Stanko Stanič: Pogumna Anka.
609
Pogumna Anka.
.Lo vam pravim, take ni nikjer!
Lepa kakor sveža roža v vrtu, zala kot na vzhodu rdeča zarja, a neustrašena ko mož!
Da, neustrašena ko malokdo!
Doli za vasjo k studencu, čujte!
ko nobena, ona gre po vode, naj še bolj bo temna noč.
Stare mamke in dekleta vsa
si ščebljajo o skrivnostnih vilah, ki preže po noči na dekleta,
Anka pa se ne boji.
v
Se možaki, da ne govorim
o mladeničih nevstrašenih vam, hvalijo in čudijo se Anki,   ,
da se ne boji noči . . .
Zadnjič pa sem se zapoznil bil.
Kasno v noč sem vračal se iz mesta, pred vasjo sem moral prek studenca,
če sem hotel v svojo vas.
Pa ko grem počasi, kaj zazrem ?
Anka, in . . . kaj da ni bilo strah je, strah po vode iti v pozni noči ?
Spremljal jo je ljubček njen. —
Stanko Stanič.
iT