Magnani Noya, podtajnik v ministrstvu za zdravstvo. Razstave NiniiiiiiuiiiiHiimiiiiiiiiHKiHiiimiMiiiimniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiuiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Trio Lorenz jutri v Gorici V Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu je odprta razstava fotografij, ki so jih posneli udeleženci slovenskih oziroma jugoslovanskih odprav v Himalajo. Gre za izvirne stvaritve izredne dokumentarne vrednosti. Razstava bo odprta do 20. februarja. V galeriji Alle antiche mura v Tržiču odpro v soboto, 6. februarja razstavo slikarja Eliana Cucita. V galeriji Spazzapan v Gradišču ob Soči je do nedelje. 7. februarja, odprta razstava slikarja Luciana de Gironcčlija. Avtor razstavlja petdeset slik najnovejše dobe. Med tednom je razstava odprta od 15,30 do 18.30, v nedeljo pa tudi dopoldne od 10. do 12.30. slovenskih Zveza kulturnih društev vabi v nedeljo, 7. t.m., ob 17. uri v goriški Kulturni dom na osrednjo proslavo ob dnevu slovenske kulture: «Žive naj vsi narodi. . .» Spored: — nastop Sovodenjskega noneta: — priložnostni govor Filiberta Benedetiča; — kratki film Darja Frandoliča «Blisk v noči*; — himnična monotragedija o Francetu Prešernu Ivana Mraka «Spoved lučnim bratom* ; — odprtje razstave ljubljanskega slikarja F. Zupeta Krištofa. Kino Na tretjem abonmajskem koncertu letošnje sezone, ki jo prireja Glasbena matica v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete, bo jutri, 4. februarja, v Katoliškem domu nastopil Trio Lorenz s sodelovanjem rogista Jožeta Falouta. Program bo obsegal Brahmsov Trio št. 2 v Es-duru, Ramovševe Kontraste ter Dumky Trio A. Dvoraka. Trio Lorenz ter Jožeta Falouta naša publika prav dobro pozna, saj so v našem mestu že večkrat nastopih. Skupina je 23. oktobra nastopila v Trstu na prvem abonmajskem koncertu in žela velik uspeh s strani poslušalcev in glasbenih kritikov. Primorski dnevnik je o njih pisal: Trio Lorenz v sestavi bratov Primoža (klavir), Tomaža (violina) in Matije (violončelo) z gostom Falou-tom v Brahmsovem Triu, se je izkazal v najlepši luči in s svojim nastopom še enkrat potrdil, da sodi v sam vrh ne le jugoslovanskih, marveč evropskih in tudi svetovnih tovrstnih komornih ansamblov. Horica VERDI 18.00-22.00 «Fracchia la belva umana*. P. Villaggio in A. Mazzamauro. Barvni film. CORSO 18.00-22.00 «11 tempo deli* mele*. C. Brasew in F. Fosey. Barvni film VITTORIA 17.00-22.00 «La ninfoma-ne». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30-22 00 «Le calde ragazze di Berlino*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Bianco, ros-so, verdone*. 1Vorv* Hitrica in okolica SOČA 18.00—22.00 «Hamburška mafija*. Nemški film. SVOBODA 18.00-22.00 «Mazurka v postelji*. Danski film. DESKLE 19.30 «Priča». Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORK Ves dan in ponoči je v Goric dežurna lekarna Marzini, Korzo ' talija 89, tel. 84-443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danps ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč, Ul. 1. maja, tel. 73-328. 11II1111IIIHM Ob 10. obletnici smrti Rudija Pelicona in ob 15. obletnici smrti Ivana Pelicona darujejo družine Cotič, Ožbot in Pelicon 30.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Ob poravnavi naročnine za leto 1982 je NN iz Štandreža prispeval 10.000 lir za Primorski dnevnik. TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Pripoved partizanskega časnikarja; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Alternativna prehrana; 10.10 Koncert: 10.45 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole: 11.30 Poldnevniki razgledi: Literarni listi; 12.00 Pod Matajurjan: Beležka; (vmes lahka glasba); 13.20 Cecili-janka 81: mešani zbor St. Maver; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: S knjižne police; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Edvard Kocbek: »Strah in pogum» — 6. del; 15.00 AH Talking! Al! Sin-ging! AUDancing! Ameriški gledališki musical; 10.00 Zimske slike (ponovitev); 17.10 Mi in glasba. KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 7.25, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.30 Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored; 13.45 Glasba; 13.45 Zanimivosti in reportaže; 14.03 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba'po željah; 16.00 Glasbeni kiosk: 16.23 Glasbena medigra; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave in zabavna glasba; 17.00 Aktualna tema; 17.33 Najlepši o-perni spevi. KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro: 6.15 Koledarček: 7.15 Horoskop: 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10,10 Otroški kotiček; 10.32 Glasbeni prostor: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn; 11.32 Radio rock; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima s simpatijo; 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Turistični napotki; 15.15 Brez besed; 15.45 Popevke; 16.00 Kino danes; 16.07 Glasbeni odmor; 16.15 Ansambpl E-dig Galletti: 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Enndnbidozi; 17.32 Muratti mušic; 18.05 Večerni zbori: 18.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00; 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.03 Almanah: 6.10. 7.40 in 8.45 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu: 9.02 in 10.03 Radio anch’io 82; 11.10 Vrnem se takoj; 11.34 Luna in kresovi: 12.03 Ul. A-siago Tenda; 13.25 Kočija; 13.35 Master; 15.00 Errepiuno, popoldanski spored; 16.00 11 Paginone. zvočna rubrika; 17.30 Nove plošče; 18.05 Glasbena kombinacija; 18.30 Globetrotter; 19.30 Radio 1 — jazz 82; 20.00 Za odrom; 20.45 Srečanje z...; 21.00 Operne strani; 21.25 Skrivnostna Italija: 21.52 Njihovo življenje; 22.22 Avtoradio flash; 22.27 Audiobos; 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30. 7.30, 8.30, 9.30. 10.10, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6.06 - 8.00 Dnevi; 9.00 La moglie di Sua Eccellenza, 17. nadalj.: Renato Zero, prvi in zadnji; 9.32 in 10.13 Radio 2 — 3131; 11.32 Tisoč popevk; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.48 Prizori iz današnjega življenja; 13.41 Sound - Track, glasba in kino; 15.00 in 15.42 Radio 2 — 3131, 2. del; 16.32 šestdeset minut: gledališče. kino. radio televizija, glasba: 17.32 Priznanje nekega Italijana: Glasbeni program; 18.45 Govoreči papir: 19 50 Posebna kulturna oddaja: 19.57 Razprava petih: 20.40 in 22.50 Non stop šport in glasba; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00. 9.00. 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.25 lz naših spore dov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 10.40 Lokalne radijske postaje: 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji: 12 10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.30 Priporočajo vam. ..; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Glasba po željah; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrti Uak; 18.00 Zborovska glasba: 18.15 Naš gost; 18.30 Odskočna deska; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji: 20.00 Naj narbdi pojo; 20.30 Variacije in bagatele za klavir: 21.05 G. Verdi: Odlomki iz opere »Trubadur*: 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe, ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.55 Svetovni pokal v smučanju 13.00 Dan za dnem, Tedenska rubrika Dnevnika 1 13.25 Vremenska Slika 13.30 Dnevnik 14.00 Harry Brent, 3. nadaljevanje 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Kako delujem jaz? 15.00 Ročna dela za kulturne dobrine 15.30 Strašilo: Worzelov proces 16.00 Zdravniki ponoči: Mednarodno sodelovanje 16.30 240 Robert: Hitra pomoč — 1. del 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 Direktni prenos s tvojo anteno 17.10 Otok zakladov, risan film 17.30 Pustolovske poti: Kirn, 3. del 18.20 Problemi gospoda Rossija 18.50 Majhne ženske: Dekle z Juga 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Po kalifornijskih poteh; Veliki lov - TV film 21.35 Kakšen poklic si bom izbral 22.10 Filmske novosti 22.15 športna sreda Rieti — Košarka: Acqua Fabia - Šibenka Dnevnik — Danes v parlamentu — Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Opoldanski spored 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Opazujmo živali 14.00 Popoldanski spored 14.10 Zadeva Stavisky, 4. nadaljevanje 15.25 Follovv me, tečaj angleščine 16.00 Program za mladino varietejski program Galaxy Express, risanke 16.55 Odiseja, 1. del 17.45 Dnevnik 2 — Flash 17.50 Dnevnik 2 — Šport — Iz parlamenta 18.05 Muppet Show 18.30 Programi pristopanja 18.50 Osvajanje Zahoda: Luke — 1. del Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 20.40 Dnevnik 2 — Sedmi prostor 21.30 Delitto di Stato, po romanu M. Belloncijeve 22.30 Tencottantuno, avtorjeve popevke 23.05 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 23.30 Srednja šola: šola, ki se obnavlja Tretji kanal 16.55 Vabilo: antologija novega 17.55 Na turneji: Pino Daniele 19.00 Dnevnik 3 18.35 Težka solidarnost 20.05 Deset otroških zgodb 20.40 Moški brez straha — film Igrajo: Kirk Douglas, Jeanne Crain. Claire Trevor 22.05 Dnevnik 3 22.40 Z Gregorettijem v mestnem gledališču JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.55 - 16.10 Veleslalom za ženske 17.20 Poročila 17.25 Ciciban, dober dan 17.45 Padla z neba, otroška serija 18.15 Pozdravljena, Makedonija 18.30 Obzornik 18.45 Državni ansambel gruzinske folklore — 1. del Državni ansambel gruzinske folklore iz Tbilisija, pobra- teuega mesta z Ljubljano, je gostoval na lanskoletnem 29. mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani. Ansambel je ljubljanskemu občinstvu slikovito predstavil gruzinske ljudske pesmi in plese, tako starinske, obredne, zborovske, večglasne pesmi, prizore iz kmečkega življenja, itd. Nastop, ki ga je ljubljanska TV v celoti posnela, boste lahko spremljali v treh oddajah, ki bodo na sporedu enkrat mesečno. 18.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Film tedna: Bemardettina prava podoba Gilles Carle si poskuša u-treti svojstveno pot v ka nadskem filmu, ki je bodisi komercialne narave, bodisi sociološke, toda v slednjem primeru publiki nedostopen. Njegovi filmi so nekakšna simbioza resničnosti in iluzij, prav to velja tudi za junakinjo filma. Bernardette zapusti mesto in se s svojim sinom preseli na deželo. S pomočjo drugih si zgradi hišo in želi živeti svobodno življenje in vsem pomagati. Toda dežela ni to, kar si mlada meščanka predstavlja — tudi dežela je že okužena od civilizacije. Tu je Thomas, ki poskuša združiti kmete v boju za napredek. Pride do vrste težav, ker postane Bernardette mit in ne more živeti na deželi, tako kot je hotela. Gre za problem dveh mitologij — mitologije podeželanov o mestu in verovanju meščanov v podeželje. Film se odlikuje po izredni čutnosti in realističnem opazovanju kmečkega življenja. 21.35 Miniature: Umetniki in spremljevalci 22.00 V znamenju Koper 13.30 in 15.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugim, tudi naslednje vesti: TRST — Intervju z Dušanom Udovičem o globalni zaščiti HUMIN — Antiteroristične akcije TRST — Slovenski klub: Mladinska raziskava v Barkovljah TRST — Deželna razstava risb GORICA — Zaključek razstave • Mariji Tereziji 16.00 Svetovno prvenstvo v smučanju 17.30 Rezervirano za najmlajše 18.00 Ponovitev filma 19.30 Visoki pritisk, glasbena oddaja 20.15 Stičišče 20.30 Primer Raoul — film 22.00 TV D — Danes 22.10 Drsanje — Lyon: Evropsko prvenstvo TV D — Danes Zagreb 17.45 Majske igre 18.15 TV koledar 18.45 Aktualnosti 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavna sreda 20.50 Ekvador, glasbena reportaža 21.05 Kitajska dokumentarna filma 21.25 Resna glasba SPOSOJENI TEST Z devetko v borbo proti Japoncem Renaultovo devetko proizvajajo v veliki meri roboti, ki so trenutno naj popolnejši, kar jih premore svetovna avtomobilska industrija O Renaultovi devetki smo že precej pisali. Ker pa si je zaslužila tudi naslov avta leta. naj še objavimo, kaj o njej misli specializirana jugoslovanska revija Avto magazin. V zajetnih mapah s podatki, ki »mo jih dobili ob predstavitvi in prvih preskusih novih renaultov 9. je zapisano, da so devetke načrtovane in grajene s poudarkom na poceni uporabi. Vendar je v tem le pol resnice. Druga polovica je skrita med vrsticami in za kulisami. Renault si je namreč naložil tudi to nalogo, da naredi avtomobil, ki bo poceni v proizvodnji. Tako je renault 9 po vsej verjetnosti prvi evropski avtomobil, ki ob sodobnih evropskih rešitvah glede aerodinamike, lahke gradnje, izrabe prostora, tehnike podvozij in motorjev ter splošne uporabnosti nastopa tudi s cenami, ki se lahko merijo s cenami podobnih japonskih avtomobilov v Evropi. Francozi so do tega prišli s povsem na novo zastavljeno proizvodnjo v kateri imajo glavno besedo — kdo drugega neki — roboti. Le-ti so po vsej verjetnosti ta čas najpopolnejši roboti, kar jih premore svetovna avtomobilska industrija. Za primerjavo: 125 Renaultovih robotov v obnovljeni tovarni v kraju Douai opravi e-»ako delo kot 650 japonskih robotov, vsak renault 9 pa je narejen v okoli petino krajšem času kot, na primer, renault 14. Toliko za uvod — preden preidemo na avtomobil, ki mu sicer na čelu ne piše, da ga izdelujejo roboti. Ali pa mu vendar piše. Robotska proizvodnja namreč zagotavlja tako natančnost, da so konstruktorji lahko stanjšali in olajšali številne dele. ne da bi za to trpela trdnost in trpežnost avtomobila. Poleg zmanjšanja teže karoserije so — seveda s pomočjo računalnikov — oskubili tudi nekatere druge dele. na primer koksa (lažja za 25 odst.), obese koles (lažje za 12 odst.), šipe (stanjšane s 4 na 3,15 mm), da j', šlo za vsak gram, dokazuje že to, da so za devetko olajšali celo ohišje diferenciala (za 12 odst.) in izpušni sistem (za 10 odst.). Končni rezultat takšnega hujšat) ja'je, da so renaulti 9 na primer za 45 do 60 kg lažji od sicer nekaj krajših in ožjih renaultov 14. S tem .je morda že tudi povedano, da renault 9 ni nikakršen renault 14 s stopničastim zadkom — marveč povsem nov, samostojen model, še bolj pa je to očitno ob pogledu na karoserijo. Za razliko od futuristične robotske tehnologije ima devetki-na karoserija povsem preproste, vsakdanje oblike, ki nimajo tudi nikakršne zveze z oblikovalskim poskusom, kakršnega si je Renault omislil z renaultom 14, ki pri širokem občinstvu nekaj let ni vžgal. Da pa je karoserija de vetke vendarle zelo sodobna, povedo podatki o količniku zračnega n ora — ki znaša pri renaultu 9 v/ega 0.385. pri primerkih z majhnim spoilerjem na zadku «GTS» in »TSE* pa je Cx celo 0.370. Pcdatki o porabi goriva, ki bi jih prej prisodili kakšnemu avtomobilskemu malčku kot pa štiri-melrski limuzini spodnjega srednjega razreda, zgovorno potrjujejo včasih sicer sumljive in od vetrovnika do vetrovnika različno namerjene podatke o zračnem uporu. i*i „ Prednji pogon in — za razliko od večine renaulto" — povprek vgrajeni motor že vnaprej zagotavlja dobro prostorsko izkoriščenost. vendar so se pri Renaultu v ta problem . poglobili in odkrili — žabo zdravniški sedež. Gre pravzaprav za dvojni ‘izum®, ki pa je tako preprost, da je čudno, da že prej nikomur ni prišel na misel. Novi prednji re-deži imajo po dva para »tračnic* za nastavitev. Gornji par, na katerem je pritrjen sam sedež, je usločen, tako da je moč spremljati nagib celotnega prednjega sedeža in voznik lahko sedež na rai na tako, da ima pod stegni vedno dobro oporo. Sopotnik pa si z dviganjem prednjega roba sedeža, pri katerem se istočasno naslonjalo nagne močno nazaj, u-redi dolier položaj za dremanje, ki .je vrh tega tudi varen, ker močno nagnjena sedežna površina preprečuje drsenje naprej po sedežu v primeru trčenja. Ležalnemu položaju je prilagojena tudi pritrditev varnostnih pasov. Drugi del Renaul' zve pogrunta-Cije je še bolj preprost, gre pa v prid prostornosti sopotnikov na zadnji klopi: spodnji par tračnic, po katerem se prednja sedeža kot običajno pomikata samo na-prej-nazaj. je pomaknjen proti sredini sedeža, istočasno pa sta stranska robova sedeža usločena navzgor. Tako je ob prednjih sedežih dovolj prostora, da zadnja sopotnika lahko tja izte"neta svo- ■ noge, ne da bi pri tem motila voznika ali prednjega sopotnika. Več možnosti za spreminjanje položaja nog pa je prav tisto, kar so zadnji potniki doslej pri avtom bihh najbolj pogrešali. Vrh tega so novi Rcnultovi se drži tudi sicer dobro oblikovani, da lahko telesu nudijo oporo v ovinkih, in so zares udobni. Novi sedeži so kajpak nekaj dražji od običajnih — zato imajo usločene tračnice le sedeži v dveh bolje opremljenih različicah de-vetk, slabše opremljeni različici pa imata le drugi del »izuma*, torej skupaj pomaknjeni tračnici, nastavitve nagiba pa ne. Povsem nemogoče je najti prostor za podroben opis vse opreme, zato le nekaj primerov: Že k osnovni opremi sodijo, na primer, brisalniki na dve hitrosti in enkratni zamah metlic ob dotiku stikalne ročice, električni pralnik vetrne šipe, kontrolne lučke obrabe zavor, luč v prtljažniku, konzola s prostorom za radio in drobnarije itd. K nekaj boljši «T» opremi sodijo med drugim »korito* na vratih pri vozniku, greta zadnja šipa in nekaj dodatkov, kot so obešalniki, ogledalce pri sopotniku itd. Oprema «GT» ima halogensk žaromete, merilnik gladine olja na armaturni plošči itd. Da ne bi dolgovezili: osnovna oprema je kljub vsemu nekoliko preveč oskubljena, na primer orez /glavnikov, po drugi strani pa je Renault piri najbolje opremljenih različicah dal na spisek o-preme takšne stvari, ki so sicer običajne le pri avtomobilih višjih razredov — vključno z zelo bogatimi notranjimi oblogami in preprogrami. Za doplačilo pa je moč dobiti tudi posebnosti, kot so električno odpiranje oken. elek-tromagnetsko centralno zaklepanje vrat, klimatsko napravo itd. Renault se je namreč tudi oprijel nove »filozofije*, da marsikateri voznik zaradi manjših stroškov pri gorivu rad preseda z večjega avtomobila za razred ali dva nižje, če lahko tudi tu dobi dobro mero luksuza in udobja. Sicer pa gre pri notranji opremi dodati, da je armaturna plošča oblikovana povsem klasično, da so merilniki pregledni in stikala priročna, da pa je osrednja konzola preširoka in napoti voznikovi nogi za plin. Pri motorjih je Renault posegel s skrinjo, v kateri ima kup različnih pogonskih agregatov za svojo pestro proizvodnjo, in je izbral dva vsaj načeloma precej zastarela primerka s stransko odmično gredjo. Gre za 1108-kubični motor, znan iz renaulta 4 GTL, renaulta 5 in še nekaterih, in za podoben 1397 kubični motor, ki ga med drugim poznamo iz renaulta 18. No, natančneje rečeno, gre le za bloke motorjev, saj so motorji sicer krepko spremenjeni že s tem, da so jih priredili za prečno vgradnjo. Razen tega so se jih lotili še s piljenjem podrobnosti v zgorevalnih prostorih in 1,4-litr-ski primerki so dobili tudi elektronsko krmiljeni vžig brez mehanskih kontaktov in s predvži-gotn, ki ne sledi samo številu vrtljajev, marveč tudi obremenitvi motorja. Cilj je bil seveda še dodatno zmanjšati porabo goriva. Renault 9 je najbolj skladno motoriziran z 1,4-litrskim motorjem, ki zmore 60 KM (črka L v oznaki modela). Je sicer opazno šibkejši od enako velikega motorja, ki z dvojnim vplinjačem zmore 72 KM (oznaka S), vendaT pa je zato nekoliko prožnejši in vožnja z njim mirnejša — skratka, to je najprimernejši motor za povprečnega uporabnika avtomobila. Z 1,1-litrskim motorjem, ki so ga ugasili na vsega 47 KM. pa je devetka le prešibka, kar še zlasti velja pri prehitevanjih. Ob že sicer pičli porabi goriva si je Renault lahko privoščil sko-puštvo pri peti prestavi menjalnika. Tako je petstopenjski menjalnik serijsko vgrajen le z najmočnejšim motorjem, pri srednjem motorju (60 KM) je treba peto prestavo doplačati, z malim motorjem pa je ni moč dobiti. Na pomlad bo prišel še renault 9 au-tomatic z nekoliko pridušeno (68 KM) različico 1,4-litrskega motorja na dvojni vplinjač. Vzrok za nekaj konj manj gre iskati v prilagajanju krivulje navora samodejnemu menjalniku. Podvozje devef,-e s posamično obešenimi vsemi kolesi je renault spredaj oprt na vzmetni nogi, za-d* j pa na prečni vzvo.ini palici, ki sta (za rczliko of’ dosedanjih tako vzmetenih renaultov) v isti ravnini in medosna razdalja ni več različna na levi in desni stra ni vozila. Razen tega imata (seveda prednu) kolesi negativen krstili polmer, ki sam deloma skrbi za to, da avtomobila pri zaviranju in vožnji na neenaki podlagi ne vleče s ceste. Predvsem pa je pri devetki uspela u-glasitev podvozja, kar se tiče kompromisa med udobjem in lego na cesti. Reči gre, da je renault 9 morda doslej najtrše vzmeteni veliko-serijski renault, da pa vendar u-spešno opravi tudi s kratkimi cestnimi grbinami. S tem, da se je tovarna pri vzmetenju precej odpovedala francoskemu okusu, se udobje vožnje ni skazilo, pridobitev pa je predvsem v manjšem nagibanju karoserije v ovinkih. Vrh tega renault 9 tudi pri športni vožnji ovinkov veliko manj kot drugi avtomobili te znamke kaže lastnosti prednjega pogona in z nosom skorajda ne sili iz ovinka, pri normalni hitrosti vožnje pa je sploh povsem nevtralen. Pač pa je pri hitri vožnji naravnost renault 9 nekoliko nemiren. Morda gre vzrok za to iskati v preveč natančnem volanu v srednji legi ali pa v pičlo odmerjenem zaostajanju prednjih koles, zato da bi bil volan lahkotnejši in manj nasilen pri vračanju v osrednjo lego. Sukanje volana je namreč lahkotno tako med vožnjo kot pri plazenju po parkiriščih — vendar tudi na račun dokajšnje po-srednosti, ki je s 4 zasuki od ene do druge skrajne točke v komaj še sprejemljivih mejah. Pri prednjem poganu pogostih sunkov v volanu med močnim pospeševanjem v devetkah skoraj ni čutiti, sunki s slabega cestišča pa prek volana le pridejo do voznika. Poglavje zase je pri renaultih 9 menjainik — in to v dobrem smislu, saj je tokrat Renaultu končno uspelo prednji pogon spariti z menjalnikom, ki ima natančno in »hitro* prestavno ročico. K dobrim vtisom s preskusnih voženj gre pritakniti še učinkovite, zoper pregrevanje odporne zavore, pa dobro vidljivost na vse strani in v celoti dobro okretnost vozila. V slabo pa renaultu 9 štejemo povprečno dušenje ropota motorja, ki se ob pomanjkanju hrupa izpod podvozja in šuma vetra ob karoseriji sliši glasneje, kot smo se razvadili pri nekaterih novejših avtomcbilih. Eno z drugim: po prvem »merjenju* renaultov 9 po dolgem in počez se vsiljuje vtis, da je Renault našel pravo zamenjavo za nekdaj izredno priljubljen renault 12. Očitno so takega mnenja tudi v tovarni sami. saj so dnevno proizvodnjo devetke že zastavili s 1000 primerki na dan, prihodnje leto pa se bo dnevna proizvodnja kar podvojila. Razen tega f;e devetka — seveda v prilagojeni obliki — tudi v Ameriko, kjer bo Renault z devetkami iz ene od nekdanjih tovarn American Motor-sa lezel v zelje Japoncem. BL LAHKO Z VEČ ZAUPANJA GLEDA V BODOČNOST Metro: rešilni pas za British Leyland Največja britanska tovarna avtomobilov British Leyland je bila do pred nekaj leti v hudi stiski, sedaj pa so te težave premostili, predvsem zaradi uspeha njenega zadnjega malčka. Minimetro je namreč naletel na izredno pozitiven odmev ne samo v Veliki Britaniji, temveč tudi v ostali Evropi. Vse kaže, da bo minimetro presegel uspeh, ki ga je imel slavni Is-sigonisov mini v šestdesetih letih. Prav na podlagi uspeha, ki ga ima metro, je konzorcij desetih angleških bank posodil tovarni kar 277 milijonov funtov šterlingov, kar znaša skoraj 651 milijard lir, milijon več milijon manj. Pa pustimo to ob strani in poglejmo malo, kako je z Leylando-vim novorojenčkom, ki ima sedaj že leto dni. Sliki, ki ju objavljamo prikličeta takoj na misel poletje. čas dopustov. In metro je res avto, ki je za prosti čas kar se da primeren. Kljub dokaj o-mejenim zunanjim meram je njegova notranjost še kar prostorna. K temu prispeva še zlasti naslonjalo zadnjega sedeža, ki ga lahko poveznemo naprej, tako da se prostornina prtljažnika kar potroji. Naslonjalo pa je sestavljeno iz dveh nesimatričnih delov, tako da lahko poveznemo le tretjino, medtem ko ostane drugi del na razpolago za potnike. Medtem ko je prejšnji mini lahko povlekel le kakih 300 kg. se metro odlikuje tudi s svojimi vlečnimi sposobnostmi. Metro 1.3 povleče kar 800 kg, kar je za tako majhen avto kar precej, 800 ki-lov pa pomeni, da lahko vleče tudi dokaj veliko prikolico, tako v kateri bodo brez težav živele štiri osebe. Osemsto kilov pomeni tudi, da lahko vlečete za seboj tudi manjšo barko, če je kaj mornarja v vas. ;; : ; NA MORJE SE LAHKO PODAMO TUDI BREZ VEČJEGA UDOBJA Jadrnice razreda «miero» kot nalašč za ljubitelje morja s plitvimi žepi Standardizacija bo omogočila nižje cene - Jadrnice so primerne le za krajša križarjenja Navtični turizem se iz leta v leto vedno bolj širi tudi med manj premožne sloje. Kljub gospodarski recesiji in nižjemu življenjskemu standardu opažamo, da se število čolnov in jadrnic veča. To velja tudi za Slovence tako v zamejstvu kot v matični domovini. Seveda si le redki lahko privoščijo potovalne jahte, večina se odloča za bolj proletarska plovila od gumenjakov do manjših ka-jutnih jadrnic. In prav o slednjih smo in bomo v naši rubriki še največ pisali. Danes vam bomo tako predstavili regatni razred «micro», ki ima vse pogoje, da se po uspehu v Franciji uveljavi tudi v Italiji. Možnost sodelovanja na regatah namreč pozitivno vpliva na razširjenost in s tem tudi na ceno. To pa velja predvsem za ta razred, ki je praktično skrajna minimalna meja, da lahko jadrnico uporabimo tudi za krajša družinska križarjenja. Pravila IOR določajo za vsak razred razsežnostne omejitve, kar samo po sebi vodi k standardizaciji in nižjim proizvodnim stroškom. Jadrnice razreda »micro* imajo po določilih IOR naslednje maksimalne razsežnosti: dolžina 5,50 metra, h kateri se lahko doda še 50 cm za krmilo, vodna črta pa je dolga 5,25 metra. Pravilnik določa še maksimalno težo, površino jader, maksimalni in minimalni ugrez. Kot rečeno, si z jadrnicami tega razreda še lahko privoščimo krajša križarjenja. O kakem udobju bo seveda težko spregovoriti, a bržkone je na morju pomembnejša zanesljivost kot udobje. Jadrnice razreda »micro* so se do sedaj izvrstno obnesle tudi v najtežjih vremenskih pogojih, kar ne moremo trditi za višje razrede regatnih jadrnic. Iz tekmovalnih potreb so jadrnice izredno lahke. Dokler izvajamo tako razbremenitev na manjši jadrnici ostaja struktura še dovolj trdna, da ne bo večjih presenečenj. Tanjši in lažji trup pri šestih metrih dolžine ni tak problem, saj so pritiski v razburkanem morju manjši kot pri večjih jadrnicah. Povsem razumljivo nas bo v razkurkanem morju pošteno premetavalo, a dokler ne bomo trčili v kako oviro, smo lahko gotovi, da bomo ostali na površju, saj so take jadrnice nepotopljive, pravilnik pn predvideva tudi. da se mora jadrnica sama naravnati, če se nagne za 90 stopinj. Poskus sposobnosti samona-ravnavanja predvideva, da vrh jambor ja obtežijo z 10-kilogram- Saint Malo je bil lani prizorišče regate razreda »micro*, kjer so zgovorno dokazati, ua imajo te jadrnice vedno več privržencev sko utežjo, da se jadrnica vleže na bok in se takoj sama naravna, ko snamejo utež. Po vsem tem nam ne preostaja drugega, kot da spregovorimo nekaj o udobju ali neudobju. Navadno je na takih jadrnicah dovolj pogradov za štiričlansko družino, ob zložljivi mizici uspemo tudi sedeti, kuhanje v omejenem pod-krovju pa je že problem, prav tako opravljanje fizioloških potreb, kljub temu, da večina jadrnic predvideva tudi kemično stranišče. Vse • to pa pri krajših križarjenjih ni tako hudo, saj smo že večkrat poudarili, da prebijemo dneve predvsem na krovu. V poletnih mesecih je skoraj važnejši kokpit (pozzetto) kot kajuta, ki jo rabimo samo za spanje. Seveda moramo poskrbeti za smotrno izrabo kokpita, preko katerega nap-nemo šotorko in si tako priskrbimo večji in udobnejši bivalni prostor. Med poletnimi potepi smo navsezadnje dalj časa zasidrani kot v plovbi. Dobra šotorka nam tildi omogoča daljše postanke v varnih zalivih in pristaniščih, kljub sla bemu vremenu. Seveda bomo naše postanke s takimi jadrnicami načrtovali v krajih, kjer bomo imeli pri roki trgovine, saj za večje zaloge hrane v podkrovju ni prostora. Iz vsega tega sledi, da je razred «micro» kot nalašč za pomorsko kampiranje. Večina takih jadrnic ima premično smemo kobilico, da je prevoz po cesti enostaven in tudi splavitev ne predstavlja huj I ših težav. I 1’oskus »auiouarav nav trnja jadrnice razteda »micro* SMUČANJE NA SVETOVNEM PRVENSTVU V SCHLADMINGU Zlata kolekcija Erike Hess narašča Nepričakovano je zmagala tudi v veleslalomu - Zadovoljstvo v jugoslovanskem taboru, v italijanskem pa razočaranje - Danes moški veleslalom v znamenju dvoboja Ph. Mahre- Stenmark SCHLADMING — Švicarka Erika Hess je na najboljši poti, da postane najuspešnejša med vsemi udeleženci svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah, potem ko je osvojila morda še najbolj nepričakovano zlato kolajno v veleslalomu, saj lahko v slalomu veliko bolj zanesljivo upa na največji uspeli. Nadvse u-spešno se je veleslalom končal tudi za jugoslovansko reprezentanco: Andreja Leskovšek in Meta Jerman sta dosegli več kot je bilo od njiju pričakovati v tej disciplini. Nobenega pravega veselja pa ni bilo v italijanskem taboru. Devetnajstletna Erika Hess je i-mela v rokah drugo zlato kolajno nadvse uspešen. Uvrstitvi Leskovško ve in Jermanove sta presegli pričakovanja, saj sta se uvrstili bolje kot je bilo zastavljeno v sicer ambicioznem načrtu pred začetkom sezone. Obe pa sta — vsaka na eni progi — dokazali tudi, da sta sposobni še veliko več, celo močno presenetiti. Andreja Leskovšek, kljub mladosti in pomanjkanju mednarodnih izkušenj, znana kot udarna in pogumna tekmovalka, se na prvi progi nikakor ni mogla razživeti. Ni se odločila za napad, ki je sicer njena značilna lastnost. Doživela pa je buren aplavz s tribun, ko je z izvrstnim časom, s katerim se je povzpela z 20. na trinajsto mesto, prišla na cilj drugega veleslaloma. Najboljši položaj je imela Metka Jerman, ki se je na prvi progi u-vrstila na 10. mesto. Že je vse kazalo, da ji izvrstna uvrstitev ne mo- re več uiti, ko se je na ciljni strmini komaj še rešila in spodrsljaj jo je stal desetega mesta. Kot veleva letošnja tradicija je bilo v italijanskem taboru tudi po tem nastopu mrakobno vzdušje. Res je Zinijeva dosegla 7. mesto, vendar potem, ko je imela v prvi vožnji najboljši vmesni čas. Quariova je bila šele 12., Rocchettijeva je odstopila, Bielerjeva pa sploh ni startala. To je pa za italijanske upe odločno preskromen izkupiček. Lestvica včerajšnjega veleslaloma je bila taka: 1. Erika Hess (Švi) 2'37”17 2. Christin Cooper (ZDA) 2’37”95 3. Uršula Konzett (Liech) 2’38”03 4. Petra Wenzel (Liech) 2’38”05 5. Fabienne Serrat (Fr) 2'38”49 6. Tamara Mc Xinney 2’38”77 (ZDA) Daniela Zini (It) 8. Elisabeth Kirchler (Av) 2’39”31 2’39”63 9. Christa Kinshofer (ZRN) 2’39”73 10. JI. 12. 13. Rosvvitha Steiner (Av) 2’39’ '85 Nadežda Andrejeva (SZ) 2’40”40 Maria Rosa Quario (It) 2’40”52 ODBOJKA V PRVI ZENSKI DIVIZIJI Nabrežinke na vrhu lestvice Bor brez točk ■ V B skupini Kontovel osvojil prvi točki na račun Brega Andreja Leskovšek (Jugoslavija). 14. Irene Epple (ZRN) 2'40”90 15. Metka Jerman (Jug) 2’40”92 16. Sindv Nelson (ZDA) 2'41”03 17. Anne Flore Rey (Fr) 2’41”30 18. Olga Charvatova (ČSSR) 2’41’'42 19. Perrine Pelen (Fr) 2’41”61 20. Ann Melander (Šve) 2’41”82 Danes bo na sporedu moški slalom, ki bo potekal v znamenju dvoboja med Philom Mahrejem in Inge-marom Stenmarkom. Njune možnosti so dokaj izenačene ih kakršnakoli napoved je dokaj tvegana. Italijani v tem nastopu ne morejo-upati na vidnejšo uvrstitev. Bolj so razpoloženi optimistično Jugoslovani, toda v bistvu bo tu na razpolago le ena1 sama kolajna, bronasta, pretendentov za njo pa je mnogo, morda celo toliko, kot še nikoli doslej. 2’40”73 V Schladmingu pred startom - po cilju Dominko Uršič se je znašel Prve dni svetovnega prvenstva v Schladmingu so si v obupnem vremenu prodajalci dežnikov obetali dobro kupčijo, vendar zaman, zakaj prehitela so jih svetovno zna na podjetja, ki izdelujejo smučarske bunde. Kaže, 'a so spretni podjetniki pričakovali tako slabo vreme s snegom in dežjem, zato so v Schladming pripeljali na kupe pelerin, ki so jih delili naokrog z Erika Hess na tem prvenstvu že na prvi progi, med vrati, ki so bila zaradi znatne strmine postavljena tako, da je dodobra prišla do izraza njena izdelana slalomska tehnika. Na drugi progi ki je bila hitrejša, sploh ni več | velikim reklamnim učinkom. ničesar tvegala, saj je prav gotovo Ko je eden izmed naših smučar-ocenila, da je njena prednost s prve skih delavcev, ki jih te dni v proge dovolj za zmago. | Schladmingu ni Tnalo, saj so prizo- Po zlu pa je šla dobra uvrstitev; rišče svetovnega prvenstva obiska-njene sestrične Monike, ki je imela ;a zastopstva zimskih olimpijskih res lepo priložnost v boju za kolaj- iger v Sarajevu, skupina priredite-ne, saj je z zaostankom 44 stotink ijev svetovnega pokala v Kranjski sekunde za vodilno na prvi progi eori {„ drugi, vprašal direktorja lahko upala na velik uspeh, vendar športne konfekcije Toper Dominka Pa mlada švicarska reprezentantka, Uršiča, kako da se ni znašla tudi ki še ni dopolnila 18 let, sploh pa celjska tovarna, se je nekdanji alp-tudi nima še večjih mednarodnih iz-j ski tekmovalec iz Celja, sedaj di-kušenj ni prenesla težke obremenit- rektor v Topru, brzo znašel: «Naše ve, ko se je nenadoma znašla sredi bunde so dovolj dobre, da zdrže boja za veleslalomske kolajne, zato naliv tudi brez pelerin.» na drugi progi ni mogla ponoviti. Nafrpan Tomaža Cerkovnika Jugoslovanski reprezentant svetovnem prvenstvu v Schladmingu Tomaž Cerkovnik, ki ne bo startni v veleslalomu, je odpotoval na tekmovanje za evropski pokal v Mehlmeisel na severnem Bavarskem, kjer sta na sporedu dva slaloma. Tako je postal njegov program v tem tednu precej napet, saj ima Cerkovnik v petek na sporedu moški kombinacijski smuk, ki se ga mora udeležiti, če hoče, da se mu bo štel kombinacijski slalom in z njim dobre točke FIS, ki jih je dobil na tej tekmi. V primeru da bi v Mehlmeislu dobil še boljše točke, kot jih je v Hausu na SP, se smuka za kombinacijo na svetovnem prvenstvu sploh ne bo u-deležil. Tudi Kuvajt v svetovnem pokalu Prihodnjo sezono nova eksotična dežela v pokalu. Svetovni pokal v alpskem smučanju bo imel prihodnjo sezono novo državo, ki nima pravzaprav nobene zveze s smučanjem. Decembra bo zaplapolala na svetovnem pokalu tudi zastava Kuvajta, ki jo bo zastopal avstrijski profesionalni kolesarski dirkač Ger-hard Schoebacher, ki je član novega kolesarskega moštva Puch. «Kar zmore Hohenlohe, si upam tudi jaz. presenečenja Nastop jugoslovanskih reprezen- i tantk je bil neizenačen, vendar pa [ A 8 , *, ,, ....................nnm«iiiiiimmminiiiinnmiunint|inmimm»tHini..................................................................................................................................................... Strahu že nimam nobenega. Septembra bom pustil kolo, ga postavil v klet in začel trenirati na snegu. Moj prijatelj Charlp Kahr mi je že obljubil, da bom lahko jeseni v taboru avstrijskih smukačev, sedaj pa si tu na svetovnem prvenstvu v Schladmingu nabiram izkušnje,» je napovedal svoj prehod na nov šport Gerhard Schoebacher. B0 Jure Franko startal? Zanesljivo tudi ni, če bo v smuku startal Jure Franko. Trener Filip Gartner pravi, naj se odloči Franko, sam Franko pa meni, naj o tem odloča trener. Tako se lahko zgodi, da bo petkov kombinacijski smuk v Schladmingu minil brez jugoslovanske udeležbe, saj sta Križaj in Kuralt izpadla že v slalomu. Odločitev po Garmischu Svetovni prvak v smuku iz Gar-mischa pred štirimi leti, Sepp Wal-cher se ni uvrstil v avstrijsko reprezentanco za svetovno prvenstvo v njegovem rojstnem kraju. «Vendar to še ne pomeni, da sem odnehal. Že-na smuku za svetovni pokal v Garmischu bom skušal popraviti slab vtis, ki sem ga naredil na zadnjih tekmah, nato pa se bom dokončno odločil. Jože Dekleva A SKUPINA Sokol — Club Altura 3:0 (15:8, 15:10, 15:11) SOKOL: Kojanec, A. in M. Per-tot, Caharija, S. in M. Milič, Purič, Usai, Paulina, Gruden, Jazbec. Kljub zmagi sokolovke niso zadovoljile, saj so igrale proti zelo slabim nasprotnicam. A. P. DOSEDANJI IZIDI OMA - La Talpa 2:3; CUS - Club Altura 0:3; Bor - Volley Club 2:3; Vollev Club - Club Altura 1:3; Sokol - Bor 3:0; La Talpa - CUS 3:1; Sokol - Club Altura 3:0. LESTVICA Sokol. La Talpa in Club Altura 4; Volley Club 2; OMA. Bor in CUS 0. B SKUPINA DOSEDANJI IZIDI Volley 80 Duke - Breg 3:0; Kontovel - Gold Fassl 0:3; Nuova Pal-lavolo Trst - Sloga 3:0; Sloga - Vi-vai Busa 0:3; Nuova Pallavolo Trst - Gold Fassl 3:0; Breg - Kontovel - 0:3. LESTVICA Nuova Pallavolo Trst 4; Vivai Busa, Volley 80 Duke, Kontovel in Gold Fassl 2; Breg in Sloga 0. 1. MOŠKA DIVIZIJA DOSEDANJI IZIDI Nuova Pallavolo B - Bor 0:3; VM - Prevenire 2:3; Prevenire - Nuova Pallavolo B 3:0; Bor - Kras 3:0; Prevenire - Bor 3:1; VM - Kras 2:3. LESTVICA Prevenire 6; Bor 4; Kras 2; VM in Nuova Pallavolo B 0. MOŠKA D LIGA Italcantieri - Olympia Terpin 3:0 (17:15, 15:4, 15:13) OLYMPIA TERPIN: Špacapan, Marko in Štefan Cotič, Kuštrin, Terpin, Dornik, Markožič. Kljub odličnemu začetku (Goričani so v prvem setu vodili s 13:2) ni 01ympii uspelo, da bi premagala solidne Tržičane. G. R. DEKLICE Olymp!a — Tradicart 0:3 (11:15, 3:15,3:15) OLYMPIA: Šuligoj, Vrtovec, Olivo, Klanjšček, Bertolini, Delai. G. R. < ŽENSKA D LIGA Plefis - Bor 2:3(9:15, 15:10, 10:15, 15:8, 14:1«) BOR: Fhjrlanič, Vodopivec. Jazbec, Ukmar, čač, Montanari in Tomšič. O zmagovalcu te zanimive in borbene tekme so odločale zadnje točke v petem setu, saj po kar dveh urah igre nobeni ekipi ni uspelo porušiti ravnotežja, ki je vseskozi vladalo na igrišču. Kazalo je že, da bodo zmago slavile gostiteljice, ki so vodile z 9:6, 13:9 in celo 14:12, naposled Da so se borovke vendarle opomogle in predvsem zaradi večje izkušenosti izbojevale štiri odločilne točke. Sloga — Sangiorgina 0:3 (4:15, 10:15, 8:15) SLOGA: Adam, Malalan, Sosič, Kovačič, Drnovšček, Milič, Purič, Vidali. Sloga .je tokrat imela na drugi strani mreže močne in izkušene nasprotnice, saj je ekipa Sangior-gine na vrhu lestvice. Posebno v drugem in tretjem setu so sloga-šice igrale borbeno in tako pokazale živo ter zanimivo igro. Na žalost vse to ni zadostvovalo za zmago. Martina C-2 LIGA Fontanafredda - Kontovel 3:2 (-7, -8, 13, 11, 11) KONTOVEL: Ban, Cibic, Černja-va, Daneu, Maver, Prašelj, Regent. Kontovelke so v soboto nerodno klonile šesterki Fontanafredde in si skoraj gotovo zapravile možnost nastopanja v skupini boljših ekip v drugem delu prvenstva. Poraz je še posebno pekoč, če pomislimo, da so Kontovelke osvojile prva dva seta in so v tretjem že vodile s 13:10, takrat pa je na igrišču prišlo do preobrata. Kontovelke se niso mogle več zbrati ter organizirati i-gro in so prepustile pobudo doma- T. C. činkam. BOKS TOKjO — Američan Davey Mooie je osvojil naslov svetovnega boksarskega prvaka v super velter kategoriji (verzija WBA) potem ko je s tehničnim k.o. v šestem kolu premagal domačina Tadašija Mihao. NOGOMET DANES PRI DOMJU OB 15.00 V zaostali tekmi Domio - Breg Brežani bodo danes igrali zaostalo tekmo 2. amaterske lige proti Domiu. Srečanje bo na igrišču pri Domju in se bo pričelo ob 15. uri. Poleg te tekme pa bodo danes v tej ligi igrali še naslednje: Cam-panclle - CGS; S. Marco - Op. Supercaffe; Zaule - Opicina. (B. R.) Staranzano — Primorje V okviru priprav na nadaljevanje 2. AL bo proseško Primorje danes igralo prijateljsko srečanje v Štarancanu proti tamkajšnji ekipi, ki nastopa v 2. AL skupine E in je trenutno na zadnjem mestu Milaninter - Poljska MILAN — Mešana selekcija igralcev Milana in Interja se bo v nedeljo, 21. februarja, pomerila v Milanu v prijateljskem srečanju z reprezentanco Poljske. Milanska selekcija bo po vsej verjetnosti nastopila s postavo: Piotti, Bergomi, Maldera, Buriani, Canuti, Bini, Novellino (Ba-gni), Prohaska, Altobelli (Jordan), Beccalossi, Antonelli. fliimiiimtiiiiiiiiitiimmiiiltiiiiiiiiimiiiiiiiuiiimnimiMitiiiiiiiiiiiitiiiitMHmmmimmiiiimmitimmiitiiiitnMiiiiiiiiiimiiiiiiiiimii'HlllliilmltillliiillllllM'1 mm DEŽELNO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKI Domio — Primorje 2:1 (1:0) PRIMORJE: Zetin, Zankolič, Nabergoj, Antoni, Martellani, Trobec, Rochetti, Vidali, Celea, Danieli, Meden. STRELEC za Primorje: Meden iz 11-metrovke V gosteh je proseško Primorje ponovno moralo z igrišča poraženo. Prosečani so zaigrali brez vsake borbenosti, kar je seveda omogočilo sicer solidni ekipi Domia, da je v prvem polčasu prišla v vodstvo, v nadaljevanju pa tudi zasluženo podvojila. Za rdeče-rumene je edini gol dal tokrat napadalec Meden, ki je bil tudi obenem najboljši v vrstah Primorja. W. H. IZIDI 17. KOLA Domio - Primorje 2:1, Pro Gori-zia - Costalunga 1:1, Supercaffe -Giarizzole 0:0, S. Giovanni -?Udi-nese 0:3, Muggesana - Sangiorgina 3:2, Portuale - Chiarbola 0:2, Real Udine - Monfalcone 2:1. LESTVICA Udinese 32, Monfalcone in Pro Gorizia 23, Costalunga 21, Sangior- KOŠARKA V KORACEVEM POKALU Danes znani polfinalisti Posebno zanimivi srečanji v Rietiju in Beogradu 36:25 V središču pozornosti današnjega’ Zadnjega četrtfinalnega kola Kora-čevega pokala bosta nedvomno srečanji v Rietiju in Beogradu. V Rietiju bo domača Acqua Fa pia igrala proti šibenki. Obe ekipi Imata enako število točk. V prvem srečanju so zmagali jugoslovanski košarkarji s točko razlike. Italijan- Sasson - Jandran 28:35 (16:18) ski predstavniki so zato danes fa-vpriti za zmago in s tem seveda tudi za uvrstitev v polfinale. V Beo- Italija - Klagenfurt (18:10) ITALIJA: Breda, Jelič, Scropet-ta 4, Chionchio 6, Zafferi, Sivini 1, Cinagli 2, Widmann 1, Pischianz 9, Bozzola 4, Gitz 4, Gialdini 1, Schina 3. Culini, Pippan. gradu pa ima domača Crvena zvezda možnost, da se uvrsti v polfinale. Beograjčani bodo namreč igra-li Proti moštvu Latte Sole, ki jih je S Prvi tekmi premagal z dvema točkama razlike. POKAL PRVAKOV V prvem povratnem kolu finalne skupine poka'i prvakov bo danes oquibb igral doma proti Barceloni, beograjski Partizan pa bo igral v gosteh proti moštvu Nashua iz Den Boscha. Sinudvne polfinalist BOLOGNA — V zadnji četrtfinal- Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Založništvo tržaškega tiska Vabita danes, 3. februarja, ob 20. uri v malo dvorano Kulturnega doma v GORICI na Predstavitev knjige prof. ALDA Rupla tfuesna kultura MED SLOVENCI V ITALIJI V kulturnem sporedu bo sodeloval moški zbor DANICA z Vrha. tekmi pokala pokalnih prvakov sinoči bolonjski Sinudyne prema-londonski Crysta! Palače s 77:68 IO;30) in se je tako uvrstil v pol Me. '-ugrebška Cibona pa bo igrala Ms pmtj Hapoehi Rokomet PRIJA ir, IJSKI TEKMI Zmagi «azzurrov» •n Jadrana s Kozine v organizaciji Cividina in Tržaš-hranilnice sta bili v nedeljo v ■jUški športni palači dve zanimivi kometni tekmi, v katerih je ita ®nska reprezentanca zanesljivo Mkgala moštvo Klagenfurta, .tem ko je Jadran s Kozine od av‘t tržaškega prvoligaša Sasson. SASSON TRST: Callegaris, Vidrini, Palma 2. Grio 3, Piccione, Zam-piello 4, Voltolina, Polese 3, Klobas 6, Fabjančič 9, Muran 1, Zatti. JADRAN KOZINA: Krt, Z. Metlika 7, Fernetič 4, Štolfa 2, Mislej 2. Stojnič 1, Lazar 5, Petrinja 3, Božeglav 2, Giznetič 9, I. Metlika. Max Delovanjš ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 4. t.m., ob 18.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije. Dnevni red: pregled dosedanjega dela komisije; 2. načrtovanje trenerskih tečajev; 3. rekreacijska dejavnost; 4. novi posegi na odbojkarskem področju. KOŠARKA NASE PETERKE V MLADINSKIH PRVENSTVIH Med naraščajniki naši osvojili dve zmagi KADETI Sokol — Inter Milje 33:72 (17:36) Sokol: Bagozzi, Pertot 8, Stanissa, Bandelli 9, Gruden, Busan 12, Sedmak, Pahor 4. Peterka iz Milj je brez večjih težav odpravila domači Sokol v predzadnji tekmi prvega kola. Nabre-žinci so igrali slabo v napadu, vse preveč pa je bilo tudi zapravljenih žog pri netočnih podajah. Andrej P. Ferroviario B — Bor 98:78 (48:30) BOR: Žerjal 5 (1:3), De Carli 12, Maver 24 (2:3), Tavčar 6, Furlan, Tremul 23 (1:2), Struna 8, Komar, Devčič. Nadaljuje se vrsta Borovih porazov. V izredno okrnjeni postavi so naši fantje izgubili proti sicer solidnemu, a premagljivemu Ferro-viariu. Naši, ki so nastopili brez standardnih centrov in Volka, so bili fizično slabši od nasprotnika, vendar so igrali razmeroma dobro. Max IZIDI 10. KOLA Don Bosco B - Inter 1904 70:58; Sokol - Inter Milje 33:72; Ferroviario A - Prevenire 137:31; Ferroviario B - Bor 98:78; Alabarda -Stella Azzurra 65:51. LESTVICA Ferroviario A 20; Inter Milje 18; Don Bosco A in Ferroviario B 14; Don Bosco B 12; Inter 1904 10; Sco-glietto in Alabarda 8; Bor 6; Stella Azzurra 4; Sokol in Prevenire 0. NARAŠČAJNIKI A SKUPINA Don Bosco B - Kontovel 81:65 (35:34) KONTOVEL: Danieli 2, Emili 2, Grilanc 22, Piras, Pertot, Starc 39, Škabar, Compare. Tudi tokrat so Kontovelci izgubili proti drugi postavi Don Bosca. To ekipo sestavljajo leto mlajši i-gralci. Prvi polčas je bil izredno izenačen. V drugem so domačini odločno povedli, ker so Kontovelci znatno popustili. D. S. Barcolana B — Jadran 52:57 (31:20) JADRAN: Fabi 10 (4:9), Persi, Fonda, Kerpan, Sartorati 2, Gra nier 9 (5:8), Košuta 36 (4:9). Jadranovi naraščajniki so osvojili prvo zmago in se poleg tega oddolžili nasprotnikom, ki so v prvem srečanju zmagali bolj zaradi slabega sojenja kot zaradi lastne zasluge. Najboljši pri Jadranu je bil Košuta, ki se je po dolgi odsotnosti ponovno vrnil na igrišče. iniiiiiiiiMiiiiininiiiiiiiiiiiMitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiui KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Velik podvig Kontovelove peterke NA TRŽAŠKEM Zamboni & Scheriani — Kontovel 100:103 (35:46; 82:82; 91:91) KONTOVEL: Gulič 35 (11:20), Vremec 24 (2:2), Daneu, Kojanec, E-mili 12 (2:2), Prašelj 5 (1:3), Rau-ber 24 (12:16), Pupis 3 (1:3). Kontovelovi košarkarji so v tem kolu promocijskega prvenstva poskrbeli za velik podvig. V Miljah so namreč v okrnjeni postavi (manjkala sta Walter Ban in Andrej Vas-sallo) premagali močno ekipo Zamboni & Scheriani. Zlasti v napadu so bili naši košarkarji odlični, pri tem pa sta se še posebno izkazala Gulič in Vremec, ki sta skupno dosegla skoraj 60 točk in sta sploh igrala eno najboljših tekem v tej sezoni. Tekma je bila zelo izenačena in razburljiva, saj so Kontovelci zrna gali le po dveh podaljških. Za podvig pa gre pohvaliti vse Konto-velove košarkarje. SGT - Polet jutri Tekmo med Ginnastico Triestino in Poletom so preložili na jutri. Bor — Inter Milje 73:68 (38:34) BOR: Čok 12, Zobec 9 (1:3), Ra-žem 14 (2:3), Meneghetti, Male, Maver 6, Race 18 (2:3), Pegan 12, Corbatti 2. SODNIKA; Spadaro in Fornasari Borovi člani so na domačem i-grišču odpravili šibko peterko milj-skega Interja, ki zaseda predzadnje mesto na lestvici. Kljub zmagi pa naši še zdaleč niso zadovoljili. Igrali so vse preveč površno in neučinkovito, tako da se niso nikoli »odlepili* od slabega nasprotnika. Nekoliko boljše je igral le Zobec. IZIDI 12. KOLA GMT Don Bosco 51:53; Z&S -Kontovel 100:103; Bor - Inter Milje 73:68; Ferroviario Barcolana 79:75; Časa del Frigo Scoglietto 73:75; CUS Stella Azzurra 48:84. LESTVICA Scoglietto 22; Z&S 18; Barcolana 16; Don Bosco, Ferroviario in Stella Azzurra 14; GMT, Kontovel in Bor 12; SGT in Časa del Frigo 10; Polet 6; Inter Milje 4; CUS 0. Don Bosco, SGT, Polet in Inter Milje imajo tekmo manj, Cancia NA GORIŠKEM Dom — Edera 71:72 (37:27) DOM: Sanzin 4, Mauro Dornik 8, Nanut, Grinover 14, čubej 3, Ziani 11, Ug0 Dornik 24, Prinčič 7. Domovcem je v soboto za las u-šla zmaga, potem ko so vodili do trinajste minute drugega polčasa. Žal jih je sreča v zadnjih odločilnih trenutkih zapustila, tako da je gostom uspelo obdržati . točko prednosti. «Belordeči» so v prvem polčasu igrali res dobro, obramba je u-spešno delovala in tudi v napadu so znali naši fantje lepo zadevati. Ob koncu prvega polčasa so do mačj vodili kar z desetimi točkami razlike in vse je že kabalo, da so na pragu nove zmage. V drugem polčasu pa igra do-movcev ni bila več tako učinkovita kot poprej. Gostje so to izkoristili in prešli v vodstvo in to prvič v štirinajsti minuti. M. Č. IZIDI 12. KOLA Don Bosco B - Kontovel 81:65; Barcolana B - Jadran 52:57; Don Bosco A - Ricreatori 143:50; GMT -Ferroviario 63:76; Libertas A je počival. LESTVICA Don Bosco A 24; Libertas A 18; Ferroviario 16; GMT in Don Bosco B 14; Ricreatori 10; Kontovel 6; Barcolana B in Jadran 2. B SKUPINA Bor — Libertas B 87:51 (46:27) BOR: Pregare 15 (3:6), Kovačič 10, Krapež 6, Jogan 1 (1:3), Smo-tlak 2, Pisani 16, Tavčar 6, Žnideršič 9 (1:3), Korošec 20 (2:5), Pieri 2. Borovi naraščajniki so premagali šibko peterko Libertasa B. Naši so bili vseskozi boljši od skromnih na sprotnikov. Zelo dobro so igrali Pisani, Pregare in Žnideršič. IZIDI 11. KOLA Servolana A - Servolana B 108:56; Inter Milje - Inter 1904 54:56; Bor -Libertas B 87:51; SGT - Barcolana A 146:60. LESTVICA Servolana A 22; Inter 1904 20: Inter Milje in SGT 14; Servolana B 8; Bor 6; Libertas B 2; Barcolana A 0. «PROPAGANDA» Bor — GMT 46:69 (16:41) BOR: Civardi 15 (1:10), Barut, Barini 2 (0:4), Kovačič 10 (0:6), Matera, Mosetti 6, Burolo, Lippo-lis 1 (1:3), Pertot 10 (2:3). Mladi borovci so ponovno izgubili, tudi tokrat pa so imeli dokajšnjo mero smole, saj so ponovno nastopili v okrnjeni postavi, brez bolnega Žetka in z močno poškodovanim Lippolisom, ki bo verjetno počival do konca prvega dela. Tokrat je najboljše igral Pertot. IZIDI 5. KOLA Inter 1904 - Don Bosco B 60:49; Libertas - Inter Milje 25:44; Servolana - Ricreatori 77:43: Ferroviario - SGT 45:38; Bor - GMT 46:69: Saba - Kontovel 100:56. LESTVICA GMT 8; Don Bosco A. Saba, Ferroviario in Servolana 6, SGT in Don Bosco B 4; Bor, Ricreatori, Inter Milje, Inter 1904 in Kontovel 2, Libertas 0. Don Bosco A, Bor, Servolana in Saba imajo tekmo manj. Cancia NAMIZNI TENIS Moško promocijsko prvenstvo V slovenskem derbiju Kras boljši od Bora V 1. povratnem kolu moškega promocijskega prvenstva je Kras zanesljivo premagal borovce. V Krasovih vrstah se je še posebno izkazal Boris Štoka. Bor — Kras 0:5 Lozej - Bosticco 17:21; 16:21 Blažina - Štoka 16:21; 13:21 P. Italiano - Colja 12:21; 15:21 Lozej - Štoka 12:21; 17:21 P. Italiano - Bosticco 17:21; 18:21 Ervin Žerjal JADRANJE Trofeja prijateljstva 1982 V Trstu je bila seja tehničnega odbora tekmovanja jadrnic optimist - 420 za «Trofejo prijateljstva 1982». Seje so se udeležili predstavniki jadralnih klubov iz Furlanije - Julijske krajine, Sloveni’? in Koroške. Tržaško Sireno iz Barkovelj je zastopal predstavnik tega kluba Bogateč. Na sestanku so tudi sestavili letošnji koledar tega tekmovanja, ki je tak: 10. in 11. aprila v Portorožu (optimist) 10. in 11. aprila v Kopru (420) 19. in 20. junija na Vrbskem jezeru (optimist - 420) 18. in 19. septembra v Trstu (optimist - 420). gina 20, Giarizzole in Muggesana 17, Domio 16, Supercaffe in Chiarbola 15, S. Giovanni 14, Real Udine 12, Portuale 7, Primorje 3. UNDER 20 San Marco — Vesna 1:1 (0:0) VESNA: Savarin, Bukavec, Sandrin, Codarin, Basiacco, Cicchese, Metelko, Zucca, Candotti, Picchieri, Kostnapfel. STRELEC za Vesno Cicchese v 30. min. d.p. Tokrat remi v gosteh res ne zadovoljuje mladih Križanov, ki so pokazali proti sicer solidnim domačinom zelo lepo igro. Čeprav je tudi tokrat manjkalo več standardnih igralcev, ki so zaposleni s člansko ekipo, so «plavi» večkrat spravili v težave o-brambo San Marca. Zlasti se je izkazal Picchieri, ki je lepo vodil igro svojih in večkrat tudi sam iskal pot do gola. Kljub premoči «plavih» so prav domačini povedli, toda Cicchese je kaj kmalu remiziral in tako omogočil, da si je Vesna zagotovila točko. Fabio IZIDI Supercaffe - Edile Adriatica 1:1; Costalunga - Domio 6:0; Opicina -Monfalcone 2:2; Stock - Aurisina 3:1; Zalile - Portuale 0:1; San Marco - Vesna 1:1. Breg je počival. -- LESTVTCA Monfalcone 26; Portuale in Edile Adriatica 22; Costalunga 19; Aurisina 18; Vesna in Opicina 17; Supercaffe 16; San Marco 12; Domio in Stock 9; Zaule 7; Breg 4. POKRAJINSKO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKI Chiarbola — Kras 1:1 (1:0) KRAS: Peric, Colja, Doljak, Škrk, Drago Purič, Pascutti, Castellani, Terčon, Micolin, Bullo in Bertocchi (13. Klavdij Purič). STRELEC ZA KRAS: Pascutti. Kras je proti ekipi Chiarbole iztržil le točko, čeprav so se Tržačani predstavili sodniku le z desetimi igralci. Krašovci so nastopili brez diskvalificiranega šuca. Namesto njega, je igral Doljak, ki ni razočaral. Prvi so povedli domačini iz protinapada. Krašovci so izvedli precej strelov iz roba kazenskega prostora toda njihovi udarci so bili ali prešibki ali netočni, v nadaljevanju pa so že v šesti minuli izenačili s Pascuttijem. R B Gaja - Fortltudo 3:4 (0:4) GAJA: Zupin, Jež. Stranj, Ra-potec, Tome, Kralj, Marjan Gojča, Pečar, Milkovič, Križmančič (Milan Gojčh). Že v uvodnih minutah so imeli Gajevci smolo, saj so zamudili zelo ugodne priložnosti, gostje pa so prišli prvi do gola in so v nadaljevanju še trikrat zatresli gajino mrežo. Ko je že vse kazalo, da se bo tekma zaključila z visoko zmago enajsterice Fortituda so se varo- OBVESTILA ŠD Breg obvešča, da ob priliki smučarskega tekmovanja, ki ga organizira v nedeljo, 7. februarja, v Trbižu, SK Devin, priredi izlet s tekmovanjem. Zainteresirani naj se čim-prej zglasijo v gostilni Livio Sancin v Boljuncu. # * # Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da so treningi ženske košarke ob torkih (Ul. Caravaggio ob 20.30) in četrtkih (stadion «1. maj» ob 21.30). Vljudno vabljene! • » * Namiznoteniški odsek ŠZ Bor vabi stare in mlade, da se udeležijo treningov, ki so ob torkih in petkih od 16.30 do 19.00 v telovadnici liceja «F. Prešeren*. Dobrodošli so tudi starejši ali stari rekreativci ter začetniki vseb starosti. Za informacije telefonirati Rase-niju (74-50-92). * • • ŠD Mladina — smučarski odsek obvešča, da se tečaj telovadbe nadaljuje in sicer vsak torek od 20. do 21. ure in vsak četrtek od 19.30 do 21. ure. SK Devin organizira ob priliki tekmovanja za pokal Lepi vrh avtobusni izlet v Trbiž. Zainteresirani s’ lahko zglasijo pri odbornikih vljučno do petka, 5. t.m. # * # ŠD Mladina smučarski odsek organizira smučarski izlet v Trbiž ob priliki tekme «Lepi vrh*, ki bo v nedeljo, 7. t.m. Odhod z Opčin ob 5.50 izpred trgovine Decibel. Vpisovanje na Opčinah sprejema odbornik šuber, tel. 212859. Odhod iz Križa ob 6. uri izpred spomenika. Vpisovanje v Križu sprejema odbornica Silva v trgovini »Pri kostanju*. * • » ŠD Mladina smučarski odsek obvešča, da je v teku vpisovanje za tekmo »Lepi vrh* (to je prvo prehodno tekmovanje za zamejsko prvenstvo). Zainteresirani naj se zglasijo pri odbornici Silvi v trgovini »Pri kostanju*. do vključno v petek, 5. t.m. do 18. ure. vanci trenerja Bogdana Čuka le predramili, zaigrali so kot znajo in v kratkem zmanjšali rezultat na 3:4, vendar ves trud je bil zaman za izenačenje, ker je bilo prepozno. E P IZIDI 16. KOLA Chiarbola - Kras 1:1, Gaja - For-titudo 3:4, For You - Zaule odi., Blue Star - Montebello 0:3, Roia-nese - S. Vito 3:1, Olimpia - S. An-drea 4:0, CGS - Campanelle 2:1. LESTVICA Campanelle 25, CGS 24, Fortitudo in Olimpia 21, Roianese in Montebello 17, S. Andrea 16, Gaja 13, S. Vito 12, Chiarbola 8. For You 7, Blue Star in Zaule 6, Kras 5. NAJMLAJŠI A SKUPINA For You — Breg 0:2 (0:2) BREG: Degrassi, Cicotti, Babič, W. Olenik, Ciacchi, Sancin, Biagi, (Sturman), Tul, Bonetta, Godina, Cassiani (Kerstich). STRELCA: Bonetta in Biagi. Breg je slavil klasično zmago z goloma Bonette (strel izven kazenskega prostora) in Biagi ja (iz hitrega protinapada), ki sta padla že v prvem polčasu. Zmaga pa bi bila lahko še izdatnejša, če bi Brežani izkoristili vse priložnosti, ki so jih bili ustvarili. Med zmagovalci sta se še posebej izkazala Ciacchi in Tul. (A. B. IZIDI 16. KOLA For You - Breg 0:2, Domio -Chiarbola 0:0, Fortitudo - Zaule 1:2, Giarizzole - Costalunga 1:2, Campanelle - Ponziana 2:0. S. Vito je počival. LESTVICA S. Vito 21. Costalunga, Breg in Campanelle 20, Giarizzole 19. Fortitudo 14, Domio 11, Chiarbola 10, For You 7, Ponziana 5 Zaule 3. NAJMLAJŠI B skupina Blue Star - Zarja 3:0 (1:0) ZARJA: Milani, Renar. Žagar, R. Kalc, Cink, M. Kralj, A. Kalc, Hlab-jan. Družina, Carli, Gregori, B. Kralj. Zarja je ponovno zapustila poražena igrišče. Poraz gre pripisati nekaterim napakam v obrambi in netočnosti napadalcev, ki so pri rezultatu 0:1 dvakrat zadeli vratnico. Bazovci so vsekakor prikazali lep nogomet, predvsem v drugem delu srečanja, ko so močno oritisnili na nasprotnikov gol. Blue Star je dosegel zadnja dva zadetka nekaj minut pred koncem. V vrstah Zarje so se izkazali Žagar, M. Kralj in Renar. P. B. Primorje - Montebello 1:5 (0:3) PRIMORJE: Zetin, Zerbo, Simatz, Bajnat, Micheli, Pahor, Gregori, Sardoč, Faggin, Komino. STRELEC za Primorje: Komino. Primorje je podleglo ekipi Monte-bella, ki jo je v prvi tekmi v gosteh premagalo z dvema goloma razlike. Prosečani so stopili na igrišče v desetih, tako da je bila naloga gostov v tem srečanju še olajšana. Montebello je že v prvem polčasu zapečatil izid. «Rdeče-rumenim» je v drugem polčasu uspelo le priti do častnega gola, ki ga je dosegel Komino. W. H. IZIDI 16 KOLA Blue Star - Zarja 3:0, Primorje * Montebello 1:5, S. Andrea - Roiane se 2:0, Supercaffe - Portuale 2:1 S. Sergio - CGS 0:2, Triestina - Olim pia 2:0. LESTVICA Supercaffe, Triestina in Montebello 21, Blue Star, Roianese in Portuale 19, S. Andrea 18. Olimpia in CGS 12, S. Sergio 8, Primorje 4, Zarja 3. TENIS Connors suspendiran NEW YORK — Teniški profesionalni disciplinski svet je izključil Jimmyja Connorsa za 21 dni, tako da ne bo mogel nastopiti na nekaterih Grand Prix turnirjih. Diskvalifikacija je nastopila avtomatično potem ko je Connors presegel vsoto 5 tisoč dolarjev globe v enem letu. Zadnjo globo v višini 1.000 dolarjev so mu zasolili zaradi nesramne ge-ste proti sodniku polfinalnega srečanja s Hooperjem na philadelphlj-skem turnirju. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeliah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. za organizacije in podietia mesečno 120,00, letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11, nad,, telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 nun) 32 400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiška, Trst 11-5374 1 Stran 6 3. februarja 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel lzd«i»LJzTT in tiski T ^ Trst Član italijanske zveza časopisnih IM ]h založnikov FIEG IZJAVE PREDSTAVNIKA PALESTINCEV V PARIZU PLO manj negativno ocenjuje sedanjo egiptovsko politiko Predstavnik PLO kritiziral odločitev Mitterranda, da obišče Jeruzalem SKLENILI SO NA SESTANKU V SOBOTO Krščanska demokracija v Ukvah za pouk slovenščine v šoli Egiptovski predsednik Hasoi Mubarak s francoskim predsednikom Mitterrandom (Telefoto AP) Krščanska demokracija v občini Naborjet se .je v skladu z volilnim programom na zadnjih upravnih volitvah, ki .ji .je prinesel relativ no večino glasov in s tem tudi od ločilno besedo v tej občini v Kanalski dolini, na sestanku v soboto zvečer v Ukvah zavzela, da se v osnovno šolo uvede reden pouk slovenskega jezika. Na sestanku je bilo prisotnih vseh pet svetovalcev krščanske demokracije v Ukvah, Slovenci Adalbert Mešnik, Edi Kravanja in Toni Erralh, Furlan Dino Zanuiti in Italijan Gino Barocco. Naj dodamo, da sta Zanutti in Barocco poročila domačinki z Ukev in da njuna otroka plešeta v slovenski folklorni skupini. Poleg zgoraj omenjenih petih svetovalcev so bili na sestanku navzoči tajnik sekcije KD Renato Ca-ramore in župan občine Naborjet Antonio Erlich. Njun? navzočnost je politično ovrednotila dogodek. Sestanku sta prisostvovala tudi župnik Marjo Garjup in dr. Rafko Dolhai. Predstavniki krščanske demokracije so s takšnim stališčem izkazali svojo dobro politično voljo do reševanja slovenskega narodnega vprašanja v Kanalski dolini. Ob tem so od slovenskih predstavnikov zahtevali, da jim po strokovni plati pomagajo uri iskanju rešitve. Predlagali to jim, naj prinesejo gradivo, da bi po pravni plati lab ko izvedli svojo politično obveznost. V razpravi so izvoljeni zastopniki krščanske demokracije izrazili začudenje, da v Beneški Sloveniji, k.jer nesporno živijo Slovenci, v šolah ni mogoče poučevati slovenščine. Javno so izpovedali, da v Karnijski dolini živijo Slovenci in da jim zalo pritiče pravica učenja materinega jezika med rednim poukom. Preden so se razšli, so se dogovorili za naslednji sestanek, ki ga bodo še širše zasnovali. Politična obveznost, ki so jo spre jeli tako pomembni zastopniki krščanske demokracije kot so n.jen politični tajnik, župan in vseli pet svetovalcev te stranke iz Ukev. slovenska javnost sprejema z zadovoljstvom. Taista sloveaska javnost pa je prepričana, da bo z enako dobro politično voljo stranka relativne večine nastopala tudi v drugi fazi boja. ko bo potrebno poiskati pravno-politieno osnovo za uvedbo pouka. Kakor je znano, se že šest let slovenski jezik v Ukvah poučuje na prostovoljni osnovi v nouoldan-skih urah in da ta pouk Doteka v poslopju osnovne šole. ki jo šoiska oblast daje na razpolago tamkajšnjemu slovenskemu kulturnemu društvu, ki tečaj prireja, (gv) (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) PARIZ —.Mubarakova politika se v temeljih še ne razlikuje od Sada tove. vendar smo kljub vsemu z zadovoljstvom opazili nekaj premikov, je za ljubljansko «Delo» izjavil Ibra liim Sousse, pariški predstavnik PLO. Tako recimo palestinska organizacija «pozdravlja večje ali manj še odpiranje Egipta proti Sovjetski zvezi*, in nasploh ocenjuje, da Ijo morda kmalu napočil čas, ko se bo Egipt vrnil v arabsko družino, iz katere je bil izobčen »izključno po Sadatovi krivdi*. Ibrahim Sousse je skorajšnjo pot fianeoskega predsednika v Jeruzalem označil kot »spodbujanje a-gresivne. rasistične politike Izrae-la», spodbijajoč tezo zunanjega ministra Cheyssona, po kateri velja pri iskanju miru navezovati prijateljski dialog z obema stranema. »Francija bi morala potegniti črto: ali tabor agresorja ali tabor žrtev*, je dejal predstavnik PLO. Vendar je hkrati poudaril, da so odnosi nje gove organizacije z novimi francoskimi oblastmi še pristnejši kot za Gisoarda. »Dobivamo štipendije za mlade Palestince, lažje navezujemo stike, večja je skrb za varnost na ših ljudi na francoskem ozemlju.» je dejal Ibrahim Sousse. Po njego vih predvidevanjih ho Jaser Ara fat letos nauos'ed le uradni gost v Parizu — za Giscarda jo bil obisk nekajkrat predviden, vendar v zad njem hipu vedno preložen. 'Na Bližnjem vzhodu smo aktivi sti in aktivisti bomo ostali,* nam je pred dnevi izjavil zunanji minister Che»son. Mar je v živahni diplomatski aktivnosti, ki se trenutno od vija v Parizu, torej videti znamenja novih pobud za rešitev krize? Po odhodu egiptovskega predsed nika Mubaraka iz francoske pre stolnice je mogoče trditi vsaj eno: Francija se močno trudi, da bi na Bližnjem vzhodu /.manjšala težo ZDA. Maroški kralj Hasan II., ki se je med zasebnim bivanjem v Pa rižu menda sestal z Mubarakom, na primer meni. da bodo neizprosni Izraelci prisluhnili »znani odkritosti Francoisa Mitterranda*. Sodeč po pogovoru z Ibrahimom Sousso bo pot do razpleta še dolga. PI.O še vedno zavrača posamične rešitve, kakršna bd denimo aprilska prepustitev Sinaja Egiptu. (Zvedelo se je. da bo Francija v sina iških mirovnih silah sodelovala z močno medicinsko ekipo, morda tudi s tran športnimi sredstvi, predvsem letali.) «Mir med Egiptom in Izraelom? Že, toda za kakšno ceno: za podalj šanje negotovosti štirih milijonov palestinskih brezdomcev.* komentira Ibrahim Sousse. Po njegovi oceni je 17-letni boj PLO rodil dovolj sa dov, da se ne ka/e odrekati*" dosedanjim smernicam: vojaškim one racijam proti okupatorju in iška niu taksne diplomatske rešitve, ki bi jo «broz izjeme podpisala vsa arabska skupnost* VILKO NOVAK Novi postopek za vojno škodo RIM — V uradih ministrstva za finance leži, 37 let po koncu vojne, še na stotisoče prošenj za odškod nino za vojno škodo. Vlada se. jih hoče iznebiti in je zato odredila, da je treba vse že vložene prošnje «po trditi* do konca maja, ker jih dru gače ne bodo več upoštevali. Oško dovanoi. ki so jim pa že določili od škodnino, a so od njih zahtevali kak šno dodatno dokumentacijo, jo mo rajo predložiti do konca tega meseca. Tako potrditve že vloženih pro Serij-, kot zahtevano dokumentacijo, je treba predložiti v navedenih rokih ali neposredno generalnemu ravnateljstvu za vojno škodo (v Rimu. Trg Dalmazia št. 1) ali pa prek kra jevnih finančnih intendanc. MANILA — Dvanajst oseb je izgu bilo življenje, pogrešajo pa jih najmanj 28 zaradi poplav v številnih deželah na jugu-Filipin. ..."............................................................»HUIUMU»l»»H>l)U»n»U»»»IHUHIU>HU»»UUHU»»UUUHHUUI SZ MENI, DA JE BOJ ZA NOVE MEDNARODNE GOSPODARSKE ODNOSE NE ZADEVA Moskva poudarja svoje gledanje na probleme dežel tretjega sveta Pravdin članek nikjer ne omenja deleža neuvrščenih v borbi za osvoboditev izpod imperializma DANES V PARIZU ZAČETEK 24. KONGRESA KPF FRANCOSKI KOMUNISTI V KRIZI BREZ PRAVIH NAČRTOV ZA IZHOD Zelo plitek predkongresni dokument, ki poskuša zvrniti krivdo za zadnje volilne poraze na prejšnja vodstva, ne napoveduje večjih sprememb (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) MOSKVA — »Izkušnje preteklega desetletja kažejo, da je popolna os voboditev bivših kolonij od vseh oblik imperialistične kontrole in pritiskov ter polnopravna vključitev dežel v razvoju v svptovnc politične in ekonomske odnose možna le s podporo -Sovjetske zveze in s sodelovanjem s socialističnimi dr žavami,» pravi Pravda in tako po jasnuje nekatere sovjetske nogiede na današnje probleme dežel tretjega sveta. članek češ nč vsebuje novih sov jetskih pogledov na položaj dana šnjih dežel v razvoju v svetu in njihovo vključevanje v mednarod ne odnose ter v prizadevanja za spremembo obstoječih neeriakonivu nih gospodarskih razmerij' v sVetu. ki še vedno delujejo tako. da’ povečuje io ekonomske razlike med razvitimi in nerazvitimi deželami, vendar na uri tem ni moč prezreli, da so v Moskvi s tem —’ ko so razgrnili tudi ta vidik svoje zuna nje politike — v tem "trfcntttku za-okrožili svoj celoten orislop k pro blemum mednarodne skupnosti in z vseh vidikov pojasnili, kakšna je po tukajšnem mnenju današnja vloga Sovjetske Zveze v «splošni preobrazbi* sveta. Ne gre namreč pozabiti, da je Moskva v zadnjem tnesecu dni, ob zaostrovanju sovjetsko-ameriških odnosov in ob zapletih, ki jih je v mednarodnih odnosih povzročila poljska kriza, najprej reafirmirala Vsa svoja stališča, ki zadevajo medblokuvske odnose. . vlogo Sovjetske zveze v skupnosti bralski)) socialističnih dežel, potem A’ med ijaj iglneth delavskem gibanju, kjer je bilo z vso avtoriteto rečeno da so «i/kušn;c realnega socializma še vedno pomembne za vse druge komunistične partije (tudi itali jan-sko). seda.i pa še' v najširšem- sve tpvnem merilu, v odnosih med deželami v razvoju in bivšimi golo malnimi rpetropolami. Sovjetska zveza je- v vseh teh bo detlih postavila svojo vlogo pri preobrazbi sveta daleč nred vse druge subjekte mednarodna skup nosti in svoji celotni politiki ter vsem svojim zunanjepolitičnim de llllllltlll lili 111111» Niirnberški Poseidon PARIZ - V okoliščinah, ki jih samo vodstvo označuje za izredne in zaskrbljujoče, se bo danes v pariškem delavskem predmestju Saint-Ouen začel 24. kongres francoske komunistične partije. Na lanskih predsedniških in parlamentarnih volitvah je partija doživela svoj največji volilni poraz. Prejela je le približno 16 odstotkov glasov. Tega pekočega poraza ni mogoče ublažiti z vstopom partije v vladno koalicijo s socialisti, njihovi štirje ministri namreč zelo malo pomenijo in nimajo skoraj nobenega vpliva na odločitve Mitterrandove administracije. Vse kaže. da jim sodelovanje s socialisti, oziroma v vladi celo manjša zaupanje med francoskimi volivci, saj so sami partijski izvedenci za spremembe javnega mnenja izračunali, da KPF lahko računa sedaj le na 11 odstotkov glasov. Iz vsega tega je bilo pričakovati, da bo vodstvo francoske komunistične partije že v predkongresnih razpravah obdelalo vse temeljne probleme, ki so prispevali k lanskim pekočim po razom. čeprav je partijsko vodstvo označilo 24. kongres za «kongres samokritike*, predkongresni dokument in številni posegi na glasilu L’Hu manite so vse preveč plitki in de-magoško nastrojeni, da bi napovedovali globljo razpravo in pomemb ne.jše spremembe. Preveč pozorno sti se namreč posveča napakam prejšnjih vodstev, ki niso bila sposobna dojeti ■ takratnih revolucionarnih tokov in jih nato vpreči v taktiko, če že ne v strategijo, de lovania partije. V predvolilnem dokumentu ih v razpravah v komunističnem tisku .je bila posvečena posebna pozornost posledicam poročila na 20. kongresu KPSZ, ko je KPF zamudila priložnost, da bi začrtala samostojnejšo družbenopolitično usmeritev. Kritizira se tudi sodelovanje s socialisti v šestdesetih letih. Po predkongresnem dokumentu francoska partija ni napravila nobene večje napake v zadnjem desetletju, ko je prevzel vodstvo Georges Marchais. če seveda izvzamemo ponesrečeno odločitev, riu ni predstavila svojega kandidata na predsedniških volitvah leta 1974. Ta dokument je še posebej plitek pri RIM - Združenje avtoprevoznikov1 oce?ievaniu vseh problemov oove-sc pritožuje nad prenizkimi tarifami j zan'h z vprasann socializma kot in nad počasnostjo carinskih orga-1 svetovnega procesa. Odobravanje nov pri mednarodnih prevozih, in je sov jetskega vojaškega Dosega v zalo sklenilo oklicati stavko okrog -Afganistanu, Marehaisove umpati-200.000 podjetii. ki opravljajo to služ- ie do Jaruzelskega in vsaj oosied n« bo- ^ 3- do 12. t.m. Stavka bo brž- i sprejemanje sovjetskih kritik na j’ jV., j kone povzročila pomanjkanje neka- j |-očun italijanske partije Dostavi'a-razvoju s Sovjetsko terih ^ biaga širokepotrošnje v> KPF z, velo neprijeten položaj. janjem pripisala »sam po sebi razumevajoč napredni značaj*. V tej svoji razlagi ni šla samo preko večine drugih dejavnikov v borbi za socializem v svetu, za enak«-pravne odnose med narodi itd., ampak ie v vseh pomembnih pogledih njiho vo vlogo priredila sovjetskim odnosom z ZDA in problemom, ki jih v tem trenutku (pa tudi na daljši rok) povzroča zgcfctrovanje odno sov med obema supersilama. Pravda naravnost pravi, da je V »sedemdesetih letih imperializem doživel v deželah v razvoju številne poraze na račun naraščajoče moči socializma in spremenjenega odnosa sil med dvema sistemoma', in pri tem nikjer ne omenja vloge in pomena aktivnosti ter borbe neuvrščenih dežel in dežel v razvoju na sploh za temeljito in resnično dekolonizacijo v svetu ter nove mednarodne gospodarske odnose. Nasprotno: Prav da pravi, da so od nosi dežel v zvezo »laboratorij, kjer se d..žele v razvoju učijo ' samostojnosti in enakopravnega nastopanja v med narodnih odnosih*. V Pravdi je poudarjeno, da jo »krepitev vzajemnih vezi. sodelovanja s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami — za de žele v razvoju zgodovinska nujnost in garancija za njihovo narodnostno neodvisnost ter gospodarski razvoj...*. Še posebej je naglase no. da razvija Sovjetska zveza aktivne politične in ekonomsk" odnose s tistimi deželami v razvoju, ki so no svoji orientaciji socialistih ne. Tem tudi da.je gospodarsko in drugo pomoč, orav tak«, pa tudi sko ureditev prevrnil tudi na socialistične države. Pravda poudarja (v skladu z že dolgo znanim sovjetskim stališčem), da morajo za današnje probleme nerazvitosti v S7etu račun plačati razvite kapitalistične države — nekdanje kolonialne metropole, in da boj za no rt mednarodni ekonomski led ne zadeva Sovjetske zveze in sociali stičnih dežel. Sovjetska zveza pa .je pripravljena pomagati deželam v razvoju na osnovi bilateralnih dogovorov in sporazumov o vzajemni pomoči in sodelovanju. DANILO SLIVNIK bila brez vsakega dvoma ena od glavnih vzrokov sedanje krize, krha tudi organizacijsko moč partije. V zadnjih dveh letih je KPF zapustilo, oziroma je bilo iz nje izključenih večje število aktivistov, ki so se zavzemali za evrokomunizem. S temi čistkami, med drugim so vrgli iz službe tudi 29 novinarjev L/Humaniteja. se je KPF ločila od francoskih intelektualcev in je. izgubila svoj vpliv med mlajšimi generacijami delavskega razreda. Vse bolj postaja partija starih aktivistov, ki se vedno redkeje sestajajo v celicah in še takrat le da sprejemajo predlagane sklepe. V takih nič kaj rožnatih razmerah. ko partijsko vodstvo ni pripravljeno in sDOsobno opraviti do-trehne spremembe, nekateri komentatorji ocenjujejo, da KPF lahko računa na Domoč sicer oso vražeoega Mitterranda. Socialistični Voditelj se baje zaveda, da bo njegova stranka le z največjimi težavami prejela toč kot 40 odstotkov glasov, zato bo tudi v bodoče potrebovala podporo komuni- stične partije, ki bi morala dobiti več kot 10 odstotkov preferenc. Lani zmanjšana poraba bencina RIM — V decembru so italijanski avtomobilisti porabili nekaj več kot milijon ton bencina, torej 1,4 odstotka več kot v istem mesecu leta 1980, v celem lanskem letu se je pa poraba zmanjšala za približno odstotek in je obstala pod 12 milijoni ton. Padec pripisujejo znatni podražitvi bencina v lanskem letu (za 27,4 odstotka), poslabšanju gospodarskih razmer in pa sorazmernemu povečanju števila avtomobilov na plinsko olje, katerega poraba se je povečala za 8,5 odstotka. ŽENEVA — Veleposlanik Vittorio Cordero di Montezemolo. stalni zastopnik Italije pri ženevskih mednarodnih organizacijah je umrl včeraj v glavni ženevski bolnišnici. Star je bil 65 let. Ples britanskih lepotičk trgovinah jn pa bencina po črpal-j vendar Marchais namerava še na kah in sicer najbolj verjetno proti orej trdno vztrajati na prosovjet koncu prihodnjega tedna, ko se bo bolj občutila prekinitev dobav. ski usmeritvi. Ta njegova politična linija, ki je Auss \\alesa Suni Ade.v-Jones (leo) je v New \o.ku /ap>e-,aia /. novoizvoljeno miss Velike Britanije Tracey Dodds (Telefoto AP) Delegate skupščine Kosova seznanili s politično-varnostnimi razmerami PRIŠTINA — Pokrajinski sekre tar za notranje zadeve Kosova Mehmed Malici je v ponedeljek se oomaga krepiti njihovo obrambno /nanil ,eleKate skupščine Kosova sposobnost. I/:. Pred niirnberškim rečnim pristaniškim poveljstvom straži tri metre visok kip grškega boga morja Poseidon a (Telefoto AP) Pri tem v Moskvi menijo, da raz vejane vezi med revolucionarno — demokratičnimi partijam), ki delu-ie.jo v številnih deželah v razvoju, »omogoča tem deželam, da se se znanijo z bogatimi izkušnjami KP SE v socialistični izgradnji in socialistično prakso v realnosti*. V Moskvi dolžijo imperialistične l.roge v svetu, predvsem na ZDA, da želijo razbiti današnje sodelo j vanje med deželami v razvoju in : Sovjetsko zvezo in da s’ v ta na ! men izmišljajo številne vzroke, j Predvsem povezujejo narodnoosvo-i bodilni boi neodvisnih narodov (ali | na celo »mednarodni terorizem* — j kot pravi Pravda) s »komunistično penetracijo*, za katero krivijo So vjetsko zvezo. V Moskvi vse take namere naj odločneje zavračajo in pravijo, da sem spada tudi poskus, da bi se boj za novo mednarodno ekonom politično-varnostnih razmerah v po krajini in o ukrepih, ki jih i/va ja.jo. da bi preprečili in odkrili so vražno delovanje. Na območju po krajine so do zdaj odkrili 33 nod-talnih sovražnih skupin, ki so delovale pod različnimi imeni, na lastno pobudo ali so pripadale ile galnim organizacijam, kot so na primer tako imenovano Gibanje za narodno osvoboditev. Komunistična marksistično-lcninistična partija Al bancev v Jugoslaviji, Rdeča ljud ska fronta in Skupina marksistov-lcninistov Kosova. Kot posebej značilne je Malici navedel podatke o nedavno odkrit’ organizaciji, ki je delovala nod imenom Skupina marksistov-lcnini stov Kosova. Ta ovganizacija je imela svoj komite in je sodelovala s sovražnimi krogi v tujini in ie poleg sovražne propagande izvedlr. tudi večje število sovražnih akcij. Pri članih te skupine so odkrili 8 skrivališč pod zemljo in 13 skriva lišč. kjer so imeli propagandni sovražni materiala. Zaplenili so tudi večje količine sovražne literature iz Albanije in propagandnega so vražnega materiala, ki sc ga člani skupine »ami izdelali. Del ie bil v rokopisu, del na so natisnili v brošurah in časopisih, ki so jih razpečevali. Zaplenili so tudi 6 pisalnih strojev. 6 ciklostilov. 6 pištol 2 vojaški puški, 2 radijski costaji in več megafonov. Ta organizacija je ilegalno delovala že več let. posamezni člani vodstva so sodelo .vali s prej odkritimi sovražnimi skupinami in osebami, ki so pripravile demonstracije leta 1938, preko n jih pa so bili povezani tudi s skupino iredentistov, ki ie bila obsojena že leta 1964. Zaradi podtalnega sovražnega delovanja. vloge pri organiziranju de monstracij, poskusih priprave de mcnstracij. pisanja sovražnih gesel in razpečevanja letakov s so vražno vsebino in drugih oblik pro tirevoiucionarne dejavnosti so do zdaj obsodili 280 oseb. medtem ko Težke izgube med civilnim prebivalstvom v Kandaharju ISLAMABAD — V Kandaharju je prejšnji teden baje izgubilo življenje več sto civilistov ob sovjetsko - afganistanskem bombardiranju tega drugega največjega me sta Afganistana. To vsaj zatrjujejo predstavniki afga nistanske islamske gverile v pakistanskem Islamabadu, vesti pa potrjujejo tudi zahodni diplomatski viri. Letal sko in topniško bombardiranje je bilo baje tako silovito, da je prebivalstvo zaprosilo za «nulost» pri režimskih oblasteh, uporniki pa so okrnili svojo dejavnost, da ne bi preveč prizadeli civilnega prebivalstva. Ko pade mrak ima islamska gverila praktično nadzorstvo nad Kanda harjem vse od januarja lani, režim pa nadzoruje le ne kaj ključnih položajev. Medtem pa prihajajo vesti o koncentraciji sovjetskih čet severno od Kabula. Sovjetski generalštab: baje na- črtujejo širokopotezno ofenzivo proti osvobojenemu ozem Iju v dolini Panšir. Predstavniki gverile trdijo, da so v teku spopadi v številnih pokrajinah. Take vesti je kot običajno težko preveriti, saj režim dosledno molči o vojaških spopadih. Kljub temu pa uradni viri navajajo, da je vsako noč v Kabulu od 6 do 8 političnih umorov. Tega namreč ne morejo zamolčati, saj so v Kabulu diplomat ska predstavništva. Seveda uradni viri ne navajajo pra vega ozadja teh kabulskih političnih umorov. Po vsem sodeč vladajoča Ljudska demokratična partija Afganista-• na (NDPA) ni še prebrodila krvavega spopada med frak cijama «paršam» in «halk». Po sovjetskem vdoru se je vpVv prve frakcije povečal, Babrak Karma], ki je s sovjet. kirii posegom pred 25 meseci prevzel oblast v 'državi je namreč tudi voditelj krila »paršamv. Vpliv radikalnejše frakcije «halk* se jc nekoliko zmanjšal, a še vedno ima notranjega ministra, kar je v sedanjem položaju nadvse pomembno. Boj med obema frakcijama je za Sovjetsko zvezo izredno težko vprašanje, saj šibi maloštevilno afga nistansko partijo. Moskva se dobro zaveda, da vojne ne bodo dobili na bojišču temveč samo s politično pomiritvijo. Nič čudnega torej, da daje prosovjetski marksistični režim velik poudarek verskemu življenju svojih voditeljev, prebivalstvu hoče dokazati, da islam ni v nevarnosti. Tako dobrikanje verskim krogom pa kot kaže ni po godu radikalni frakciji «halk*. ki se bolj ogreva za vojaško rešitev afganistanske krize. Babrak Karmal pa se za to ne meni in vestno hodi v' mošejo k molitvi, pazi le. da o tem poročajo vsa sredstva javnega obveščanja. so okoli 800 oseb kaznovali pri BENEŠKI DNEVNIK Stanovanjska politika v Spetru Slovenov ČEDAD - Stanovanjsko vpraša Zveza borcev NOB obsoja nove prispevke za Titovo biografijo BEOGRAD — Več udeležencev včerajšnje razprave zveznega cd--- -— | bora zveze borcev NOV Jugoslavi- sodniku za prekrške. Irav tako je I je je spregovorilo o pisanju Vladi-okoli ICO ljudi v preiskovalnem za- mira Dedijerja-. Po besedah Duša-poru. l tlel > na skrbca so novi prispevki za bio grafijo Josipa Breza Tita naleteli BONN — Strahovit požar, pet nad na c-stro obsodbo borčevskih orga-st.opoega poslopja v središču Ham- nizacij. ki jih razumejo kot napad burga je terjal smrt treh otrok med na moralo in etiko NOV, revolucije tretjim in osmim letom' starosti. Ra- in partije. Škrbec je poudaril, da njenih je bilo tudi devet oseb. | je kritika v svojih temeljih usmerjena proti delu in ne avtorju. Družba nima nikakršnega razloga, da bi kogarkoli žrtvovala, tudi ne De-' dijerja, ima pa pravico in dolžnost, da brani revolucijo in njene pridobitve, pred vsakomer, ki jih poskuša razvrednotiti ali ogroziti. Paško Romac pa je izrazil mnenje, da bi morale zveza borcev in druga vod‘ ... stva bolj učinkovito ravnati ob ob- uje je v vsedržavnem merilu nadvse ; javljanju posameznih knjig in to ne, pomembno, kar zgovorno pričajo ko se poavijo v javnosti, ampak razpiave in polemike ter d\’a vladna že prej. (dd) odloka o gradbenih koncesijah, izgonih in obdavčevanju. Nič manj pomembno pa ni to vprašanje za Na-diške doline, saj je izseljevanje v preteklosti povzročalo tudi pomanjkanje primernih stanovanj. Nič čudnega torej, da je občinska uprava v Špetru Slgvenov posvetila gradbeni in stanovanjski politiki posebno skrb. V zadnjem času so v občini zgradili 19 zadružnih in 12 zasebnih stanovanj. V četrtek pa je občinski svet Špetra Slovenov o-dobril zadrugi »Valnatisone* lokacijo za gradnjo dodatnih 9 (12) sta novanj, medlem ko je poveril občinskemu odboru nalogo, naj preveri možnost dodelitve še zadnjega razpoložljivega zemljišča gradbeni zadrugi «Primavera», ki načrtuje 7 (9) stanovanj. S tem daje občinska uprava svoj pomemben prispevek pri reševanju stanovanjskega vprašanja v Nadiš kih dolinah. Važno je sedaj nadalje vali po začrtani poti. saj se bo le tako zagotovilo stanovanje povratnikom iz tujine in novim družinskim enotam. V Kopru seja komisije za narodnosti Slovenije KOPER — Na razširjeni seji * vodstvom in predsedstvom Unije I-talijanov za Istro in Reko ter s predstavniki družbenopolitičnih organizacij Koprskega se je predvčerajšnjim sestala komisija za narodnosti Slovenije. Pod vodstvom njenega predsednika Geza Babiča so na razširjeni seji proučili zakonski načrt o uresničevanju posebnih pravic na področju izobraževanja in šolstva za pripadnike italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Na seji so poudarili pomen novega zakona, ki bi ga morala skupščina Sil Slovenije odobriti konec marca. Novi zakon predvideva predvsem poglobitev vsakodnevnih odnosov med večinskim narodom in obema skupnostima, italijansko in madžarsko. E. O.