'ftteritl »e sprejemajo in velja tnstopna vrsta: 4 kr., če se tiska Ikrat. i. h kdo izmislil, naj so sami po sebi še tako potrebni in koristni. Državni zbor ni za to, da bi se kdo tam skazoval b svojo bistro umnostjo, da bi razodeval vse pomanjkljivosti in našteval vse potrebe, ampak da bi res tudi kaj dosegel. Vemo pa, da vsega ni mogoče vsaki čas doseči, ampak da je ta ali una reč, ki se bode o priličnem času brez posebnega truda izvršila, za zdaj vsled raznih okoliščin morda nemogoča. V to vrsto moram prištevati resolucijo, ktero je baron Dipauli v budgetni obravnavi stavil. Baron Dipauli je temeljito dokazal potrebo šolskih prememb, in gotovo so vsi katoličani radostno brali njegov izvrstni govor, ki je pač res vreden, da ga je „Slovenec" poslovenil, in v kterem je brez usmiljenja razkril vse pomanjkljivosti in vse napake sedanjega šolstva zlasti glede prave katoliške izreje. Ko je baron Dipauli sprožil svojo resolucijo, da naj vlada preiskuje šolske postave iu državnemu zboru nasvetuje potrebne premembe, imel je gotovo najboljši namen, da bi se namreč kakor hitro mogoče odpravile vse napake novih šolskih postav, in odvrnila škoda, ki jo sicer mladina utegne trpeti. Tudi v tem g. baronu pritrdimo, da bode treba pri premembi šolskih postav cerkvi zopet dovoliti veči vpliv do šolstva in njenega prizadevanja pri izreji mladine ne ovirati, kakor je bilo žalibog dozdaj simtertje slišati. Vendar pa ne moremo prikrivati, da je baron Dipauli s svojim predlogom desnici državnega zbora slabo vstregel, in zakrivil velik del tiste zagrizenosti, kise je pred razhodom državnega zbora razodevala. Znano je, da je bil skoraj prav enak predlog že lani stavil štajarski poslanec knez Li e ch t e n s t e i n, ki ga je pa zopet umaknil, ko se je pokazalo, da utegne vsled tega pač vlada priti v nevarnost, da pa ni nobenega upanja ta nasvet vresničiti, dokler se razmere v gospodski zbornici in deloma tudi v zbornici poslancev ne spremene. Knez Liechtenstein je toraj imel toliko previdnosti, da s svojim predlogom za zdaj nič ne opravi, pač pa ministerstvu in večini državnega zbora ž njim veliko veliko škoduje, ter je ravnal jako politično, da je svoj predlog nazaj vzel. Pa že v pričetku letošnjega leta je hotel baron Dipauli reč zopet sprožiti in v klubu desnega središča bile so zarad tega živahne obravnave; večina klubova je sprevidela, da za ta predlog še ni prišel ugoden čas, ter je baronu svetovala, naj še nekoliko časa potrpi, Dipauli pa je zahteval, da bi smel ta predlog staviti, ter je stopil s svojim svakom Zallingerjem iz kluba, ko se je večina zoper to odločila. Baron Dipauli je toraj pri budgetni obravnavi ravnal na svojo roko, ne pa v imenu Hnhenvvartovega kluba, in vendar bi bili na ta klub radi zvrnili krivdo za nepovoljne nasledke, ki jih je imenovani predlog napravil. In zato se nam zdi jako neprevidno in nepolitično, da je ta nasvet prišel pred zbornico, ker pri sedanjih razmerah ni prav nobenega upanja, da bi obveljal, ampak bo rešitev te zadeve le še bolj otežil in zavlekel. Amerikanska pisma. Predragi prijatelj! Walaclia, 7. maja 1881. Kakor sem Ti v zadnjem pismu opisal Chicago, sodil bi Ti to meBto za najlepše in najprijetnejše. Toda temu ni tako, tudi to mesto ima svojo slabo stran, kakor brez te skoro nobeno svetovno mesto biti ne more. Med tem ko so ul ce State Clark in Randslph Street najbolj živahne in čedne, so druge, komaj milijo oddaljene skoro zamrte. Kupčije so po amerikanskih mestih vse na kupe, malo proč od glavnih ulic že ni nobenega kupčij-skega živlienja več; tako tudi v Chicagi. Posebnega telesnega siromaštva ravno v teh krajih ni, pač pa tem več duševnega, ktero posebno povspešujejo igralnice, nesramne hiše, pivnice za opij, itd. Brezštevilne tovarne po vseh krajih mesta zelo kvarijo zrak, tako da je mesto zmiraj kakor v megli; na sto korakov daleč videti bo ljudje kakor sence, — po vrhu tega pa še solnce ves zrak spari in ^moiquitos" (komarji) zbadajo človeka, kar vse skupaj nič kaj prijetnega ni , zato so epidemične bolezni zelo pogoste. Dobrota je toraj dež, da očisti ta sparjeni zrak, vendar pa, če le malo predolgo traja, spravi mesto v največje blato, tako da je čisto nemogoče prekoračiti cesto, kaj še le opraviti vse opravke po mestu; kamor se noga postavi, pogrezne se po pol čevlja globoko. Toda vsemu temu vkljub mesto velikansko napreduje, da bode skoro Novi York spodrinilo. Chicago leži sredi zedinjenih držav in ima za kupčijo veliko ugodnejšo lego kot Novi York, kterega magnatje tudi take eneržije nimajo ko oni v Chicagi. Ravno sedaj kujejo — že celo leto — v Novem Yorku načrt za svetovno razstavo, ka-koršne do sedaj še ni bilo, pa vse zelo slabo kaže. Saj bi bili že vse v nemar pustili, ko se ne bi bali, da bi vtegnila Chicaga potem napraviti rastavo in da ne bi s tem še bolje pozornost na-se obrnila. Bil 8em štirnajst dni v Chicagi; 13 septembra šel sem od tod ter po dveurni hitri vožnji prišel v Mivvaukee, kjer sem imel ostati le malo ur, vendar časa dovolj ogledati si mesto v najživahnejšem delu njegovem. Že v Chicagi sem mnogo čul o tem mestu, o njegovi lepoti, in o tem sem se tudi sam prepričal. Mihvaukee glavno mesto države Wiscon-sin ima okolo 150.000 prebivalcev in je veliko lepše ko Chicago, kakor tudi čednejše. Po-Bebno omenjenja vredna je „East-Water-Street", ktera se po svojih krasnih stavbah in velikanskih prodajalnicah posebno odlikuje. Tudi to mesto ima veliko tovarn , vendar so vse bolj zunaj mesta, toraj ne kvarijo tako zraka ko v Chicagi. Med tem ko je v Chicagi vtčjidel vse angleško, je to mesto čisto nemško in večinoma tudi katoliško. Drugo jutro zgodaj odpeljal me je brzi vlak dalje. Okolo sedme ure zjutraj prevozili smo pri La rosse reko Missisipi in prišli v državo Minnesoto. Vozili smo se bolj ob obližji reke preko širocih polja. Okolo polu-desete ure prišel sem v Wabasho, od koder si prejemal moja pisma. Popis mojega potovanja je sedaj končan, vendar naj Ti še ta kraj malo opišem. Wa-bascha (ali prav: Wabashaw) nosi ime nekega že mrtvega indijanskega poglavarja, čegar Bina poznam; mesto leži ob reki Missisipi in Baron Dipauli in njegovi tirolski tovariši so to Bprevideli in so se tolažili z latinskim izrekom: „In magniB et voluisse sat est — pri velikih rečeh zadostuje že dobra volja" — toda b previdnejšim ravnanjem bi bili marsikaj dobrega pospešili in polagoma gotovo tudi dosegli, kar zdaj morebiti ne bo več mogoče doseči. Upor zoper novejši Lienbacherjev predlog in marsikaka nevolja med lastnimi političnimi prijatelji bi bila izostala, ako bi ne bil baron Dipauli s svojim predlogom napravil, /, da klubu desnega središča podtikajo namene, ki jih nima, in kterih iz politične previdnosti imeti ne more, ne da bi mu mogel kdo zarad tega odrekati pravo katoliško zavest. Ravno glede šolstva imamo mnogih jako opravičenih želj; toda držeč se konservativnih načel, zdatne premembe sedanjih 12 let obstoječih okoliščin ne moremo kar meni nič teb: nič zahtevati, in tudi nimamo zadostne moči jo izvršiti. Prav srčno želimo, da bi se spremenilo vse, kar se je dozdaj pokazalo ko škodljivo ali neprimerno; to naj se pa najprej poskusi po administrativnem ali upravnem potu, ker ima naučno miniaterstvo tudi pri Bedaniih postavah priliko cerkvi in Btarišem dovoljevati več vpliva. In ko se bode to potrdilo kot primerno in koristno, se bode reč, ako se bo zdelo potrebno, prav lahko tudi Bpremenila po postavnem potu, pa potem gotovo ne bode našla toliko upora, kakor nedolžni Lienbacherjev predlog. Ali s3 to možje? Z veliko radostjo smo unidan sprejeli novico, da boj med narodno in nemškutarsko stranko pojenjuje in da se zopet vračajo tisti mirni m srečni časi, ko bode zlasti prebivalcem bele Ljubljane zopet mogoče mirno in vspešno drug poleg druzega delati za povzdigo splošnjih koristi. Mislili smo, da je porazumljenje, ki se je pokazalo pri izvolitvi g. Fortuna za podžupana ljubljanskega, odkritosrčno in da se nasprotna stranka zaveda svoje dolžnosti do narodnih zastopnikov. Toda varali smo Be. Spravljivi duh, ki je liberalne mestne očete navdajal pri volitvi podžupana, se je hitro razkadil iu pri volitvi presednika in podpredsednika kupčijske zbornice, ki se je vršila 10. t. m., pokazala je nemškutarska stranka proti narodnjakom zopet tisto osornoat, ki neče nobenega druzega poleg sebe trpeti, in ki hlepno ima 2500 prebivalcev, med kterimi so zastopani vsi narodi. Govori se večidel angležčina, vendar so pak nemci skoraj v ravnotežji z „Yankees" in Irci. Slovanskega stebla smo le mi Kranjci, dvanajst nas je zdaj po številu. Mesto ima zelo lepo lego, in se odlikuje po več lepih poslopjih, med kterimi Be ponosno povzdiguje katoliška cerkev. Res lepo poslopje je to; staro je 6 let in zidano po pov-speševanji prečastitega gospoda J. Trobec-a, vrlega našega rojaka. Je pa tudi lahko vsa katoliška občina ponosna na svojo cerkev in svojega duhovnega pastirja, kteri že petnajst let neumorno deluje tukaj v blagor svoje čede. Nahaja se še čvetero drugoverskih cerkva, pa so vse zelo revne lesene in veliko Blabeje od stare katoliške, ktera služi sedaj za šolo, a v kapeli pa še vedno pozimi mašujejo. Šola za katoliške otroke je pod vodatvom sestra, za drugoverske otroke pak je državna šola v krasnem poslopji in poleg brez plače poduk. V trgovini je Wabasha eno važnejših meBt Minnesote. Dan za dnevom prihajajo in odhajajo po reki parne ladije, vožeč žito in zahteva, da bi Be ji moralo vse vklanjati. Ali VBe, ali pa nič, to je glavno načelo naših nemških liberalcev, ki se je tudi pri omenjeni volitvi razodevalo. Reč namreč je ta. Ko je b la unidan volitev podžupana ljubljanskega, so narodni odborniki mestnega zbora nemškutarski večini ponudili porazumljenje ali kompromis, po kterem so se zavezali, da bode narodna stranka v kupČijBki zbornici podpredsednika vzela iz liberalne manjšine, ako liberalna večina mestnega odbora podžupana izvoli iz narodne manjšine. Nemškutarska stranka je ta predlog sprejela ter narodnim odbornikom prepustila, naj imenujejo tri odbornike, ktere priporoča za pod-županovo čast, in iz kterih hoče večina enega izbrati. Imenovani so bili gospodje Petričič, dr. Bleivveis iu Fortuna, kterega si je večina res tudi izbrala in izvolila. Narodna stranka je imela toraj pri volitvi podpredsednika kupčijske zbornice nemškim liberalcem vrniti dolg in rešiti dano besedo. Tudi ona je želela, naj liberalna manjšina imenuje tri kandidate, iz kterih bode naša večina enega izbrala za podpredsednika. Hotela je iti celo še dalje, in izvoliti onega, ki bi ai ga manjšina sploh želela. Ko je pa prišla volitev, nemškutarska manjšina kupčijske zbornice o porazumljenji ni hotela nič vedeti. Po nasvetu dr. Poklukarja se je bila seja pred volitvijo predsednika in podpredsednika za nokoliko časa pretrgala, da da bi se odborniki med seboj porazumeli in dogovorili, pa vse prigovarjanje naših je bilo zastonj, nasprotniki, kterih sta manjkala samo grof Bolza in g Giobočaik, so vsi zaporedoma izrekli, da izmed njih nihče ne sprejme podpredsedniška. Narodna stranka je hotla ostati mož beseda ter je pri volitvi podpredsednika svoje glasove oddala g. Luckmannu. Ko je pa ta vstal ter se odločno izjavil, da te časti ne iz političnih, ampak iz osobnih vzrokov, zlasti zarad svojega preobilnega dela ne more prevzeti, volila je narodna večina v drugič ter izvolila g. Horaka za podpredsednika kupčijske zbornice. Kaj je pač nasprotno stranko pripravil), da Be je tako hitro premislila in zopet podrla porazumljenje, ki ga je bila nekoliko dni prej sprejela? Kakor slišimo, so se gospodje prav zadnji dan premislili. G. Lukmann je namreč še dan poprej rekel, da on sicer iz prej navedenih vzrokov mmsmmgem ' v —r druge poljske pridelke, kterih je Minnesota zelo bogata. Izmed vseh zedinjenih držav Minnesota po letošnjih statističnih poročilih najbolj napreduje. Iu kaj bi ne 1 Klima njena je najbolj zdrava od vseh držav in enaka oni srednje Evrope. Zemlja je rodovitna, prstena, posebno pšenici vgodna, ktera je tudi poglavitni pridelek Minnesote. Država je znana kot „prajerijska" država, kajti dve tretjini nje ste polje, tretjina pa gozdovi in hoste. Sto in šestdeset oralov sveta dobi vsak polnoleten mož zastonj, ko ga je pet let obdeloval, sme ga prodati iu če hoče, dobi zopet druzega zastonj. Mnogo jih je kteri so prišli Bemkaj in ao plačali oral po 20 dolarjev, kmalo bo bili zmožni plačati ves dolg, napravili so si vse kmetijske stroje, kteri so stali stotine in stotine dolarjev, in po vrhu tega imajo pa še sedaj po 5 do 10 tisočev naloženih na visoke obresti. Toliko premore podvzetnoBt. Tako sem Ti popisal svoje potovanje v „obljubljeno deželo". Upam, da sem zadoBtil svoji obljubi. Zdrav mi v domovini milil A. Obreza. (ne bi mogel prevzeti podpredsedništva, da ga pa bode morda prevzel ali g. Kordin ali pa g. Lasnik. Ko je pa prišlo do volitve, bo gospodje tako soglasno in premišljeno ravnali, da se niso le branili podpredsedništva sprejeti, ampak da se volitve sploh niso vdeležiP, ter oddajali prazne listke. To ravnanje bilo je toraj skozi in skozi premišljeno in dogovorjeno. Ako bi bilo gospodom za porazumljenje mar in bi se bili branili le podpredsedništva, bi bili složno z našimi odborniki glasovali za predsednika in podpredsednika; pa hotli so nekako posnemati svoje tovariše v dunajskem državnem zboru ter se ž njimi vred — bla-mirati. Kakor so uni toliko časa snovali porazumljenje o češkem vseuč lišču, da so ga naposled dosegli potem pa se zbali z glasovanjem ga javno potrditi, tako bo bili tudi naši nemškutarji toliko čisa s porazumljenjem zadovoljni, dokler ga ni bilo treba dejansko izvršiti. Morda bi se jim b lo sicer očitalo, da hočejo biti pametnejši in razvidnejši od svojih tovarišev po drugih deželah, to pa vendar ne gre, da bi bil učenec čez mojstra. Povedal se nam je pa še drug vzrok, da je nemškutarska stranka v zadnjem trenutku zavrgla spravo z narodnjaki. Zbali ko se, "da bi se zasluga za dognano porazumljenje ne prištevala g. deželnemu predsedniku. In prav po zgledu svojih tovarišev v državnem zboru, ki zdaj v enomer po svojih listih kričd, spravo hočemo in želimo, pa grof Taaff • ne sme imeti pri tem nič opraviti, on se mora prej umakniti, ker nečemo da bi se njemu pripisovale kake zasluge, tudi naši nemškutarji trdijo: Mi smo pripravljeni k porazumljenju, tega pa n kakor nečemo, da bi se zasluge za povrnitev sprave in miru med nasprotnima strankama pripisovale g. deželnemu predsedniku Winklerju! Toda narodno stranko to ravnanje nemškutarske svojati malo briga. Ona je ponudila z veseljem svojo roko k spravi, ktero prav odkritosrčno želi. Prepričana je, da bode to spravo s pravimi neme gotovo tudi dosegla, ker se poslednji čedalje bolj prepričujejo, da se jim od nje ni bati nobenih krivic. Tisti kričači pa, ki se zdaj štulijo kot zastopniki nemške stranke, so neapravljivi in zato se narodna stranka ž njimi ne bo več pogajala. Prišel bo skoraj čas, ko jih bodo njih laatni ljudje popustili, in ko bodo morali sramotno odstopiti iz javnega življenja, ker so ga vedno le rabili za svoje samopridne koristi. Za javno življenje treba je mož, ti ljudje pa so pokazali, da tega častnega imena ne zaslužijo. Govor poslanca barona Dipauli-ja o šolski postavi. (Dalje.) Na Češkem in v Badeuu pri Dunaji se je zgodilo, j da so učitelji otrokom razkladali državne osnovne postave, ter jim rekli, da vsak, če je 14 let star, sme verovati, kar hoče, in da Be sme iz krščanske vere izbrisati, tudi če so starši temu protivni. (Čujte! na desni.) Ta stvar se je oznanila, pa učiteljem se ni nič zgodilo. Imamo nadalje take od ministerstva potrjene šolske knjige iu berila, ki so za otroke čisto nepripravne, tako povest od fajmoštra na Kalenbergu, ki zamore le zbujati sovraštvo do duhovščine. Majerjevo berilo za ljudske šole spodbuja k verskim dvomom, tako povest o treh prstanih iz Lessingovega „Nathana". Tudi v nravnem oziru se otrokom dajejo čudne reči, tako Biirgerjeva pesem „Leonora". Ali je to za šolske deklice? V istem berilu najdem tudi zaničevanje cer kažejo dobro žita in vinogradi. — Prebivalstvo severo-ameri-kanskih držav je narastlo že na 50,152.8GO! duš. Pričetkom tega stoletja štela je država samo 5 miljonov duš. — Dvoboj. Nekemu sodniku na Oger-akem je en mladi človek zapeljal hčer. Ta je od sramote v vodo skočila in utonila. Oče so je hotel maščevati, ter je zapeljivca na dvoboj poklical. Pa zapeljivec je še starega moža VBtrelil v dvoboju, tako da je očeta in bčer iz tega sveta spravil. Čudna taka pravica, ki Be ušče v dvoboju! Zapeljivec je zdajj oprav ičen pred kavalirji, ktr se je v dvobc podal; ali je pa oprav čen tudi pred Bogom, da je umoril očeta in hčer? — Konec sveta. Nek zvezdogled v Ameriki je izračunil, da bo še letos sveta konec, namreč konec oktobra mesca, ko boste dve zvezdi v našo zemljo trčili ter jo razbili. Ljudje so se že davno odvadili, verovati takim prerokom, ker so bili že mnogokrat opeharjeni. Leta tisoč in še nekaj po Kristusu bili so že vsi ljudje pripravljeni na konec sveta, ker se je tako za gotovo prerokoval. Tudi pozneje so zvezdogledi še večkrat strašili ljudi, zdaj pa se jim že vsak smeje. Lani je bilo tudi prerokovano, da bodo štirje planeti pred solnce stopili, ter da bo vsled tega nastala na zemlji slaba letina, lakota in kuga. Kakor vidimo, se to prerokovanje ni izpolnilo. Za leto 1886 narekuje tudi starodavno prerokovanje vsakovrstne nesreče, vojsko, kugo, lakoto itd. Upati hočemo, da bo tudi tisto leto šlo memo nas brez posebnih nezgod. — Roparji na Grškem. Roparska družba na Grškem je vjela dve deklici in zahtevala za nji po tamošnji navadi visoko odkupnino. Oče prve deklice je odkupnino plačal in otroka nazaj dobil ; druge deklice oče pa tega ni storil o pravem času, zato so mu tolovaji hčer na drobne kose razsekali in v skrinji na dom poslali. — Starine. Na Gospesvetskem polji pri Celovcu kopljejo zdaj za starinami, ker je tam Btalo nekdaj rimsko mesto Virunum. Našli bo že več hiš pod zemljo ; tudi 74 komadov raznega rimskega denarja od cesarjev Galliena, Claudia, Aureiiana; iz česar se sklepa, da so v teh hišah stanovali ljudje še 1. 253 do 275 po Kristusu. Spovednik in njegova služba že zdavnaj pričakovana knjiga, je prišla ravn<) kar na svitlo. Potrjena je in priporočena od preČast. tržaško-koperskega ški fiistva ter se dobiva pri pisatelju, časr. gosp. Fr. Kosec-u župniku v Truškah in v Ljubljani v katol. bukvami.