Posamezne Številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO M nahaja « Mari-bom, Jurčičem ulica it. 4, 1. nadatr. UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi atiei it. 4, pritličje dcsoo Tde-lo« *t- 24. — SHS p©*t»oo«Lov®i račun štev- 11-787. Na naročila brca denarja aa n« °*im. — Rokopiai ee ac vračajo* PolKnln^Dlatir^Dl« 1'—^ j TABOR Posamezne Številke: N avadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—v »TABOR* izhaja vsak elan, razve« nedelje in praznikov, ob 18. uri a datumom naslednjega dne ter stane mesečno po posti D 10*—, za inozemstvo D 18' dostavljen na dom D 11*—, na izkaanio« D10* — inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurmucva ulisa iUv.4. Leto: VIL Maribor, nedelja 12. decembra 1926. Pred odločitvijo Beograd, lL decembra. Ob mrtvaškem odru Pašiča žaluje Mes radikalski klub. Poslanci pa se že med sabo obdolžujejo, češ da pretakajo krokodilove solze. Radikali se z veliko "Vnemo pripravljajo na ostre politične boje. Sicer vlada med njimi, toda zgolj radi Pašičeve smrti- prisilno Premirje. V političnih krogih se zatrjuje, da so bo ■Ponovno poizkušalo vzpostaviti bivšo RR koalicijo, kajti poslanci iz Srbijo se z ozirom na eventuelne posledice pri obustnih volitvah upirajo zvezi z demokratsko zajednico. Spalajkovič - zunanji minister? Beograd, 11. decembra. Pariški poslanik dr. Miroslav Spa-laikovič bo tekom današnjega dne prispel v Beograd. V informiranih krogih se zatrjuje, da bo Spalajkovič najbrže prevzel zunanje ministrstvo. Vzroki Pašiževe smrti Beograd, 11. decembra. 0 smrti Nikole Pašiča krožijo v mestu najrazličnejše govorice. V njegovi neposredni bližini se pripoveduje, daje bil umorjen. Skrivnost Pašičeve smrti ‘bo ponese^ pokojnik s seboj v grob. — Razburjenje je njegovo slabost še poslabšalo, smrtni udarec pa so mu po mnenju nekaterih prizadejali oni, ki so sc borili Proti uresničenju njegovih načrtov. RADIČ O PAŠIČU. Zagreb, U. decembra. Stj. Radič jo dane« zjutraj z brzovla-korn prispel v Beograd. O smrti svojega velikega nasprotnika ni dal nikake izjave. Novinarjem jo rekel: »Želel sem mu da živi, dokler mu je usojeno.« NINČIČ PRI KRALJU. Beograd, 11 decembra. Včeraj zvečer ob Pol 17. url je bil bivši zunanji minister Momčilo Ninčič poklican. na dvor, kjer se je zadržal nad eno uro. PQGREB NIKOLE PAŠIČA. Beograd, 11. decembra. ; Pogreb pokojnega Nikole Pašida se «o vršil vi nedeljo predpoldan. Sarkofag z balzamiranim truplom so danes dopoldan prepeljali v Saborno cerkev. Cerkveni žalni govor bo imel patrljarh Dimitrije. sožalje inozemskih državnikov Predsednik francoske republike in ministrski predsednik Poincarč sta brzojavno izrazila Pašidevi rodbini sožalje. Ravnotako tudi Musollinl. Dnevna kronika Iz Slovenskih goric l61©tnl deček med — razbojniki. »Tabor« jo že Poročal o umoru finančnega stražnika v obmejnem Št. liju, ki se je izvršil minulo poletje pri belem dnevu. Dolgo se ni moglo priti zločincem na sled. Sumilo se je pač tihotapce, vendar Sum ni bil docela upravičen. Sedaj jo bestljalen zločin razvozlan. Orožništvo je prijelo ob meji nezrelega fanta Dominika .Tamcrnika iz Vukovskega dola. Pri zaslišanju je izpovedal: tla je usodnega dne okoli 8. ure zjutraj stal finančni stražnik na straži ob gozdu, skozi katerega vodi tihotapcem jako priljubljena pot. Po gozdu prikorakajo štirje mračni potniki, l61ctn} Jamernik (oče, bivši župan, se je rad pisal Jnmennegg) P® je hodil prvi. Hitro je smuknil nazaj in opozoril tovariše na pTetečo nevar-: nost, So predno jih ie finančni organ o- Pazik »Vodja« in tovariši so odložili težko nabasane nahrbtnike in krenili proti robu gozda, kot nedolžni popotniki. Finančni stražnik je menil, da so navadni delavci in se ni niti zmenil zanje. Ko so tihotapci Prišli do stražnika je Alojz Golob skočil nanj in zgrabil za pu§ko._ Neki šentjakobčan mu je hitro zamašil usta in zakril oči. Tihotapski »glavar« Bezjak iz Sv. Marjete ob Pesnici Pa mu je z ostrim nožem prerezal vrat, dočim je 16-letni Jamernegg držal žrtev za noge. Ko je stražnik še imel nekaj znakovi življenja v sebi ga je Bezjak — Čaruga Slovenskih goric, tolkel s kopitom po glavi in prsih, dokler se ni nedolžna žrtev Popolnoma umirila. Napadan finančni stražnik se je moral boriti z nadčloveško močjo, kajti zemlja je bila na daleč močno razrita in trava pomendrana. V obupnem boju je celo izruval mlado smreko. Morilci Bezjak. Jamernegg in Golob so v zaporih mariborskega sodišča in se bodo zagovarjali pred poroto. — Italija štedl. Ministrski predsednik Mussolini je obvestil vse prefekte, da ne smejo več dovoljevati svečanostnih prireditev in ceremonij, kajti narod mora delati v miru in Pri tem štediti. T Prisilna subskribcija italijanskega posojila. Podtajnik italijanskega finančnega ministrstva je govoril v Milanu o vpisovanju italijanskega posojila. Mod drugim je naglasil, da mora narod podpisati posojilo. Fašistovska vlada bo dobro pazjla, kdo bo Podpisal in kdo ne. Obligacije posojila morajo upniki obdržati in ne smejo z njimi trgovati. Tudi to bo vlada nadzorovala. Vsakdo bo moral podpisati toliko, kolikor se bo od njega zahtevalo. g Jugoslavija in železni kartel. Kakor doznavamo, Je med jugoslovanskimi tvornicami dosežen popolen sporazum, da se pristopi k železnemu kartelu. — Naiprej se bodo zainteresirani krogi pogajali za vstop v srednjeevropski kartel, zatem pa s poljskim kartelom. • čchoslovaški Lawn tennis savez ima včlanjenih 218 klubov z 12.000 organiziranimi člani. — Dober nasvet. Priklenite vsaki porciji juhe ali prikuhe Pol čajne žličke J u h a n a in prepričali se boste, da je Tuhan najidealnejše krepčilo in daje izboren okus. 2494 II IT© ta: za ate- litoliia Mariborske vesti Za spomenik kralja Petra I. Komite za postavitev spomenika Kralju Petru Velikemu Osvoboditelju, ki ima nalogo postaviti sPomenk vi Mariboru se v zadnjem času zelo intenzivno bavi z nabiralno akcijo. V posebni notici prinašamo danes delni izkaz darov. Patriotično občinstvo opozarjamo pa pri tem, da se ta akcija vrši za spomenik v Mariboru in ne v Ljubljani. — Prepričani smo namreč, da bode Ljubljana, ki je mnogo večja od Maribora in ma čsto nacionalno prebivalstvo in močno trgovino, veliko lažje zbrala za spomenik, ki ga misli postaviti. Samo ob sebi umevno pa je in vsakemu na prosto dano, da prispeva tudi za spomenik v Ljubljani. Dasi razmere niso ravno najboljše in je tudi mnogo nabiranja za druge svrhe, vendar se mora priznati, da se naše občinstvo in tako tudi ono nemške narodnosti. vabilu zelo rado odzivlia. Naj v tekočih tednih, ko se bo vršila nabiralna akcija nikdo< ne odtegne pomoči in ob 14.30 uri, m Pevsko društvo »Jadran« poroča, da je bil sv. Miklavž v sredo nad vse dobro obiskan. Vsi prostori so bili do zadnjega kotička Polni, odšlo jo veliko ljudi, ker niso rnogl niti vi dvorano. —■ Malčki Jadranaši so igro sijajno podali. Napravila je med občinstvom jako ugoden utis. Zaslugo na uspehu ima VI Prvi vrsti g. pevovodja Lah, ki je žrtvoval zato veliko zlatega časa, preden ma je uspelo z malčki nastopiti pred občinstvom. Tudi sv. Miklavž je imel veliko posla, preden je razdelil nad 150 daril. No smemo pozabiti tudi na sv. Antona, ki je v gorki halji in potu svojega obraza delil med občinstvom dobre nauke in pobožne podobice. Marsikedo je malo pogodrnjal, ker ni mogel v dvorano ali ker ni mogel dobiti prostora, češ da bi si društvo »Jadran« moralo najeti večjih Prostorov za podobno prireditve. Kadar »Jadran« kaj priredi, je ros vedno malo prostora, to pa predvsem radi tega. ker »Jadran« nima tolikih sredstev, da bi zamogel prirejati veselice in zabave v večjih Prostorjh, temveč si mora iskati Prostora tam, kjer dvorana nič ne —> stane. »Jadran« je zaenkrat finančno šibko društvo; ko pa bo imelo v blagajni več sredstev, porok za to je njegova agilnost, bo občinstvu marsikaj več nudilo. Po oficijelnem zaključku razdelitve daril se je razvila prosta zabava, ki je v prijetnem razpoloženju trajala do 2. ure zjutraj. —Na svidenje na Silvestrovo Pri Kosiču, kjer priredi Jadran zabavni večer. K. Cerde franpais. Francoski krožek v Mariboru bo priredil v nedeljo, dne 12. decembra, v Vesni družabni večer, ki ga bo počastil s svojo navzočnostjo gospod A. Boissier, francoski konzul vi Zagrebu. Spored prireditve je sledeči: L Dve francoski pesmi iz 18. stoletja,, ki jih bo pela gospodična V. Rudolfova; 2. Predavanje g. B. Martela, Profesorja za francosko literaturo na ljubljanski u-njverzi, o Pisateljici. G. Sarrd in njeni dobi, s projekcijskimi slikami: 3. šaljivi' prizori, ki jih je sestavil in ki jih bo igral g. H. Furrer, podpredsednik francoskega krožka. Za tem sledi čajanka in prosta zabava. Odbor se nadeja, da se bodo odzvali člani društva v prav lepem številu temu vabilu; dobrodošli, pa so vsi', tudi nečlani, ki bi radi poslušali, pristno francosko besedo. Vstopnina je 5 Din; kdor ostane Pri čajanki, plača 10 Din za čaj in pecivo. Začetek ob pol 17. url popoldan. „ .. | m Razredna loterija — naivišji dobitek nad 4 milijone dinarjev. Opozarjamo na veliko ugodnost te loterije, ki j® ža mnogim Pripomogla do blagostanja. — Prvo prihodnje srečkanJe je U. januarja 1927. Srečke so žo dospele in se dobe pri Hipotekarni banki slovenskih hranilnic, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13. o Gradbeni odsek Sokolskega društva v Mariboru priredi v gornjih dvoranah Narodnega doma običajen Silvestrovi večer. Spored bo zelo zabaven >n raznovrsten, po polnoči ples v mali dvorani. Nastopi PevovegR kvarteta, slavnega telepata Ben-Abja, Priznanih plesalk in članstva. Izborno vino, ln prigrizki bodo privabili vse RF jv ve neprisiljene zabave na ta večer, ki bo sigurno med najlepšimi letošnje s^one. 2563 m Nalezljive bolezni v Mariboru. V prešlem tednu je zbolelo 11 oseb> na nalezljivih boleznih in sicer 1 Pa davici, 2 na Škrlatici, 2 pa legarju in 1 oseba na nu. Bolni na davici sta ostali 2 osebi, 5fran 2 %T A H O Tf «. V Mariboru, cin c '12. 'deccnibm 192(5. na škrlatjnki je ostalo bolnih 8 in na le-gariu 2 osebi. Ozdravili sta 2 osebi, u-mrla ni nobena. Skupno je bolnih na nalezljivih boleznih 21 oseb. m Najboljše čevlje KARO dobite: Maribor, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova c. 23 v trgovini Sl. Černetič. ... m Največja izbera Božičnih dani In okraskov Po najnižji ceni, se Vam nudi v veletrgovini V. Wedxl. čitajte današnji oglas. 2558 m V nedeljo 12. t. m. v gostilni pri »Starem mostu« koncert priljubljene ciganske godbe. 2570 m Grajska klet. V soboto dne 11. tm. ob 20. uri družabni ples. Dnevno sveže morske ribe. 2575 m Kam poidemo nocoj In v nedeljo? Na domače koline k Ivanki Dolničarjev! ki je prevzela gostilno Kirbiš na Aleksandrovi cesti. Prvovrstna vina in dobra postrežba. m Ne hodi mimo sreče. Glavni dobitki in premije razredne loterije se dobe Pri Antonu Goležu, Maribor. Aleksandrova cesta 42. Novo kolo ra-zredne loterije se prične 11. prosinca 1927. Našim čitateljem kličemo tudi mi: »Veliko ali majhno, staro ali mlado, bogato ali ubogo. vse kuPi srečke pri Antonu Goležu v Mariboru, Aleksandrova c. 42 (na vogalu Meljske ceste)«. Srečke stanejo: Cela srečka Din 100.—, polovična Din 50. četrtinska pa Din 25. Srečke se poljubno dostavljajo na dr>rn. Glavni dobitek znaša Din 4-200 000, 12 nremij; ena Premija Din 1,200.000, 250.000 srečk, 125.000 dobitkov. Vsaka druga srečka mora dobiti. Prodajalna je odprta tudi v nedelio dopoldne. 2572 m Pojedina puranov. V nedeljo dne 12. tm. se vrši od 3. uri popoldan v gostilni Alojza Schreia pojedina mladih puranov. Domače Prekajeno meso. Izvrstno vino im domače pecivo. — Za obilen obisk se priporoča Alojz S c h r e i. 2574 Godba. »Priveselem kmetu«. Godba. V nedeljo dne 12. decembra na s v i d e-n j e v gostilni pri »Veselem kmetu« na Tržaški cesti, imamo pojedino puranovi, krofov, domačih klobas, izborna vjna, novo, Muškatelec itd. Za obilni obisk prosita Beti in K. Žohar. 2555 Porotno sodišče Dne 9. maja t. I. je bil najden posestnik Leopold P r a t e r z razbito črepinjo v svoji vinski kleti v Vitanju pri Ormožu. Mož je namreč zasačil v kleti svojo 181etno deklo Marijo Nemec, posestnikovo hčer Ano Trstenjak in brata Martina in Vincenca Ivanu š a v trenotku, ko so mu kradli vino. Nastalo je prerekanje, tekom katerega je bil Pretnar ubit. Po zaslišanju prič so bila stavljena porotnikom tri vprašanja, glaseča se na u-mor, uboj in tatvino. Porotniki so potrdili drugo vprašanje. Martin Ivanuša je bil obsojen na 4 leta težke ječe, ostali obtoženci pa vsak na 2 meseca ječe. Danes se je zagovarjal 261etni delavec Jože Korošec iz Par-tinj radi hudodelstva uboja. Obtoženec je meseca augusta t. I. svojega tasta Valentina Dominkov prepiru tako močno udaril po glavi, da je ta podlegel dobljenim poškodbam. Ra zen tega je tudi Dominkovo ženo močno poškodoval. Pri današnji razpravi se je obtoženec zagovarjal z razburjenjem. Zagovornik gosp. dr. L i p o 1 d je o zagovoru povdarjal, da so bile povod njegovemu dejanju družinske razmere, v katerih je obtoženec živel. Sodni senat je stavil na porotnike 4 vprašanja, eno na uboj, ki so ga porotniki soglasno zanikali, potrdili pa so vprašanje hipnega o-mračenja uma. ki je nastopilo med dejanjem. Korošec je bil obsojen na 3 mesece ječe. /port IKK. Maribor—SD. Rapid Igrišče »Maribora« — 3-415. url. Letošnja športna sezona je bila z ozirom na ugodno vreme ena izmed najdaljših. Že prvega januarja so se odigrale Prve nogometne, kakor tudi bazena tekme. Jutri dne 12. decembra pa se bo bržkone odigrala zadnja tekma v letu 1926. Tekma »Rapid«—»Maribor« je pomenila za naše mesto vedno senzacijo in tudi tokrat, kljub malo ostrejši temperaturi, ne bo potekla brez interesa. Sicer se srečata najmočnejša nasprotnika nage oblasti v prijateljski tekmi, vendar nudita tudi ob takih srečanjih prvovrsten nogomet. Obe moštvi razpolagata 7. enakovrednim materijalom; razlika je samo v tem, da je enajstorica »Maribora« tehnično doviršenejša, do-čim ima »Rapid« plus v tern, da razpolaga z ljudmi, ki se bore z izredno požrtvovalnostjo in zagrizenostjo Prav do zadnjega žvižga. V jutrišnji tekmi si bosta nasprotnica že v tretje (v jesenski sezoni) merila moči. »Rapid« je podlegel v obeh srečanjih vi razmerju 3:1 in 4:0 in bo vsekakor jutri zastavil vse moči, da rehabilitira svoj sloves* dočim bo »Maribor« za vsako ceno moral braniti častno priborjeni naslov prvaka mariborske oblasti. Boj bo izredno zanimiv, in bo nudil obi-, lo užitka. I »Maribor« bo nastopil v postavi-| Kovačič; Koren, W*rner: Hreščak Just. (Stauber. Kirbiš; Živkovič. Vidnjevid. •Bratož. Wening, Bertoncelj, ki bo. ako i se jutri obnese- nastopajo za »Maribor« tudi v Pomladanskem prvenstvu. Sodil bo g. Radolič. : ISSK MARIBOR - ZIMSKOSPORT: NA SEKCIJA. Vabijo se vsi prijatelji i zimskega športa (člani In nečlani) na sestanek, ki se bo vršil v torek dne 14. tm. ob 20. uri v »Vinskem hramu«. Svrha sestanka g0 razgovori o organizaciji zimskega športa v sezoni t^2*i-27, ki obe ta bjtl izredno tigodna. Pridite vsi, ki se zanimate za katerokoli panogo (smučanje, drsanje, sankanje, hockv). da se dodobra pogovorimo o vseh prioravah za čim uspešnejše udejstvovanje. — Načelnik. : ISSK Maribor — nogometna sekcija. Postava: Kovačič. Koren- Wagner, Hreščak Just, Stauber. Kirbiš, Živkovič, Vidnjevič. Bratuž, Weping, Brtonpeli. rezerva: Skrobar, Burian. — Reditelji: Potočan, Petan/ Starc Albin. To-mac, Laznička. Tonček, Pavlin. Moštvo kakor tudi reditelji morajo biti najkasneje ob 2. uri na prostoru odnosno v garderobi. : Lawn tennis profesjjonalci, ki jih je angažiral amerikanski manažer Pyle (med njimi se nahaja tudi svetovna Prvakinja Lenglen), so do sedaj razkazovali svojo umetnost že 41.000 gledalcem. Pyl računa še letos z celokupnim dohodkom 800 000 dolarjev. Doslej je zaslužil že preko 40.000 dolarjev, četudi plačuje na primer »božanski^ Suzani« letno 75.000 dolarjev in še običajne doklade od vsakega nastopa. : Spor Zagreb:Duna|. Pa vnri^ririta zonet dv© predstavi: popoldne bo repriza veleuspe-•e otroške igre »Pepelka«, zvečer na se ponovi vedno priljubljeni in zabavni »Veseli kmetič«. Mariborska premiiera opere »Ma-non«. Na predvečer kraljevega rojstnega dne 16. decembra se vprizori kot slavnostna Predstava Premi;Jera prekrasne in melodiiozne onere »Manon« od moderne era francoskega komponist« Masseneta. Priporoča se, tla si občinstvo oskrbi vstopnice v predprodafi. K«P«ni pri mariborskem gledališču. Na splošno zahtevo se zopet uvedejo kuponi, ki veljajo samo Pri dnevni blagaf-ni in kadar bo to označeno na plakatih in za določene organizacije, ter nudijo 25% popust. Prava antiseptična voda za usta Po enostavnem kuhanju z „R a d i o n o m‘ postane perilo v pol ure čisto in snežno belo, V Maribbr#7Gri ~ Publika pa imej več smi- deta za Maribor svojevrstna umetniška dogodka, kakršna še doslej ne moremo zaznamovati in kakršna se nam ne bodeta več v doglednem času tako zlahka (nudila v koncertni dvorani. x Leoncavallo; PagliaccJ. Gostovanje g. Knittla jn ge Zaludove. Oba ljubljanska umetnika poznamo že izza njunih nastopov, zadnjič v Trubadurju v predlanski sezoni. Tokrat je g. Knittl imel spet mnogo prilike, vi veledramati-čni vlogi Cania Pokazati svoje zmož- nosti kot prepričevalen igralec, ki seza-more vživljati v vlogo človeka, katerega naj Podaja. Nesrečnega glumaškega načelnika je ustvaril z bujno realistiko; v izrazih čuvstev je bil prepričevalen. Istotako v polni meri nas je zadovoljevala ga Žaludova kot žena Nedda. Njem glas, ki je v ^ vseh legah enako jasen, jo Prišel do učinkovite veljave. V igri je pokazala mnogo ukusa. Škoda pa, da obisk ni bil tako zadovoljiv, kakor bi si ga bila umetnika zaslužila. H. D. Kino Iz iivllenla In sveta resno požrtvovalno sodelovanje. Pr'riče že ponovno žigosani pu- Lin ru5tells:^nSnih krogov, ki je bila v zelo Pičlem števil zastopana. . * koncert v Mariboru. Oud- ska univerza on redi prve dni meseca januaria v e iki kazinski dvorani dva orgelska koncerta. Tvrdka Brandl Postavi v ta namen v dvorano velike orgle e dvema mannatoma i,n 34 registri Pri prvem koncertu nastopi kot solist prof fljugan iz Zagreba, s svojim 11 letnim »mkom-virtuozom. Pri drugem ljubljanski regems chovi jn orgelski virt(]OT btanko Premrl. Oba, koncerta bo- Prva srbska kolonija v Ukrajini Leta 1752 je bila v Ukrajini na ozemlju zaporoških kozakov ustanovljena prva srbska kolonija, ki se je imenovala »Novaja Serbija«. Kolonija je obstojala le 12 let in je prenehala 1. 1764. — Kakor poroča M, Tkačenko v kijevski »Ukrajini« so srbski veljaki Horvat, Še-vič in drugi 1. 1751. prosili ruskega poslanika na Dunaju M, P. Bestužev-Rju-mina, da bi sev razdelila srbskim beguncem, neizkoriščena zemlja v Ukrajini. Na podlagi omenjene Prošnje je dobil generalni guverner mesta Kieva nalog, da preskrbi došlim Srbom vse potrebno, kakor pač najboljše zna in more. Prva srbski naseljenci, 218 po številu, so prišli v Kiev oktobra leta 1751. Polkovnik Horvat, ki je bil njih vodja, je takoj odšel v Petrograd s prošnjo, za dovoljenje naselitve begunov. Vlada je ugodila njegovim načrtom in dovolila, da se nasele Srbi na desnem bregu Dnje-Pra v bližini poljske meje ter da ustanove vojaško kolonijo. Kolonistom je bila porazdeljena zemlja na sledeč način: knezi-prvaki so dobili 100, nadporočniki 80, poročniki 70, Podčastniki 50, Prostaki pa 20 do 23 oralov zemlje na družino, tako, da je znašal ves obseg zasedenega ozemlja 1.42I tisoč desjatin. Za gradnjo stanovanjskih hiš in nabavo potrebščin je vlada nakazala naseljencem 109.053 rubljev in 94V* kopejk; razen tega so dobili še letne plače v skupnem iznosu 124.957 rubljev 94 K kopejk v mirovnih časih in 524.590 rubljev ll kopejk v slučaju vojne. Polkovnik Horvat je bil povzdignjen v generala in obenem poveljnika kolonije. Za asistenta mu je bil dodeljen ruski generalmajor Glebov. Kolonistom je bilo dovoljeno carine prosto trgovanje z inozemstvom. Ustanovitev kolonije je bila leta 1754. v Petrogradu ovekovečena s spominjsko kolajno z na Pisom: »Nova Serbia Constituta ,MDCC LIV in D. G. Elisabeta Augusta Omn. Ross«. Ker je nova kolonija ležala na visoki planoti v predelih zaporoških kozakov, je formalno spadala pod vlado hetmana. Kovaški knezi prvotno niso priznavali nove kolonije in so nameravali priseljence izgnati. Vložili so celo večkrat na vlado v Petrogradu Proteste, v katerih so skušali dokazati, da je »srbska« zemlja za nje velike važnosti. Vlada pa je zavrnila njihove protest« 5, motivacijo, da so si kozaki svoje ozemlje priborili v uporu Proti Rusiji in se morajo podvreči vladnim odredbam. Spori med Kozaki in Srbi sp trajali do leta 1764., ko je bila kolonija dodeljena novoruski guberniji. S to priklučitvijo je prenehala tudj njena avtonomija. Ukinitev kolonije je bila povod utrjevanja ruskih političnih položajev v Ukrajini. S početka so bili Srbi dobrodošli, ker so jih uporabljali za boje proti kozakom in Poljakom. Ko se je pa položaj spremenil Rusiji v Prid, so Postali Srbi kot aufonomna celota nadležni. Obenem z razpustitvijo kolonije je padel v nemilost tudi general Horvat, ki je bil razrešen svojih dolžnosti. Razen tega pa je bil degrediran in pregagn w Vologdo. šele po 11 letih pregnanstva ie bil po posredovanju generala Tele-kiia pomiloščen. Za ženski svet: »Društvo, ki se bori proti polfubovanju" . Pariz ima zopet svojevrstno senzacijo. Svetovali velemodni center in središče intemacijonalne ljubezni ustanavlja »Društvo proti poljubovanju«. Na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil pred dnevi, je nastopilo več govornikov, ki so živahno zagovarjali potrebo društva, ki bo nastopalo proti poljubovanju. Eden izmed njih je svaril, češ, da še sreča človeštva ni bila nikdar v taki nevarnosti kakor danes. Statistično — je trdil govornik — se da dokazati, da se s poljubovanjem Prenaša lahko bacile 40 tisoč bolezni. »Mar si je mogoče zamisliti ljubezen — se je vmešal drugi — Jbrez poljubovanja«? Mar se nam, ki hočemo obvarovati ljudstvo velike nesreče, lahko očita, da se ukvarjamo z nesmiselno rečjo? Poljub so smatrali že v starem veku za kvaren in čestokrat tudi poguben akt takratne družbe. O Kleopatri, ženski ki se je z največjo naslado udajala ljubezni, pravi zgodovina, da svojih ljubimcev ni nikdar poljubljala. Na energični argument nasprotnikov poljubovanja je priobčil nek pariški list očitajoč članek, v katerem pravi med drugim: »Kdo si uPa trditi, da Kleopatra svojih ljubimcev ni poljubljala iz higi-jenskih razlogov. Kleopatra ,nj poljubljala svojih ljubimcev zgolj iz ženske premetenosti, zavedajoč se, da s tem' še bolj priveže nase_ številne oboževate-1 '1 je .Kako naj verjamemo, da se je žena ki se ni plašila niti strupene kače, bala bacilov, ki so v takratni srečni dobi ži-yeU M popolnem incognitu. GRAJSKI KINO predvaja od petka 10. do nedelje 12. dec, »MOKRE PUSTOLOVINE«. Kolosalna vesela pustolovina z Buster Keatonom v glavni vlogi. Naslov »Mokre Pustolovine«; vprašali boste, kaj more to biti. Oglejte si plakate m naših izložbah, , APOLO KINO r predvaja od četrtka 9. do nedelje 12. f, m. senzacijo j^j »ČLOVEK Z ŽELEZNO ROKO«. 1 Po Goethe-ju in historičnih motivih’. , Velefim, kateremu se sme primerjati le »Nibelunge«, ki je pa v tehničnem oziru mnogo bolji in impozantne ju JONO »DIANA« STUDENCI ’"1 Od srede, dne 8. decembra do vključno 10. decembra se bo predvajal film, »RAZBOJNIKI IZ BRIDGEPORTA« in sicer: 1. epoha pod naslovom: »Go* reča hiša«. Senzacijonalen, avanturistično kriminalen filmski šlager v dveh’ epohah in 15. činih. V glavnih vlogah: Georg Larkin, Annie Luther in RutŠ Diwier. Prispevki za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu osvoboditelju (Drugi izkaz), v? v Marko Rosner Din 1.500, 'Josip Tsche-ligi 800, Dolček & Marini 500, Leopold Gusel 500, J06. Martinc 400, Franc Kor-man 400, Drago RogUč 200. M. Berdajs 200, Anton Klun 200, Karl Preis 200, Grof Herberstein 200, Feliks Mihelitsch 200, Franjo Majer 200, Miloš Oset 200, Adal-bert Gusel 200, L. Ornik 200, Lojze S tro-har 200, Josip Mislej 100, Jul. Fischbach! 100, Srečko Pihler 100, Julius Meinl 100, Hugo Stark 100, Pavla Jančar 100, Ernest Gert 100, Igo Baloh 100, R. Leyrer l00, Max Pucher 100, Jaš & Lesjak 100, Jos. Hofer 100, Pelikan 100, Felix Novak 100, J. Preac 100, Zaklan Marija 100, Adolf Anderle 100 Anton Tkalec 100, F. Kaufmanu 100, M. Gajšek 100, Badl W. 100, A. Macun 100, Preac & Worscha 100. C. Biidefeldt 100, Greiner 100, Mar* tinz & Strauss 100, A. Platzer 100, I. Pe* tein 100, Greinitz 100, M. Ilger sin 100, V. Seiler 100, Felix Škrabi 100, & Scheidbach 60. Lipovšek .50, T. Fehren* bach 50, V. Heinz 50, Tautz 50, J. Thflr 50, J. Kaučič 50, J. Mondil 50, Franc Ma-stek 50, F Ussar 50, Strohbach 50, Egger 50, Petrossi 50. Gnus 50, L. Uhler 50, F, Rainer 50, J. Posch 50. V. Vošinek 50, J Pisanec 50, Vicel 50, J. Bregar 50. M. Jeglitsch 50, J Sirk 50, H. Kovačič 50, R. Niefergal 40, Human. 40, B. Weiler 30, Skerbec 30, Lešnik Betka 30, Zlata Brišnik 30, Franc Perc 30, Wigec 30, Gniu-šek 30, Ivan Bezkaj, urar 35. Ivan Krois 25, Trafenik 15, Pavla Svetek 20, Te-ment 10, Ivan Buždon 10, Ludvik Hlust-nik 10, Fr. Weiler 20. — Izkazi nadalj-mh prispevikav. sledijo* V Maribor*, tfne '\t. tTecemfrra 1926A, M. K-: 3.3. Strossmayer in Jusoslovenstvo (fo predavanja na Strossmayerievem večeru v Mariboru). bi vendar je res, da je Strossmayer sprva mislil le na kulturno edinstvo. Mož, v katerem sta se združila principa logitimisti in prirodnega narodnostnega prava, mož, kateri je smatral dunavsko monarhijo kot izraz politične nujnosti, vendar tudi le tako daleč, kolikor bi mogel najti vsak narod vi njej zaščito in Poroštvo za svoj prosti razvoj, ta mož je ostal realen politik, kateri je videl, da se z glavo ne da priti skozi zid; vedel je prav dobro, da je Pogoj politični moči narodovi njegova naobraziba. Zato je izrabil svojo moč kot cerkveni knez, ko mu je konkordat dal v roke nadzorstvo nad osnovnim šolstvom. In v tej smeri je Poteklo glavno biskupovo kulturno delovanje. Ni le propagiral u-stanavljanja osnovnih šob ni le gmotno podpiral grad-b šolskih poslopij, nj le gol člučaj, da je Djakovo za n je go ve jn vladikovanja dobilo celo vrsto novih učnih zavodov; Sfcrossmayerjovo snovanje je imelo višji polet: postal je ustanovitelj akademije umetnosti In znanosti omogočil je ustanovitev zagrebškega vseučilišča, daroval je Zagrebu svojo bogato zbirko slik, znano pod imenom »Strossmayerjeva galerija«. A tudi akademija in vseučilišče sta nova dokaza biskunovega integralnega Jugoslo-venstva, kajti akademija nosi po njego- vi želji še sedaj ime »Jugoslovanska a-kademija«, (ne morda »Hrvatska« ali »Srpskobrv. akademija«), in vseučilišče bi naj bilo dobilo isto ime, ki pa se je moralo umakniti imenu »Franja Josipa vseučilište«. Namen te najvišje kulturne inštitucije je oznanil biskup s temi-le besedami: »V samem našem ožjem domu ločijo še neki predsodki dva rodna brata, sinova iste matere. Jedno krv, jedno dušo razdvajata često dve dični imeni, kateri zna-čjta isto. _ Naloga vseučilišča je, da ti predsodki in spori prenehajo in da se brata spojita v eno dušo in eno sveto namero«. In v zvezi s tem je dejal; »A kaj naj rečem o naših prvih sosedih, bratih Slovencih? Ah, naj vedo, da bomo vsi za vedno v duši in našem srcu obdržali hvaležen spomin na one besede, i^uston.e Po enem največjih njihovih sinov; »Bratje Srbi in Hrvatje, vedite, da mi Slovenci vaše vseučilišče smatramo svoje lastno vseučilišče.« Zares zlate besede, polne nade in utehe . . . Bodimo tiidi tem bratom hvaležni, pokažimo jim ob vsaki Priliki, da je njihova usoda naša usoda, da je njihova rana naga bol, da je njihovo veselje naga radost . . .« (Mimogrede vprašam; ali so tudi to le 'zgolj aluzije?!^ Podpiral pa je Strossmayer tudi dejan sko vsa kulturna stremljenja celokupnega nagega naroda« neglede na to, katero ime sj nadeva pleme, čigar prosvetno podjetje je potrebovalo in zaslužilo podpore. Tako je Cetinju priskrbel tiskarno, tako je bil ustanovni član Slov. Matice. In nešteto drugih dokazov za to trditev bi se dalo doprinesti. Zlasti mu je bilo pri srcu, da se ustvari v naši književnosti čim večja skupnost. Njegove lastne tozadevne besede se glasijo: »... Od tod se . . . Porodi skoro obča želja in težnja, da se najde čim prej najprimernejši način, kako se naj v kolo srb-sko-hrvatske književnosti pritegnejo bratje Slovenci, katerim b,i se s tem zagotovilo narodno življenje in napredek, a nam Hrvatom in Srbom bi se nabavila lepa kita umnih sodelavcev ... Ta želja, kakor se tudi zdi komu smela, more postati i dejstvo, ker ji stoje na službo vsi potrebni delavci uma in časa; da, trdno sem prepričan, da se duh jugoslo-vonskega naroda odene prej ali slej z eno knjigo«. Da se kulturno zbližanje in poenotenje čim bolj olahkoti, je stremel Strosmayer tudi za poslovanjem katoliškega bogoslužja. In posrečilo se mu je izposlovati pri papežu Leonu XIII. ponovno priznanje slovanskega bogoslužja za katoliške hiše božje. vsekakor ne v onem obsegu, kakor si je želel. Pravica, porabljati slovanski jezik pri cerkvenih obredih, je ostala omejena le na nekatero pokrajine. Da je imel pri tem namen okrepiti unionistična stremljenja rimsko-katoli-ške cerkve, ne zmanjša biskupove veličine.niti najmanj. Znana je stvar, kakšno je bilo tozadevno njegovo osebno mnenie. Saj je odgovoril Francu Jožefu: »Veličanstvo, moja vest je čista!« ko mu je ta očital brzojavko s čestitkami, poslano ob lOOOlefnici Ciril-Metodovi Pra- voslavnemu cerkvenemu dostojanstveniku v Rusijo z besedami: »Škof, vi ste bili menda bolni na umu, ko ste poslalj brzojavko v Kijev. Ali ne veste, da ste postali s tem izdajavec države, domovine, celo katoliške cerkve?« — (Dalje sledi.) — Ženski rekord. Baronesa d’Frlan-ger je dosegla bržčas rekord v možitvi. Te dni se bo namreč poročila šestič._ Doslej je bila poročena z dvema milijonarjema, nekim znanstvenikom, nekim izumiteljem in nekim angleškim plemičem. Sedaj se bo Poročila v, nekirn Ame-rikancem. Baronica je jako lepa in bogata. Kod komande 45. peš. puka n Mari* boru obdržavati če se dne 22. decembra 1926 god. u 11 časova licitacija za life-raciju sledečih artikla ljudske hrane za garnizon Maribor: 2500 kg domače la svinjske masti, 1000 kg črnog luka; 600 kg olivnog ulja; 1300 kg belog brašnaj 70 kg cikorije, 8000 kg krumpira. Uslovi za liferaeiju mogu se vidjeti dnevno u kancelarijj štaba komande 45. pešpuk®. Br. 13802 od 30. novembra 1926 god. iz kancelarjje 45. pešpuka. ZineslifoapasIrežDlc*. bitra'fn jntžn«, ki zn* pospravljati 8 pi & & A S S s veliko (S Božično razstavo Razsvetljeno do 9. ure zvečer ■lMmwawi - II ■!!! Illl IIMI llllll lllllll IIIIII VILKO WEIXL veletrgovina Jurčičeva ulica Vetrinjska ulica 25K9 H L H IH H prvovrstna, novo popolnoma sveže blago se DOBIVA POVSOD Piva hrvatska tvornica salame, sušena mesa 1 masti fii-a sinovi i 1 Petrinja. Glavno zastopstvo: Franc Rainer, Maribor, Koroška cesta 17. KELC, KROJAŠKI SALON Maribor, Stolna »licn & se priporoča za Izdelavo oblek za gospode in dame. 1^sa v to stioko spadajoča dela se Izvršujejo prvovrstno, v najkrajšem času In najceneje. 2144 ■immiiii w ®Wtaar: »Maiibox*ka Tl*k*rm*t t Maribor*- predstavnik: Stanko D• tala, ravnatelj. Urednik Vekosla1 pradatarnlk: VekoelegJiplndleMiovinar. Vol v Maribor« C i Z e 1, norlnar. Udaiatelj: Konaorodj »Tabo*«-