TELEFON UREDNIŠTVA: 2S-67 OPRAVE: 25—67 In 28—«7 POSLOVALNICA CELJE PreSernovs 3. tel. 280 postni čekovni račun 11.409 Maribor, četrtek 28. septembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prej e man v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 dm, tujina 30 din Cena , Nemške čete vkorakajo jutri v Varšavo Sejanja za predajo bodo zaključena do drevi — Sovjetske čete prispele na madžarsko J° Na zahodnem bojišču se nadaljuje topniško obstreljevanje — Italija ne bo dala °ene lastne iniciative za mir — Sodba Amerike o aktualnih vprašanjih — Skrivnostna posvetovanja v Moški se nadaljujejo Rajanja za predajo Varšave Na zahodu topniški boji k ra! po septembra. Varšava se i Nemcem. Kot zastopnik nemških oblego-silno junaški 22 dnevni valnih čet za pogajanja z branilci Varša- ««ločila, da se vda, ker ji tudi j ve za predajo je bil določen general Blaskowitz. Uvod v predajo predstavlja 24 urno premirje, k! se bo končalo danes popoldne. Med tem časom se vodijo pogajanja med zastopniki poljske in nemške vojske za formalnosti, ki so pri predaji potrebne. Nemške čete bodo vkorakale v Varšavo Sutri. Posadka, ki se je vdala, je štela 100.000 mož. Trdnjava Modlin se še dalje brani. BERLIN, 28. sept. Hitler je že imenoval civilne upravitelje Varšave. Na vsem Poljskem Je razglašeno obsedno stanje. Vojno poveljstvo ima general von Rund-staedt, civilno pa minister Frank. **rug 'zh°d *z vedno bolj položaja. Mesto je bilo stra-^ških L?e'’ano P° zadnjih neprestanih s?1** hJ^ardiranjih s kopnega in iz ® bombe so povzročale J*tl| oh f Požare, ki jih gasilci niso več * tuj® J^ati. Ker sta bila razdeja-°J0(* >n elektrarna, je pričelo > % i v°iaštvu in prebivalstvu Itk^dValn f.te,ktrike- Mimo 1® že kSfamk Z *n municije za nadalj-3vebow jn so se pričele na-v * faradi vsega tega je po-varsave sklenilo izročiti mesto ^mški sePtemt>ra. DNB. Nemški Bm ^stJaK> P°men kapitulacije polj-fir °^oii vnice- »Borsenzeltung« piše: 0* %t‘ poroča iz glav-\ je ^ zrakoplovstva: Mar-*1 ~ ......................... da ZVez* s kapitulacijo Var-V.J-S v°to° povelje, ki med m ,lystvo !,Pnosen s®ra «a nemško že oh J® tako “SP®5«0 sode' Site °valft P5vega dne sovražnosti S 'pjil Sovražnikovim zrač- % enemu poljskemu le- 'tifcra v --n,-^kega letals*va ni Ili Rodovini. Vojaki nem- škega zrakoplovstva so dokazali s svojo hrabrostjo in bravuro, da se ne ustrašijo smrti. Oni so noslteljl nemškega bojevniškega duha in naclonalno-socialtstične-ga ideala, pred katerim padajo vse zapreke. V tugi, toda ponosni na žrtve, ki jih je nemško letalstvo moralo dati, potiskamo vnovič na glavo čelade, ne vedoč, kakšne bodo naše nove dolžnosti, toda vedoč, da gremo vedno naprej za večno Nemčijo. < ^Pr®d°vanje sovjetskih čet fc^e>lne*a S*e.ptKembra- Tass: Poroki k°m 27 c sovietske vojske ,nadal]i,!nA SePt®mbra so sovjet-žrl! SVOj ^ P^ti de-5 Dh^h°dno S Ad,e mesta Grabovo >n K, ^Vgustova), Masov- 2avar?Sn0Slav’ nato že,ez* tu i-3 za*1°dno od Zamo-SovfeS mesta Krakovjec in * "“e čete nadaljujejo ^lija: 500 milijard za vojno svoje operacije v zahodni Beli Rusiji In zahodni Ukrajini. BUDIMPEŠTA, 28. septembra. Madžarska brzojavna agencija poroča: Po uradnih vesteh so prvi ruski oddelki prispeli do madžarske meje pri prelazih Ve-reke In Tatar, kjer so stopili v stik z madžarsko mejno stražo. Rusi so zaprosili, da se Jim natančno pokaže mejna črta, da ne bi prišlo do kakega Incidenta. Hi i^r°ra^«Svi«i,(Reuter-) Let°8n]l VV £0‘\Brita"^ «1 /e ^ ^ Pa oQ*a: izdatki 1933 \S 7 V' *a«5L £ n,,liJonov fun-^ rt^°s°jin k , milijonov se v V p0nKakor ]e znano, je 502 -11-0* da naiame v*io' sent mil,3°na st. Povlšanl' Vsi današnji listi ««Jnega pri«.*.- na ter pravijo, da je višina budžeta najboljši dokaz, da je Velika Britanija odločena bojevati vojno do zmagovitega konca. Angleški proračun znaša 2000 milijonov funtov. MAJSKI ZOPET PRI HALIFAXU LONDON, 28. sept. Sovjetski velepo. slanik Majski je bil včeraj že drugič pri lordu Halifaxu. PARIZ, 28. sept. Sinočnje francosko poročilo pravi, da so bile izvidniške edinke aktivne. PARIZ, 28. sept. Poročila iz Bazla in Bruslja pravijo, da je velika aktivnost artilerije na fronti. Pri Bazlu gradijo Nemci predore iz ozadja do Siegfriedove črte. Skozi te predore bo omogočen nemoten dovoz materiala do črte iz ozadja. Pri Wissembourgu so Francozi odrezali dve nemški trdnjavi, ki nimata več zveze z zaledjem. Saarbriicken in Zvveibrucken sta pod francoskim ognjem. Nemci so ju že popolnoma izpraznili. Nemška artilerija strelja z vso močjo, da krije popravljanje svojih utrdb, ki so bile razrušene od francoske artilerije. PARIZ, 28. sept. Francosko poročilo od davi pravi, da je bila noč prilično mirna, z edino Izjemo zahodno od Saarbriickna, kjer so Nemci poizkusih izvesti nočni napad na francoske postojanke, pa so blH odbiti. Današnji »PetH Parlslen« poroča o dvoboju letalcev. Pri enem dvoboju je 5 francoskih letal napadlo 9 nemških. Pet nemških letal je bilo takoj sestreljenih. Francozi so Izgubili dve letali. V dragem boju so trije francoski bombniki napadli pet nemških. Eno francosko in tri nemška letala so bila takoj na tleh. Od ostalih štirih se je v svoje baze vrnilo le po eno francosko in nemško letalo. Francozi so torej sestrelili osem letal, izgubili pa štiri. Portugalska se pridruži antanti PARIZ, 28. septembra. Agencija Havas poroča iz Londona: Sodeč po nekih znakih, bo Portugalska, ki je spočetka vojne zavzela blagohotno nevtralnost nasproti Angliji, v kratkem stopila popolnoma na stran Velike Britanije. Salazarjeva vlada je že Izdala vrsto ukrepov na morju In v j svojih pristaniščih, ki so v korist Velike Britanije in Francije. NEPAL NAPOVEDAL NEMČIJI VOJNO LONDON, 28. sept. Nepal v Aziji se je postavil na stran Velike Britanije in stopil v vojno stanje z Nemčijo. Italija ne bo dala lastne iniciative RIM, 28 septembra. Tu se mnogo govori o pričakovanju sveta, da more priti akcija za ustavitev sedanjih sovražnosti v Evropi in za sklenitev miru samo Iz Rima, ker je Italija edina evropska velesila, ki je doslej ostala ob strani konflikta. Naglasa se tudi, da je italijanska diplomacija zelo aktivna in da so njeni cilji še vedno isti, kakor so bili neposredno pred in ob izbruhu vojne: preprečiti novo strašno katastrofo. K temu se pa pripominja tu, da Italija s svoje strani in na lastno iniciativo ne bo storila nobenih novih zadevnih korakov, bila bi pa pripravljena staviti nove mirovne predloge v primeru, da bi bila za to na-prošena ali pooblaščena od katere izmed vojskujočih se držav. Pa tudi za uspeh takega koraka je po tukajšnjem mnenju po zadniih angleških in Iranoosklh Izja- vah prav malo upanja. V primeru, da bt se pa vendarle pokazali kaki, čeprav le minimalni izgledi, bi hotela prevzeti Italija samo vlogo nepristranskega posredovalca in eventualno tolmača. General Blaskowitz Karlovčan KARLOVEC, 28. sept. Nemški general Biaskovvitz, ki vodi pogajanja za kapitulacijo Varšave, ie po rodu hc Karlovca iz rodovine Blaskovičev. (Kakor je že znano, je vrhovni poveljnik nemških čet, general von Brauchitsch, po svojih prednikih iz Polzele v Savinjski dolini in sta torej oba slavna nemška generala hrvat-skega, oziroma slovenskega pokolenja. Op. ur.) Polemika Knickerbocker-Goebbels PARIZ, 28. sept. Ameriški novinar Knickerbocker odgovarja v »Pariš Soiru« nemškemu pnopagandn. ministru Goeb-belsu. Pred nedavnim je Knickerboker objavil listo nemških ministrov, ki i.najo denar naložen v tujini. Dr. Goebbels je nato uradno ovrgel Knickerbokerjeve trditve ter jih proglasil za laž. Dejal je celo, da dobi tisti, ki bi dokazal, da imajo nemški ministri le eno marko v tujih bankah, veliko nagrado. Sedaj se je Knik-kerboker spet oglasil — prej-se ni mogel, ker je bil v Ameriki — ter objavlja listo bank, v katerih imajo nemški ministri naložen denar. Ameriški novinar navaja večje število južnoameriških, luksemburških, japonskih, holandskih in švicarskih bank. Ameriški novinar Knickerboker * Ameriške Mm Pred Hitlerjevo mirovno poslanico — Zaskrbljenost v Italiji in Španiji — Možnost novih presenečenj — Papeževa poslanica za mir WASHINGTON, 28. septembra. Nenavadno napeti mednarodni položaj je dosegel z obiskom treh zunanjih ministrov v Moskvi (turškega, nemškega in estonskega, op. ur.) svoj vrhunec, in v ameriških političnih ter vojaških krogih ga tako-le presojajo: 1. Po vesteh iz Berlina, ki Jih je bilo mogoče dobiti iz zaupnega vira, se da sklepati, da namerava kancelar Hitler poslati prihodnji tedea svetu posebno poslanico, v Jkateri bo ponudil sklenitev miru pod določenimi pogoji. 2. Po ameriških informacijah se opaža v Italiji velika zaskrbljenost zaradi širjenja komunizma v Evropi. Tudi Španija, ki se je z največjimi žrtvami bojevala proti komunizmu v dolgi državljanski vojni, stoji v tem oziru popolnoma na strani Italije in se strinja z njo, da je treba zaustaviti germansko-rusko ekspanzijo. V zvezi s tem je ustanavljanje balkanskega bloka po Italiji, ki bi vključeval tudi Madžarsko. 3. Obisk nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Moskvi je izzval v Ameriki največjo zaskrbljenost, ker obstaja po izjavi osebnosti, ki so blizu Beli hiši, resna nevarnost, da si Nemčija in sovjetska Rusija razdelita vzhodno Evropo. V tem oziru moramo biti pripravljeni ;na nova presenečenja. Nenapadalni pakt med Nemčijo in sovjetsko Rusijo bi so utegnil spremeniti v vojaški pakt. 4. V diplomatskih krogih Zedinjenih držav pravijo, da moramo biti pripravljeni še ta teden na nove šahovske poteze mednarodne diplomacije in ni izključeno, da se bo vojna končala prej, preden se bo razvila odločilna bitka na zahodnem bojišču med Anglijo in Francijo na eni ter Nemčijo na drugi strani. 5. V zvezi s tem je treba omeniti tudi dejstvo, da je poslal papež vsem državam, ki prihajajo v poštev, posebno spomenico, naj pokažejo vso dobro voljo, da se čimprej zaključi sedanje stanje in doseže zopet mir. jfcOt? Hitler skliče državni RIM, 28. septembra. Italijanski javljajo vest »News Chrorticlea da namerava Hitler v kratkeiu -sejo državnega zbora in boj stavil mirovno ponudbo, v Ka ^ glasil, da se Nemčija v primeru miru odreče zahtevi po vrn'.. Ako pa bo ta Hitlerjeva p°j*fl aia# njena, potem bo Nemčija nadau . njena, po mm do nenitija ■*—- , $ 110 proti Franciji in Angliji z v® ^ $ stvi, ki jih ima na razpolago. Kar ^ oivi, »1 jiu ima ua - Poljske, bo pa Hitler zahteval, dalje v posesti nemških in sovje Dosedanje zaplenitve LONDON, 28. sept. Francoska rica je zajela do sedaj preko blaga, ki je bilo namenjeno v j, irtH Med tem je tudi 24.000 ton b«|*L |(* gleška mornarica je zajela med njimi 23.000 ton železa in petroleja. Vznemirjanje v Franciji in Angliji RIM, 28. septembra. Tukajšnji listi opozarjajo v svojih poročilih iz Pariza in Londona na to, da francoska in angleška javnost ne more razumeti, zakaj obe vla-(S kljub temu, da sta izvedli popolno mobilizacijo in dovršili velike vojaške priprave, omejujeta bojne operacije samo na nepomembne boje okoli Saarbriickna, do-čim posvečata tako veliko aktivnost pro-tinemški propagandi, katero vodita na vse načine, najbolj pa z metanjem proti-hitlerjevskih letakov iz letal na nemško ozemlje za ironto. To čudno postopanje pričenja vznemirjati javnost obeh zahodnih demokracij, ki se iz metanja letakov že očito norčuje. Zaradi tega tudi objav- ljajo v Parizu in Londonu razna pojasnila, v katerih prepričujejo javnost, da sedanja vojna ne bo nagla, ampak se bo razvijal v ogromnih operacijah postopnega slabljenja sovražnika, da se na ta način čimbolj zmanjša število človeških žrtev, a se sovražnik nazadnje le prisili h kapitulaciji. Veliko pozornost posveča italijanski tisk tudi nekemu članku Leona Bluma, v katerem poziva francosko javnost, naj se upre sovražni propagandi, katere namen je v glavnem ustvariti nesoglasje med Francijo in Veliko Britanijo. Francozi ne smejo, pravi Blum, gledati na Veliko Britanijo kot na državo, ki se briga samo za svoje lastne interese. Predlogi panameriške konference LONDON, 28. septembra. Reuter poroča iz Paname: Delegacija USA je na današnji seji panameriške konference stavila predlog, naj se podmornicam vojskujočih se držav prepove vplovba v ameriške luke ali ameriške teritorialne vode pod pretnjo, da bodo internirane za ves čas trajanja vojne. Nadalje je stavila predlog o pobijanju vsake akcije za kršitev nevtralnosti, kakor tudi propagande v nevtralnih deželah. Tretji predlog delegacije USA zahteva, naj se letalom vojskujočih se držav prepove letanje nad ameriškim ozemljem in naj se določi nevtralen pas, ki bi obsegal ameriško celino fn medameriške pomorske plovne črte. Iz tega nevtralnega pasu bi bile izvzete teritorialne vode Kanade in kolonialna posestva evropskih držav. Urugvajska delegacija je predlagala, naj konferenca izjavi, da se ne smejo v kontrabandno listo vključiti proizvodi, namenjeni za potrebo civilnega prebivalstva, kakor tudi surovin in strojev, namenjenih industriji, ki ne Izdeluje vojnega materiala. Zastopniki Argentine in Chilea so izjavili, da bodo tudi oni stavili podobne predloge. PARIZ, 28. sept. Havas poroča iz Paname: V zvezi s predlagano proglasitvijo »pasu kontinentalnega morja« okoli ameriških obal, kjer bi opravljale patrolno službo ameriške ladje, bo potrebno zasi-gurati sredstva za obvarovanje varnosti v tem pasu. Temu služi tudi predlog o prepovedi vplovbe podmornic v ameriške luke. Ker leži zdaj v ameriških vodah veliko nemških tovornih parnikov, baje okoli 50, bodo najbrže neke delegacije zahtevale, da se te ladje zaplenijo v nadomestilo za neplačana naročila Nemčije. Poročila s konference ugotavljajo, da ni nobenega nesoglasja med delegati, ki govorijo v imenu 240 milijonov Američanov. Zmagal bo Pittmanov načrt PARIZ, 28. sept. Havas javlja iz Wa-shingtona: Senatorja Borab in Pittman sta se zedinila, da se bo senatni odbor za zunanje zadeve na svoji četrtkovi seji odločil, da bo podprl Pittmanov zakonski predlog o nevtralnosti. PARIZ, 28. septembra. Havas poroča iz Washingtona: Pred senatnim odborom za zunanje zadeve je imel senator Pittman govor, v katerem je branil svoj predlog spremembe zakona o nevtralnosti. Pittman je branil najprej samega Roosevelta, o katerem je dejal, da je sklenil uporabiti vso svojo moč, da obvaruje Zedinjene države pred vojno. Potem je naglasil, da stoji njegov predlog visoko nad sedanjim zakonom tako glede zaščite ameriškega naroda pred vojno kakor glede splošnih interesov USA. Njegov pred- ZADNJE BOMBARDIRANJE VARŠAVE. PARIZ, 28. septembra. Kakor je izvedela agencija Havas, je pri včerajšnjem bomabrdiranju Varšave bilo ubitih tri tisoč meščanov. POLJSKI LEGIONARJI V FRANCIJI RIM, 28. sept. Stefani poroča iz Lillea, da je prva skupina poljskih legionarjev, rekrutiranih v Franciji, odpotovala na vežbališče, kjer se bodo zbirali prvi kontingenti poljske vojske, ki se bo borila na. zahodni fronti. log direktno utrjuje ameriško nevtralnost. Ko je omenil, da so šle USA leta 1917. v vojno največ zaradi potapljanja ameriških ladij, je Pittman podčrtal, da sedanji njegov predlog direktno prepoveduje ameriškim ladjam vsako trgovino z vojskujočimi se državami ter daje pre-zidentu pravico, da razmeji področja, na katerih se bijejo boji. Spopad med ladjami in le^1 LONDON, 28. sept. Nemška admirali-teta je včeraj poročala, da je 20 nemških letal napadlo skupino angleškega bojnega brodovja, ki je 300 km od norveške obale spremljalo transportne ladje nevtralnih držav. Admiraliteta pravi, da je 500 kg težka bomba zadela angleško letalsko matično ladjo in da so nemške bombe poškodovale tudi neko angleško križar- ko. Angleška admiraliteta 1 ostal nemški letalski napad na ladje popolnoma brez vsakega rt luuj'-' jjk/jjviuvmia, vik/l* ’— - 4- Nobena nemška bomba ni z u$f angleške ladje, pač pa se A tiletalski obrambi posrečilo eI1j? nemško letalo, eno poŠkodova > f prisiliti k pristanku na morju nato posadka ujeta Zaleski sestavi novo poljsko vlado ? PARIZ, 28. sept. Poljski prezident Mosclcki, ld je interniran v Romuniji, bo, kakor se tu poroča, imenoval bivšega zunanjega ministra Zaleskega za svojega namestnika. Zaleski, ki se mudi sedaj v Parizu, bi v tem primeru sestavil novo poljsko vlado, ki bi potem poslovala dalje na francoskem ozemlju. Predlog za Zediniene države Evrope LONDON, 28. septembra. Na včerajšnji seji angleške poslanske zbornice je naslovil neki poslanec na državnega podtajnika Buttlerja vprašanje, ali bi bila vlada pripravljena razpravljati o vprašanju ustanovitve zedinjenih držav Evrope. Državni podtajnik je na to vprašanje odgovoril, da je vlada pripravljena razpravljati o vsakem mednarodnem sistemu, ki bi bil v bodoče sposoben preprečevati nadaljnje vojne, da pa bi bilo sedaj prezgodaj govoriti o tem. CHAMBERLAIN NE BO ODSTOPIL LONDON, 28. septembra. V tujem tisku se je pojavila včeraj vest, da obstaja možnost skorajšnjega Chamberlainovega odstopa, po kateri naj bi ga zamenjal bolj energičen politik. K temu se poroča tako iz vlade kakor iz opozicije, da je ta vest od začetka do konca izmišljena. REŠENCI Z »ROYAL SCEPTERJA« LONDON, 28. septembra. (Reuter.) Kakor že javljeno, je od posadke angleškega parnika 3>Royal Scepter«, potopljenega od nemške podmornic, bilo rešenih 32 mož, ki so zdaj v nekem južnoameriškem pristanišču. Posadko je rešila neka angleška ladja. Kapitan torpediranega parnika se je utopil, 9 mož posadke pa je ranjenih. SKLICANJE VELIKEGA FASIS^ SVETA BERLIN, 29. septembra Rima, da se bo sestal svet 21. oktobra v Palerffli- . KRALJ IN KRALJA ČETAH dnb velild ANGLEŠKI PARIZ, 28. septembra. .HaVj'V iz Londona: Kralj in kraljica obiskala angleške čete, ki so šeno pozdravljale. .gSJ NEMCI USTAVILI ŠVEDSKlJ Jf STOCKHOLM, 28. sept; # rušilca sta ustavila švedski Pa w princesa Margareta« ter čitev 11 angleških mornarie * a# švedski parnik rešil s P°toplJ JJSrje S škega parnika. Švedi so čili. Ko pa se je približal j, sta nemški vojni ladji izffhhj (P NAPREDOVANJE JAPONCEV - u SKEM ti ILVDIOT^ONSKO POROČIL0 TOKIO, 28. septembra- P poročajo, so japonske č®te.n not° ^ tiP jang, severno od reke MLujML pi* tajce, ki so skušali prepreči^ . vSravt svojce v Franciji, da so radio je ustregel prošnji m < M zdrave teh treh ujetih £ rodbinam v Franciji. ___________________ " 15 z e : Pariz 10.05, London 1 j, ^k. Borza. C u r i h, 28. sept 85$’ 441 H, Bruselj 74.75, dam 234.75, Berlin 176, Oslo 100.12, Kopenhagen Aires 10414. . prevl^V#1 vr eti& Mariborska napoved. oblačno in malo vetrovno daj1® ]>3 je bila naj višja toplota1 pijavk1 nižja 2, opoldne 9 stophii- Skrivnostna posvetovanja diplomatov v MisKj MOSKVA, 28. sept. Nemški zuuanji minister von Ribbentrop je bil sinoči 5 in pol ur v Kremlju na konferenci, ki so se Je udeležili tudi Molotov, Stalin, ter dve uri tudi nemški veleposlanik von Schu-lenburg ter ruski veleposlanik v Berlinu Škvarčev. V Moskvi se opaža intenzivna diplomatska aktivnost, Tam se mudi tudi dr. Selter, estonski zunanji minister, kateremu je ruska vlada napovedala svoje nezadovoljstvo zaradi pobega poljske podmornice »Orzel« iz talUnske luke. Sporočeno mu je bilo tudi, da je bila ruska ladja »Metalist« potopljena od neznane podmornice. Misli se, da zahteva Rusija tranzitne pravice preko Estonske ter .zasedbo vojnih luk. Turški zunanji mini- ster Saradzoghi je imel tudi konference z ruskimi diplomati. Govorili so o balkanskih in vzhodnomediteranskih problemih. Japonski veleposlanik Togo se je prišel k Molotovu informirati o namenu poti von Ribbentropa. Danes se konference Ribbentropa nadaljujejo. PARIZ, 28. septembra. Po nekih informacijah tukajšnjega tiska se sestavlja ob priliki sedanjega bivanja nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Moskvi s sovjetskimi državniki neki senzacionalni mirovni načrt, ki bo pos - v obliki ultimata zahodnim demokracijam. PARIZ, 28. septembra. Havas poroča iz Moskve: Turški poslanik Alj Hajdar Aktar v Moskvi Je priredil včerai na čast turškemu zunanjem« mitri8*! *> zoglu slavnostno kosfl°-udeležili poleg osebja .1(rtV< \ roča iz Kaunasa: Tukaj htevO» utt sovjetska vlada stavil f y sP a oP m ruska letala so že dvakrat lelc ozemljem. otokima Dagoe Estonski, napravi riščci TALL1N, 28. sept® l Vozniška zveza čez Slovenske gorice ^°mni'li °jirn’ & so se po dvajsetih letih si| . a rabi Maribor preko Sloven-* Prekm° D&IK}sredno železniško zvezo mdo w delajo na vse kriplje Sv°l(7ahT Za n*°’ nuino svetujemo naj ijj j feve Preusmerijo. Dandanes je IKn j5’.”3 celo večnost ni misliti na jttcrta, ki mu manjka stvarna a ki k- ° uspeh bi imela že-roni TV !avui črti zvezala Ptuj z /T *a železnica bi vsaj nekoliko -«!5(vij0 p Erell» ki so ga zagrešdi z od-■i v toliv rertlurske železnice proti vzho •Vs!ta bi se razdaljo Maribor S. a nekoliko skrajšalo. Pro- :'*i ss 23 novo Prekmursko železnico V, ^dajo, da sedanja Prekmur-t(0m ,1Ca z lahkoto obvlada skro-^ ^ tudi ne bo občutno nara- \ nes ali jutri vzpostavi di-zveza z Madžarsko ^ll Drira *a' ^ tem slučaju ne bo pre-j. j ^ Povprečno 4 tovornih va-‘a dati. iifna vlem razdal ju med Ker izdat rm°žem ni nikake industrije m neea rudništva. Tudi onstran ^din 6Je °k 'okalni železnici Hodoš-'ot Ua nai.-0 ist« gospodarske prilike, .s^rani. Zato na kakšen izda-sploh ni treba misli-vM0]i 5n.m železniškega prometa bi riPOmoff*° bi se ob progi Akrili izdatni vrelci nafte, la. t^mi'Vre'c’ so za bodočo železnico ni^a!ta bi se morala poši-1, !%tibor 11190,' ki bi jo postavili v bližt-Mkt*' ^o država pristala na la-ili ^red V državne meje? Hb I! °romfe'ezTiiška zveza Ptuja z ^to Dr ^ **an^a na Drav. po-^nost, da se izogne zamud- Uvaževati je tudi treba nemu odklonu proti Pragerskem m vlaki iz vzhoda preko Ptuja v Maribor bi po novi progi skrajšali svojo pot približao za 18 km. O odpravi te prometne zapreke se je že mnogo razpravljalo. Dne 1. januarja 1859. osnovana družba Južne železnice je med drugim prevzela tudi obveznost , da poleg železnice • Pragsr-sko - Kaniža zgradi tudi stransko krilo Ptuj - Maribor. V te svrhe je morala položiti obširne naprave in zgraditi kurilnico, okretnico za stroje in kolnico za vagone. Avstrijski polom v Italiji je tudi na Južno železnico slabo uplival, ker je v gor Italiji izgubila precejšnje železniško omre žje. Pri mirovni konferenci 1. 1866. je z razlogi podpirala svoje želje in zato se ji je posrečilo izposlovati izbiro obveznosti zgradbe stranskega krila iz Ptuja v Maribor. Za odškodnino se je zavezala računati železniške pristojbine med Mariborom in Ptujem po zračni črti. V resnici znaša razdalja Maribor - Ptuj preko Pragerskega 36 km dočim se po zračni črti zniža na 25 km. Ta razdalja je tudi vplivala na vse vzhodno od Ptuija ležeče postaje: Moškanjci 33 (44), Ormož 47 (58) itd. Naša železniška uprava ni bila vezana na obveznost Južne železnice in je 1. 10. 1925 opustila način računanja po zračni črti. Z računanjem po zračni črti je bilo stor jeno le polovičarsko delo in začelo se je delati s ponovnimi močmi na tem, da se odpravi zamudni odklon čez Pragersko. Dne 1. aprila 1869. sta Janez Todain in Henry Francis Hewitt prosila za izpeljavo železnice Maribor - Ptuj. Po tem načrtu so bili za 2'A milje dolgo železnico z odcepiščem Bohova (5 km južno od Maribora), postajališčem Št. Janž na Dr. p. in postajo Hajdino predvideni 'zdatki 869.647 gld. Južna železnica je to nevarno konkurenco odvrnila s tem, da je 1. 1871 dosegla dovoljenje, da sme meriti vezno železnico med Račjem in ravnokar otvorenim prometiščem Sv. Lovrenc na Dr. p. Ta zveza bi predstavljala za 7 km krajšo pot nego čez Pragersko. Mesto te zveze je Južna železnica zgradila na Pragerskem zvezni lok, ki skrajša razdalje med Mariborom in Ptujem za 2 km samo tedaj, aiko se vlak ne dotakne Pragerskega. I. M. S Slovensko trgovstvo za obmejne šole Naši trgovski krogi kažejo veliko razumevanje za obmejno narodnoobrambno delo. Zlasti vidijo velike potrebe našega obmejnega šolstva in socialno zlo med obmejno deoo. Zato se je slovensko trgovstvo odločilo za sistematično socialno delo za šole na severni meji. Slovenska združenja trgovcev se bodo vsako jesen dogovorili, katero združenje bo obdarovalo to in katero zopet ono šolo na meji, da ne bo trgovska ob- mejna socialna akcija morda osredotočena na samo en kraj. Združenja bodo odslej v vsakoletni proračun stavila tudi večje zneske za obdaritev otrok v obmejnih šolah. Organizirali bodo lepe božičnice in podprli otroke in njihove starše z obleko in, če treba tudi z denarjem. Ta sklep, ki je bil sprejet na torkovi seji glavnega odbora Zveze slovenskih trgovskih združeni, bo naše obmejno prebivalstvo gotovo hvaležno pozdravilo. JJ^Paganda za rejo malih živali čustvo T PIPPV m Cl litVl 7 i 1 i ni»Ano frntirliMn »i o -%r eiS « u^tvo rejcev malih živali ^ zabelo izdajati strokovni vN Ča!% 'H ’ ^ bodo pisali tudi o j5* f,^5 Vrtnarstvu, hoče list na po-3^^% e^nan'ti najširje in po ve-s*oje o tej pamogi gospo-mja malega človeka, časopisa, ki je izšla kot propagandna številka, prinaša več pestrih člankov, ki obravnavajo perutninarstvo, rejo srednjih in malih živali z narodno gospodarskega stališča, gospodarske koristi perutnine, članek o domačih kuncih, o higieni v perutninarstvu, o golobih, o kozjereji in podobno. V vsaki številki bo tudi veterinarski kotiček, kjer se bodo obravnavala vprašanja naročnikov o zdravju malih živali. Prvi številki je priložen seznam razstavljalcev na prvi banovinski razstavi malih živali v Ljubljani. *?S?& GRADBENEGA MATE- ^SfHr NAŠF CFSTF ffeA t! fadu strokovnjakov in na 2aint«resiranih industrij-A nega m^ate,ri bodo razpravljali, ^dben^ naja bodo naše bodoče Sg,;A na: n ..^'pistrstvo zagovarja vrli,a Uno«f v. g'et*e gradbene-^Jiii^r*eValti^eVa ^tlan^ne zmožno-iE Drou?!i*._. stfoŠke za ceste. Po vseh referatov in ela- ?!ov ?r°učitvi stro^e za ceste. Po \ VSe^ referatov in ela- gradhCC-bo ministrstvo do- w 6 c£ste. ^ material za jugo- |%*S“BEVPREK- Kls^adbe °t priSeli graditi nove ca-«1), ^l0pja , v Prekmurju. Nova c,,,kovl-ac-K 'n Drorji došu 5n v Mar- \|,w so že potrjeni. iiN>JLlLOlVDuf,B,SE BO pRE- v WMN° i?reur6riH. u se bo zaradi planine v Sloveniji in v drugih pokrajinah države so pokrite s snegom, kar povzroča znižanje temperature. Ti A reorKaniziral. V * °d° Prišli tudi posli so bili doslej v Posli V ** srsh za s,ovenijo. ^ h lano. lovenijo se bo pre- v N ^--------------- JE ZAPADEL r^Vii'a ponekod močno zn^la. V rail Je živo i srebro ^cei ^ že slana. ' ’°de. Mnoge naše KMETSKI IGRALCI NA SOBbšKEM ODRU Kmetski fantje in dekleta iz Dolnje Bistrice bodo vprizorili v soboto, 30. sept., ob 20. uri v soboškem Sokolskem domu Golarjevo »Vdovo Rošlinko«. Igro režira književnik g. Ferdo Godina. Sobotna prireditev ima svoj poseben pomen za Soboto ne toliko radi umetniške višine igre, ki so jo dosegli tudi preprosti kmets.-ci fantje in dekleta iz prekmurske vasi, temveč kot manifestacija kmetsko-mla-dlnske prosvete in kulturnega sodelovanja med Soboto in prekmursko vasjo. Naj zato ne bo nobenega zavednega in kulturnega Sobočana, ki si igre ne bi ogledal. Ravno tako jo bodo obiskali Uidi kmetje in kmetska mladina iz okolice. o. članom Vodnikove družbe. Sc pol drugi mesec, pa bodo izšle letošnje knjige Vodnikove družbe. Letošnji književni dar obsega sledeče knjige: ilustrirano Vodnikovo pratiko 1910, povest pisatelja Ivana Albrehta „Nebo gori“, kriminalno povest pisateljice Ljube Prennerjeve „Neznani storilec" ter ilustrirano poljudno-medicin-slco knjigo zdravnika-specialista dr. Janka Hafnerja „0 boleznih ušesa, nosa in grla“. Lep književni dar za 20 dinarjev. o. Socialna in zdravstvena pomoč Halozam. Higienski zavod v Ljubljani, ki je uspešno končal svojo plemenito poletno socialno in zdravstveno akcijo v Sloven skih goricah, bo oktobra in novembra priredil prav tako akcijo tudi v Haložan. o. Plemenski sejem za bikce 1k> 3. novembra v Sv. Juriju ob iuž. žel. Na sejem bodo prignali samo bikce rodovniškega porekla sivopšenične pasme. o. Podeželski požar. Otroci so v Slatini zažgali viničarijo posestnika Franca Milo šiča. Zgorela so tudi sosednja poslopja Marije Vidovič in Terezije Gavez. Skoda je zelo velika. o. Nesreča v Laškem. Pri Sv. Krištofu nad Laškim je padel 58 letni preužitkar Jakob Krašek pod težko naložen voz. Mož je dobil hude poškodbe na hrbtu in ima zlomljeno tudi desno nogo. Krašek se zdravi v bolnišnici. — V Laškem je istega dne padel s kolesa 48 letni lopliški vratar Ivan Koritnik in si zlomil levo roko v ramenu. Tudi njega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Celje c. Modni salon „Uran“ zopet pričenja zaradi nepredvidenih zaprek prekinjeno obratovanje. Se priporoča. c. Vpisovanje v Kmetijsko nadaljevalno Solo bo v nedeljo, 1. oktobra, od 8. do 12. ure v okoliški deški šoli v Celju. c. Smrt dveh bratov. V Mozirju je ururl 83 letni posestnik in tesarski mojster Anton Deleja. Pogreba se je udeležil tudi brat po kojnega, poštni poduradnik v pok. Jože Deleja iz Celja. Med potjo s pokopališča NADALJEVANJE ŽELEZNIŠKE PROGE ČAČAK—BANJA LUKA Te dni je oddelek za gradnjo jugoslovanskih železnic razpisal javno licitacijo nadaljnjih gradbenih del na progi Banja Luka—Čačak. Odobren je kredit v znesku 68 milijonov dinarjev. Dela na tej železnici se bodo v kratkem nadaljevala. o. Mesto zdravniku-higienika je razpisal Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani pri uradu v Ljubljani. Prošnje je treba vložiti do IG. oktobra. o. Z zidarskega o:Ira je padel ter si zlomil nogo zidar Alojz Justinek iz Za. Bistrice. o. Pivovarna Laško : inž. Gvido Maycr. 29. t. m. bo v Celju tiskovna tožba, ki jo je naperila Gostilničarska pivovarna v Laškem proti inž. Gvidu Maverju zaradi znanili letakov. ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO,SAMO PODPETNIK! mu da je postalo slabo, zadela ga je kap, je obležal mrtev. Pokopali so ga danes dopoldne v Mozirju. c. Nesreči. Enoletni sin dninarja Ivan Naglič iz Juvanja pri Ljubnem je doma padel na pragu in si zlomil levo roko. — 17 letni mesarski vajenec Vladimir Iveko-vič iz Celja, je gnal v Laškem telico po cesti. Dohitel ga je avto in podrl na tla. Dobil je težke poškodbe po glavi in desni nogi, — Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. Brezobzirni vozači. Prehod skozi viadukt pri hotelu .,Pošti1' je že sam na sebi velika muka za ljudi, ki ga morajo dnevno masirali, Vrhu lega pa nevarnost te pasaže ,e povečujejo brezobzirni vozači avtomobilov, ki dirjajo tam skozi, kakor za stavo. V suhem vremenu dvigajo celo mealo prahu, v mokrem pa obrizgajo ljudi z blatom. Nujno potrebno bi bilo, da bi se tam namestila tabla, ki bi takim vozačem prepovedala brezobzirno divjanje z motornimi vozili, da bi ne ogrožali pasantov. Skrajni čas pa bi že tudi bil, da bi se pristopilo k razširjenju lega prehoda, ki današnjim prilikam že davno več ne odgovarjajo. Zaenkrat pa naj bi promet na tej točki vsaj nadzoroval kak redar. PtUf p. Karikaturist Kondor je prispel v Ptuj. Doma je iz Prekmurja. Prepotoval je že -10 držav, kjer je risal in razstavljal karikature svetovno znanih politikov, športnikov, gospodarstvenikov itd. V Ptuju bo razstava otvorjena 30. septembra v hotelu },Osterberger“. Trajala bo do 8. oktobra in bo odprta od 8, do 13. in od 16. do 18. ure. p. V bolnišnico so prepeljali Ljubeč Rozo Iz Spuhlje. Muhasta krava ji je prizadejala težje poškodbe. p. Tatu koles na sledu. V Ptuju sta bili spet ukradeni dve kolesi. Tereziji Ciglar iz Rogoznice in Francu Penjanu iz Ptuja. Tokrat se je ptujskim orožnikom posrečilo odkriti sled za tatom koles. Ob koncu sezone v zastavljalnici: »Zamenjajte mi za tale reket moje drsalke. Spomnil jih je na lakoto! Letošnja suša je prizadejala našim kmetom mnogo škode, saj so nekatere kulture minimalno obrodile. V že itak pasivnih pokrajinah pomenja ta slaba letina naravnost katastrofo, kajti ljudje, ki ne morejo ničesar vnovčiti (sadje, živina) ne bodo mogli kupiti ne koruze, žita, krompirja itd. Bati se je torej pravega pomanjkanja, ki bo sedanje gladovanje samo še povečalo. S tem splošnim stanjem v zvezi mi je pripovedoval prijatelj sledečo tragikomično zgodbico: K nekemu učitelju v hribovski vasi so prišli kmetiški ljudje in ga naprosili, naj napravi na oblast prošnjo, češ da jim je suša vse vzela in da bodo morali stradati, če ne bo pomoči. Učitelj se je seveda takoj odzval jn prošnjo odposlal na pristojno mesto. S tega mesta je prišlo potem na občino tozadevno pismeno uradno vprašanje. Skoraj istočasno pa je prišel na občino tudi visok okrajni funkcionar, ki je takole pobaral obč. tajnika: »Cujte, ali ni učitelj N. spomnil ljudi na to, da bodo lačni?!« Tajnik je gospoda pomiril s tem, ko mu je prikazal resničnost obupnega stanja. Gospod je odšel popolnoma pomirjen... Pa pravijo, da so na svetu resni časi in da ni človekoljubnosti. Ne, prav veselo je naokrog in povsod je dosti dobrih src.. aj,. Stran '4. »V e 5 e r n l k« Mahbor Špekulacijo s stavbnimi parcelami je treba zatreti Pri poglavju o špekulantih, ki upajo, da jim bodo ti izredni časi dobro služili,' se oglaša problem sicer manj opaznega navijanja, ki ima svoje dovolj debele korenine že izza preteklosti, p pravkar z večjim skokom v višino. Ta špekulacija se skriva v ‘cenah stavbenih prostorov, kar je javnosti že dobro znano. Le povprašajte po ceni parcelam, kje v sredini ali okrog sredine mesta! 250 - 300 - 400 din m2 je cena, ki odgovarja »normali« in se ji ne smete, čuditi. Tako stopnjujejo cene stavb, parcelam tudi bolj proti periferiji mesta. Poznam parcelo, prodano pred dvema letoma za 12.000 din, a nosi danes ceno 26—28.000 din. Špekulanti se zavedajo, da je v to vložen kapital najbolj plodonoseh in do--naša obresti kake tuje družbe na. naših tleh. To naravno vpliva na najemnine, ki morajo biti v skladu z amortizatnim načelom in primernim, če ne čezmernim dobičkom. Tudi je razumljivo, da izziva- jo te neugnane cene tako visoke postavke, ki večkrat dosegajo tretjinsko in celo polovično ceno stavbe same. Tukaj tiči znaten del vozla, ki veže privatnikom stavbeno podjetnost. Upirajo se jim blazne cene, .za katere velja-eno načelo: čim večji profit, popolna svoboda špekulacije, ki samo Ta pušča v družbi tako težke posledice, nam zgovorno pove, kam nas je privedla neomejena: gospodarska svoboda,: njene zmede in protislovja. Država, banovina, občina — ali seme zavedate, kam to vo-di? Končno je treba uvideti, da je interes celokupnosti visoko nad onim - posameznika. Zemljišče za radijsko postajo VAŽNA OBČINSKA SEJA NA TEZNEM Združena pobreška občina ima navado, da vsako leto skliče sejo svojega občinskega odbora tudi na Teznem in v Dogoašh, zlasti, kadar so na dnevnem redu važni problemi prizadetega kraja. Tako bo v soboto zvečer seja pobreške občine v gostilni Koželj na Teznem. Glavna točka dnevnega reda je razprava o postavitvi nove radijske:postaje na ozemlju pobreške občine. Nova radijska postaja bo stala na občinski parceli •za opuščenim tezenskim pokopališčem, kjer si je zemljišče posebna komisija iz Ljubljane že ogledala. Občinski'odbor bo odobril prodajo občinske parcele. . Na tezenski občinski seji bodo, med drugim razpravljali tudi o ureditvi zaklonišč pred zračnimi napadi, o gradnji silosov ter o nabavi rezerve življenjskih potrebščin za celo občino. Za .sejo je med občani izredno zanimanje. Grozdni teden pri nas in drugod Skoraj v vseh, vinorodnih krajih so priredili letos grozdne dneve v propagando našega grozdja in v pomoč vinogradnikom. V mnogih mestih so grozdni dnevi zelo dobro uspeli. Organizirali so jih tako, da so kmetje sami prodajali neposredno svoje grozdje. Občine so jih oprostile tržnine in drugih občinskih taks, tako da so grozdje lahko prodajali res poceni in so kljub termi bili z zaslužkom zadovoljni Tudi v Mariboru je nekaj sličnega. Samo da posreduje pri nas med vinograd- nikom in konzumentom Zveza gospodinj, ki si zaračuna prevozne stroške, sicer pa dela brez vsakega dobička. Morda je to še bolj pametno, ker pride na trg res samo prvovrstno kvalitetno grozdje, ki je sortirano, dočim bi kmetje-.najbrže na to ne pazili toliko. Tudi cena ni'nič višja, kakor pa v drugih mestih, kjer prodajajo grozdje kmetje sami. Opozorili bi pa na važno dejstvo. Grozdje naj Zveza gospodinj kupuje od revnejših vinogradnikov, ker njim je namenjena prireditev grozdnih dnevov. Odpravite sejmišče pred bolnišnico Eno izmed zelo delikatnih vprašanj, ki ga pa bo treba v bodoče rešiti, je tudi vprašanje »sejmišča«, živinskega postajališča in parkiranje avtomobilov pred bolnišnico. Na eni strani se pritožujejo bolniki, da se ne morejo spočiti ob sejrn-skih dnevih, ko je na prostoru pred bol- nišnico -tudi kasno v noči živahno ter nemirno. Zaradi »sejmišča« pa se pred bolnišnico posebno v letnih časih zare-jajo celi roji muh,' kar je proti vsakršnim higienskim predpisom. Zato bi bilo treba »sejmišče« pred bolnišnico čimpreje' odpraviti. SMRTNO NEVAREN PADEC Z OREHA ■ V mariborsko bolnišnico so pripeljali z zlomljeno hrbtenico 32 letnega kovača Maksa.. Klethoferja iz, Zrkoyske ceste na Pobrežju. Klethofer je splezal na oreh, da b.i ga otepel, pri tem pa se mu je zlomila krhka veja; , nicah se ne bo obratovalo. L ^ činstvo nakupuje meso m mesu« za nedeljo ali praznik že en c ■ m. Nočna lekarniška j /jrS vključno 29. t m:): LekarnaP Gosposka ulica 12, tel. 28*14> Angelu varuhu, Aleksandrova' 22-13. Kino Kino Esplanade. slavno, koloraturno P nega filma „Veliki valček' ner m Korjus. , : * Grajski kino. Danes francoske filmske industrije goruka". (Nekronana carica). rieus. <- * Kino Union. Do v, ..Trojica v snegu" (Lažra zabavna veseloigra- Radio Petek, 29. sePle.?So Ljubljana: 12. Plošče; U. 0 koncert RO; 18. Otrok ra r*vv Obisk pri tičkih (plošče); JtU# radijski spored prihodnjega ši književni časopisi; 20/ ^45 zbora ..Ljubljanski zvoe ; -RO; 22.36 Angleške pt°šc®'.a. 17.15 Koncert radio kvaf.--o, 0&, in 21. Koncerti. — Beograd- ^ koncert tamburaškega Ry’h7a Mr koncert. — Soli ja: 13-25 glasba; 19. Operni pren°s'praga; atO Verdijeva opera. '-očni f' poldanslu koncert; 23. Pugelj: koncert češke glasbe, jeva opera „L,a Boheme' Operetni večer. — Budinip^ cert opernega orkestra.,^,, gj, v* Simfonični koncert. — B1ID’ festival._______________ TRAMVAJ TRČIL V V Novem Sadu se je °J$ dna prometna nesreča. Na iti ..: ovinku je skočil tramvaj s cerK , vso silo v bližnjo PraV^ sre5 n3' Policijski organi P° tist ■ \fij zne gostilne ali pa vsak11 v-afLy čajno ostali v ■♦»rnatskf ba organizirati s' a> da h v UA)’ službo za ta del m^ ja eFv,>i službo za ta ae* njj. n?" ja ^ >■ varni zvečer in P® .-a rinim rHocb nai po S ^ \ delih mesta, naj P^Uga ^ ^ ski del določi oni na Koroški ces ^ hkrati tudi za re ob Dravi in sose dnih W Uspeh ne bo ta mestna četrt kar ji daje sloves ^ ^Iill!jftoru dne 28. IX. 1939. Stran 5. , Ob letošnjem mladino Našem rodu n , , ie prišla prva številka svoj* nn?i a rev^e :-'Naš rod«. Toda, v ^ani p . i!l s™0 bili silno raz-lapravj'] 0 v'^neni vzponu, ki ga je list le to letih in posebno lani, 4a $° p. “^kajšen korak nazaj. Res je, dofoja Vsakem napredovanju od časa stl1 novih^!0^’ na-j pomore jo k pora- ^ »Na? roda pri letošnji prvi šte-8o, )ja:,j ega roda.« je bilo to nepotreb-volj pri] 5 Počitniškem času je bilo do-^reg-a o-U v za t0’ se z^ere zadosti N>j0 7fa?.iva- Posebno je bilo to po-*€2a’ ker s’ 3e Postavila Matica nalogo, da bo letos -MaHov P^iti še. večje število na-?tv0 i . je bilo doslej (24.000). ^]imjeSar tle~norenK) vzkladiti z do-& lOia« realističninii stremljenji »Naše* 3 zt'Je t0’ da rau 3e P°stavil° uredbi j.Mic^0^110 besedo kratko Kranj-Vsak- *’ ~ p°lna abstraktnosti, 'i De življenjske stvarnosti in, n°benih smeraic za reše-jjj *eniati^e današnjega časa, ee-Ji je j,.,, sv°j> ideji hotela to storiti. ?*> ki je e‘° v°dstvo »Mladinske Mati-^le^ji.150 VSei verjetnosti vsaj delno >V* )be1Tlater*a^ ^ose^i s uvodno ikc^0*’ za nilac*'n0 zaradi svo-.. 1Je brezpomembno? Mar išče 'oi a’ zato da bi pridobilo tudi še v k »J* ® kroge, ki naj bi pripomoči Sanju števila naročnikov na glejmo "*uva sv"""' da^e prvo številko. De-c?Ver'^-'a dirka-: K sreči nam Dp lovencem mnogo boljših mla-d.^biemn Špurove prevod iz v^/^i darovi«; Mar ne naj’ ki 5 miarf-ICa’ mora prevajati, ^mski ^teraturi klasičnih del, fu^Va? g0v *z življenja bolgarskega žJ? KlPr,.evI< Pripoveduje o pastirju L^0snrpCu, ~ povest se nadaljuje. iFi! ja^0 dokaj slabe ilustracije, ti F* za uP,eJc'3a na Golovec« bi bi-štu * Prim«11 »Roditeljski list«, ni \w k žgodK03 rZa ladinskega. Posre-ii t> ;6rtieic 'leliučičeve o »Damjano--lj5va U1,1 njegovem strahu«. Uga-^ ri^i ®Verica«, dočim je njegov i’r.,ei!i t, v neumestna in je škoda >Sd^ikm?Ia,:°a!,nanl *“• ti grešamo v prvi polovici revije. V tej skupini bi pa ne bilo treba priobčiti »Vsak kraj ima svoj običaj«. Tudi pri dopisih mladine je potrebna dobra presoja! To je v kratkem pregled tega, kar prinaša letošnji »Naš rod«. Njegova raven je padla. Zakaj je to potrebno?! Kdo je odločujoč pri izbiri literarno dobrih del? Mislimo, da so Winkler, Seliškar, Huda-les, Milkovič, Ribičič in drugi učitelji — mladinski pisatelji pač dovolj sposobni, da bi mogli stalno vzdrževati s sodelovanjem in s kritično presojo‘»Naš rod« na dostojni umetniški višini. . -er. BANJALUŠKO GLEDALIŠČE V NOVI SEZONI Naključje, da je Banjaluka v Bosni postala sedež banovine, je rodilo tam tudi gledališče, dasi ni imelo za svoj obstanek nobenih pogojev. Banjaluško meščanstvo, večinoma muslimansko, nima gledališke tradicije, niti diletantske, in se še sedaj, po skoraj desetih letih rednega gledališča, zanj ne zanima v zadostni meri. Mimo tega tudi uprava ni pokazala pravega razumevanja za položaj sredi tega okolja. Repertoarji so bili po sodbi strokovnjakov večinoma nezanimivi, cesto pa so se vprizariala tudi dela brez vrednosti. Mimo tega je gledališče brez sposobnejših režiserjev in večjih igral-, cev. Kakšen je položaj, dokazuje najbolj; dejstvo, da imajo v letošnji novi sezoni' na repertoarju 35 del in bo vsak teden vsaj po ena premiera. Ker je ob koncu lanske sezone zapustil Banjaluko edini vidnejši režiser Aleksander čerepov ;n ker so odšli tudi nekateri boljši igralci in igralke, najbrže tudi nova sezona ne bo uspešnejša od lanske. k Spominska razstava Hansa Thotne. V Umetnostnem muzeju v Wintherturu v Švici je te dni Spominska razstava slik švicarskega mojstra Hansa Thome ob priliki lOOletnice njegove smrti. k Osemnajstletnica smrti Ivana Vazo-va. Dne. 22. t. m so se spomnili bolgarski listi osemnajste obletnice smrti velikega bolgarskega pesnika in pisatelja Iv. Vazova, ki je znan tudi pri nas Slovencih. k Nova bolgarska odrska dela. Ludmil Valčanov je napisal novo odrsko delo »Ljudje pri nas«, Svetozar Dimitrov je izročil gledališču dramo »Sveta noč«, Peter Slavinski pa zgodovinsko dramo »Ki-rina«. Če voj dei°o v svojem začetku jV saovi stevilke. Druge reali- ; ftiovbv, * ^naki sinjih višav«, N« 11 ^zela. •V številkah«, »Opica ' Vs&kak0r ^®°j na življenje in r Stehtajo tisto, kar po- Soa rt Francoska teniška ranglista FRANJO PUNCEC KOT EDINI EVROPEC NA 8. MESTU Vsako- leto se po končani teniški svetovni sezoni pojavijo v javnosti rang-liste najboljših teniških igralcev na svetu. Med neštetimi listami so zlasti merodajne one, ki jih nudijo javnosti priznani strokovnjaki. Poleg neke švicarske rang-liste, ki je prisodila našemu mušketirju Franji Pun-cecu šesto mesto na svetu, se je pojavila sedaj rang-lista znanega francoskega strokovnjaka Piera Gillou-a. Ta Usta, čeprav izvira od evropskega strokovnjaka, je izzvala v svetovni športni javnosti veliko presenečenje, ker postavlja Gillou med de-setorico najboljših svetovnih mojstrov kot edinega Evropca samo Punčeca. Ostalih devet mest sta pobrali Amerika in Avstralija. Vrstni red te francoske liste je na- slednji: 1. Riggs, 2. Bronnvicli, 3. Parker, 4. Quist, 5. Van Horn, 6. Sabin, 7. Mac Neill, 8. Punčec, 9. Hunt in 10. Cook. Amerika se je torej z Riggsom postavila na prvo mesto, dočim je Avstralija z Bromwichom zasedla drugo mesto. Naš Franjo Punčec se nahaja šele na osmem mestu, ki pa bi moglo biti mnogo boljše, da je imel vsaj malo sreče na tekmovanjih v Forest Helu. V letošnji teniški sezoni je pripravil Punčec nekaj pravih presenečenj, med njimi zlasti z zmago v medzon-skem tekmovanju za Davisov pokal nad Avstralcem Bromwichom. Porazi, ki jih je doživel v Parizu od Mac Neilla in v Wimbledonu od Rjggsa pa so ga potisnili na omenjeni rang-Rsti na osmo mesto. Branko Žižek svetovni prvak na 400 m Nemška strokovna revija za plavanje. „Der Schwimmer“ je objavila v svoji zadnji številki tabelo najboljših plavačev sveta na 400 metrov prostega stila, ki je sestavljena v primerjavi časovnih rekordov posameznih plavačev v tej panogi. Lista je naslednja: 1. Branko Žižek (Jugoslavija) 4:46,4, 2. Miamoto (Japonska) 4:47,2, 3. Takagaši (Japonska) 4:48, 1. Flanagan (USA) 4:48,5, 5. Wine\vright (Anglijaj 4:51, 6. Zmaj Deffiipis ^Jugoslavija) 4:51,2 in 7. Amano (Japonska) 4:53,4. Tako izgleda svetovna lista, če pa upoštevamo listo samih Evropcev, se stanje izpremeni v korist Jugoslavije s tem, aa pride Defilipis na 3. mesto, nakar šele sledijo najboljši plavači Švedske, Nemčije in Madžarske. Mariborsko gledališče Sobota, 30. sept. ob 20.: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Premiera. Slavnostna otvoritvena predstava. Pred predstavo govor g. dr. M. Žnuderla. Nedelja, ]. oktobra, ob 20.: »Veriga«. Premiera. Ponedeljek, 2. okt.: Zaprto. Torek, 3. oktobra, ob 20: »Celjski grofje« Premiera. PRED USTANOVITVIJO SLOVENSKE NOGOMETNE ZVEZE Na zadnji seji upravnega odbora LNP, na kateri so bili prisotni rudi okrožni odbori, so bili sprejeti sledeči sklepi: 1. sklene se ustanovitev samostojne slovenske nogometne zveze, 2. sldiČe se izredni občni zbor LNP, zaradi likvidacije in 3. sklene se sklicati ustanovni občni zbor SNZ na dan likvidacije LNP. Ker je treba pripraviti še tozadevna pravila, na tej seji ni bil določen dan likvidacije LNP, oziroma ustanovni občni zbor SNZ. V odbor za izdelavo pravil so bili izvoljeni dr. Kosti, Martelanc in Ju-govec iz Ljubljane in mr. Maver iz Maribora. S temi sklepi se bo slovenski nogomet popolnoma osamosvojil ter je zelo verjetno, da bo, ker je v rokah preizkušenih organizatorjev in športnikov, tudi uspel. s. Poverjeništvo SOLNP-a (služboao). Plenarni sestanek mariborskih sodnikov ho v petek, 29. sept., ob 20. v Kino kavarni. s. Pobreška Slavija je prepustila zmago v nedeljski prvenstveni tekmi proti SK Lendavi svojemu nasprotniku s 3:0 p. 1. s. Teniška sakcija SK Mure je razpisala teniške tekme za prvenstvo Sobote v moškem in ženskem singlu. Tekmovanje je določeno za soboto popoldne in v nede-jo ves dan. s. V prvenstvu slovensko-hrvatske lige se srečata v nedeljo v Ljubljani Bačka m SK Ljubljana. s. SK Bratstvo na Jesenicah priredi v nedeljo, t. oktobra, medklubski atletski miting, združen z dvobojem juniorjev ASK Gorenjca in SK Bratstva. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov včlanjenih v JAS. s. Rang-lista teniških igralk glasi: 1. Aliče Marble, 2. Stammers, 3. Helen Jacobs, 4, Fabian, 5. Sperling, 6. Mathieu, 7. Hard-wick, 8. Jedrzejowska, 9. Scott, 10. Woi-fenden. s. Telovadni dvoboj Nemčija—Finska bo v novembru v Lipskem, Pfctoe novice 100 VAGONOV SLANIH SARDEL ZA GRČIJO Ob priliki trgovinskih razgovorov med našo državo in Grčijo je bilo našim izvoznikom zagotovljeno', da bodo letos izvozili v Grčijo 100 vagonov slanih sardel. Grčija bo po možnosti naše ribe plačala v efektivnih dinarjih. ANGLEŽI IŠČEJO ZLATO V MURI Znano je, da je v pesku, ki ga vali s seboj reka Mura, tudi nekaj zlatega praha in zrn. Vsako leto so se zbrali ob Muri iskalci zlata, ki so se s tem preživljali. Ponekod so ob reki cele vasi, kjer so sami iskalci murskega zlata. Za to zlato so se začeli zanimati tudi Angleži. Pred dnevi sta bila pri nas dva angleška inženirja, ki sta natančno preiskala mursko blato in pesek. Strokovnjaka sta ugotovila, da je premalo zlata, da bi se ■investicije izplačale. NAŠA ZUNANJA TRGOVINA JE AKTIVNA Dočim je bila naša zunanja trgovina v prvih osmih mesecih preteklega leta pasivna, je letošnja bilanca v istem razdobju aktivna. Kljub mnogo slabšim prilikam za zunanjo trgovino se je letos naša zunanja trgovina mnogo bolje razvijala. Bilanca prvih osmih mesecev je pokazala aktivo 38.9 milijonov dinarjev. — Naš letošnji izvoz je povečan za 9.08% naprani lanskemu, uvoz pa se je zmanjšal za 2.27%. Ženske čenče. — Stavim s teboj, kar hočeš, da to niso pristni biseri, ampak žolčni kamni njenega umrlega moža. ttr*Stacp00|e A ljubezen mornarja ericssona jJJH . ROM lake gore od ^aiala * , d iaKe Sore od Sl mkt « šva]a‘ ^koda bi bilo S R.0^, s;... .. >n. 6 ^E^ijem jaz z vami:';, ^ Drebr Sna iPn h prideio z njimi aziIa,i;’ se je 'tfjS k] jJ^bor. Vpi • le’ in Ericsson j' ^ Vedno a Je„lalllla Obrežna j EficC0 m^nejSa. švala je 1 kst? da hi k-fel’ da u»rav-.a u bl a zato rojena. Pul ^arja. Vse skale t>t? »J z v. Jcl* vse sKaie i i1’11® ska ?C,mi pt1cami- Ko S Jites^lini vz'krlPOzdravi,a šva‘ ^ V?krl kajti S0m* ki -ie ErIcs- Mij glas ni zvenel ka- “”r k,,c S&tl1 jim ^ds°vorilo s pečin am° Povedati, da P AN 26 sem to jaz,-* je dejala Švala. Ericsson je mislil, da se Švala šali. »Ali se to pravi, da vas te ptice poznajo?« »Iste ptice gnezdijo vedno na istih skalah«, je govorila Švala resno. »In mislite, da njihove oči, ki vidijo milje daleč po morju, ne spoznajo različnih čolnov, ki priplujejo mimo? Vsak čoln poznajo in vsakega človeka. In zdajle so si ptice rekle: To je Gunnarssonov čoln. Ali sedi pač Švala v njem? Povedala sem vam vendar že, da jim nikoli nisem jemala jajc! Zato sem se jim dala spoznati.« »Vsekakor so vam odgovorile«, je dodal Ericsson pol verno, pol neverno. Otroka morja kakor sta bila ta dva, sta verjela tudi v mnogo stvari, ki se jim na kopnem smejijo, čeprav se je Ericsson v svoji skeptični naravi temu večkrat smejal. »O, poglejte ledenik!« vzklikne nenadoma Švala. Ericsson se je okrenil. Niti opazil ni, da sta že tako daleč zunaj. Ostri kriki galebov so mu bili na uho. Sto in sto galebov je sledilo ledeniku in ga obletavalo; od daleč so bili videti kakor koščki papirja, ki jih raznaša veter. Od časa do časa je združila vsa jata svoje krike v tožeč, hripav glas. Ko sta prispela blizu, je Ericsson pritrdil jadro in ga povezal z jermeni. Švala je gledala ledenik kakor začarana. Spodaj, kjer se ga je dotikala voda, so bile njegove oblike že zaokrožene. Potem pa se je dvigal mogočno, poln ostrih črt in konic, jasno v modro ozračje. Svetlo sinje terase na njem so delile strme stene. Lahno zveneč in žuboreč šum, s katerim so udarjali valovi ob led, je bil zdaj jasno slišen, kajti galebi so utihnili, ko so zagledali, da se približuje čoln, in se razleteli na vse strani. »Splezala bi rada nanj,« pravi Švala, »toda od tukaj ni mogoče. Veslajva na drugo stran.« Ericsson je veslal. Tu je bila voda sko-ro zrcalno gladka; zrak je bil miren .n jasen. Sončni žarki so padali z vsem svojim žarom na to stran ledenika, in Švali se je zdelo, kakor da bi bi! pokrit z zmrznjeno sončno svetlobo. Skoro v isti višini z morsko gladino je ležala stopničasta zareza, kakor da bi bila narava sama poskrbela zanjo. Odtod bi Švala lahko splezala na ledenik. Ko sta se čisto približala ledu, je skočil Ericsson na ploskovito zarezo in trdno drža-l čoln. dokler ni Švala izstopila. Imela sta s seboj majhno sidro. Ericsson ga je zapičil v ledeno razpoko in tako pritrdil čoln. Ledenik, ki je videti od daleč kot strnjena ledena gmota, je v resnici mnogo manj »poln« kakor se zdi; razpoke in doline se zarezujejo vanj in votline ga brazdajo, ki so podobne votlinam v skalovju. Razpoka, po kateri sta plezala Svala in Ericsson, je bila vsa prepletena z vodnimi strugicami, po katerih so majhni tokovi veselo plasketali v morje. Zavila sta okoli ogla in v svoje presenečenje opazila, da se tu razpoka še bolj razširja in sploščuje. V rahlem strmcu je segala prav do vrha ledenika. Celo pobočje sc je svetilo v sončni luči in žarelo kakor bela žerjavica. Po široki razpoki, ki je bila kakor z dletom vklesana v led, je šumel navzdol slap, ki se je tu in tam razprševal v oblak diamantov. (Dalje jutri.) Zanimivosti Obnovljen rudnik starih Inkov Preteklo je že poj tisočletja, odkar so brezobzirni španski pustolovci uničili v Južni Ameriki znamenito državo Inkov. Kljub temu še vedno nimamo prave podobe o tej skrivnostni državi, ki je po vsej pritoki bila na visoki kulturni stopnji. Posamezniki neprenehoma iščejo ostanke te kulture po razvalinah inskih mest, drugi pa stikajo za pravljičnimi inškimi zakladi. Nekako pred enim letom je raz-skoval tudi nemški geolog negostoljubne kraje Kordiljerov v pokrajini Catamarca. V višini nad 3000 metrov je naletel na star, porušen rudnik izza časa Inkov. Skušal je dognati, kakšna je bila ureditev rudnika in kako so Inki opravljali rudarstvo. Da je prišel do rudnika, je moral dati očistiti 1200 metrov dolgi dohodni rov, vendar ni našel niti sledu o kakih inških napravah. Vendar je dosegel zanimiva odkritja. V dolgih stoletjih so pokrili rudnik stoječi in viseči kapniki. Med tem pa, ko so v naših kraških jamah kapniki iz apnenca, nastajajo v starem inskem rudniku iz manganovega kar bonata, ki se strokovno imenuje dialogit ali rodohrosit. To rudnino poznamo deloma tudi v Evropi, posebno v Pfibramu na Češkem, toda v zelo malih količinah in v nejasni, mrki barvi. Tam pa je dia-logita na kupe in njegova barva je krasno rožnata ter temno pegasta, tako da je ruda podobna ahatu, ter se res tudi lahko uporablja kot poldrago kamenje za razne okraske. Argentinska vlada, katero je geolog obvestil o svojem odkritju, je že pričela izkoriščati ta bogata ležišča dialogi ta, pri čemer ji pomagajo nemški inženirji. Preden je bil rudnik zopet uporabljiv, je pa bilo treba mnogo truda in časa. Mimo tega leži rudnik v višini, kjer se pričenja meja večnega snega, kjer sedanji Indijanci sploh ne vedo, kaj je »delo« !n kjer ni niti sledu o kakih cestah. Vendar so že vse te težkoče premagane. Po divjih pustinjah drve avtomobili in oskrbujejo zvezo med civilizacijo in pustinjskim rudnikom v Kordiljerih. Prvi vzorci tega žlahtnega kamenja so prispeli tudi že v Evropo in bodo v kratkem prišli v trgovine kot nakit: ogrlice, zapestnice, uhani itd. S tem je odkrita nova skrivnost iz domovine skrivnostnih Inkov. Led za vojno Po poročilih ameriških listov so tam rešili vprašanje konzerviranja sadja, povrtnine, mesa in drugih živil potom zmr-znjenja na nov način. Po vseh Zedinjenih državah potujejo že aparati za zmrzovanje živil in lahko pridejo v vsak kraj in na vsako farmo. Za malo plačilo si da lahko vsakdo konservirati v zmrznjenem stanju kar hoče. Pa tudi v Nemčiji se intenzivno bavijo s konserviranjem živil potom zmrzovanja. Poseben uspeh so dosegli z zmrzovanjem morskih rib. Sedaj ukvatf je že ustanovljena družba, ki s.e ~ v$eli s konserviranjem potom zmr^n] ^ s£ življenjskih potrebščin. Na ta n ^ lako pripravijo velike zaloge z’1^ ^ hrane za hujše čase. Ker se s ^ bujejo družine s hrano v času. ^ ni dobiti v prodaji, se na ta mogoča tudi spekulacija z .gjj cen. Največ se bodo ta živila j. v osk vojn«- proti koncu zime in spomlad’-^ postal led zelo važen vanju ljudske prehrane za časa KMETJE ZGRADILI KRALJEV SPOMINSKI DOM V bosanski vasi Koševo pri Sarajevu so te dni na prav slovesen način blagoslovili lep spominski dom kralja Aleksandra Zediniteija. Veliko poslopje so zgradili kmetje iz lastnih sredstev. V njem bo osnovna šola in Sokolski dom. izpovedal, da je ubil svojo sestro ja» ESTONSKA LADJA, KI NI VEDELA, DA JE VOJNA Te dni so se v Assensu na Danskem široko začudili, ko je priplula v luko neka estonska jadrnica, ki je preplula polja min ne da bi se ji bilo kaj zgodilo. Po prihodu so pa ugotovili, da jadrnica, ki nima radiofonske naprave, ni še prav nič vedela, da je vojna in da so v morje položene mine. Slab! časi. Trgovec: Se je v moji odsotnosti primerilo kaj posebnega? Pomočnik: Da, en kupec je prišel. Uredba o pobijanju draginje Prepoved obratovanja in odvzem blaga Cf. 13. Kdor se pregreši proti čl. 2.» 3. in 8. te uredbe se lahko kaznuje ne samo s kaznijo, ki je določena za do lično delo, temveč tudi s prepovedjo nadaljnjega dela začasno ali za zmerom. Cl. 14. Pri prekrških iz čl. 2., 3., 4., 5'., <)., 7., 8. in 9. te uredbe sme preiskovalna oblast začasno zaplenili vse blago, ki je bilo predmet kazenskega prestopka. Blago izroči določenemu oskrbniku v shrambo pod zakonsko odgovornostjo. V teh primerih je dolžna preiskovalna oblast dostaviti naredbo o zaplembi v roku 24 ur pristojnemu sreskemu sodišču, ki je dolžno v naslednjih 24 urah izdati odlok, s katerim se prejšnji ukrep potrdi ali razveljavi. V primerih iz ČL 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in te uredbe se lahko poleg kazni in zapora ter• denarne kazni obsojenemu odvzame vsa tonema bluga, ki je bila predmet kazenskega postopka, in sicer v korist sklada za pr enrano siromakov. Pri ponovnem kazenskem prestopku pa se mora blago odvzeti. Odgovornost . .t5- Lastnik podjetja (trgovine), če je lizuna oseba, odgovarja za prestopke le uredbe, v kolikor ne bo dokazano, da so bila ta dejanja izvršena po njegovih nameščencih ter brez njegove vednosti oziroma brez naknadne odobritve. V tem primeru odgovarja nameščenec sam. Za denarno kazen pa solidarno jamči tudi lastnik podjetja, oziroma trgovine. Pri pravnih osebaii odgovarja oseba, kateri je poverjeno vodstvo poslov, v kolikor ne bo dokazano, da je bilo delo izvršeno orez njene vednosti. V tem primeru odgovarja oseba, ki je dejanje izvršila. /,u denarno kazen pa solidarno jamči Uidi pravna oseba. i-i *>rekri5ki iH prestopki i ,Ysa .deJ'anja po tej uredbi se dele na prekrške m prestopke, prekrški so lista - 1 ostali zakonski predpisi, ki niso v nasprot-smh upravnih oblasli oziroma državnih ! ju z odredbami te uredbe, krajevnih policijskih oblasti, katere se mo-1 KONEC SVOJO SESTRO DVOJČICO UBIL V okolici Skoplja je 17-letni Isljam Is-ljamovič s puško ustrelil svojo sestro dvojčico Neziro. Dekle je bilo na mestu mrtvo. Ko so mladega morilca prijeli, je ker se je hotela poročiti. Z ni® čim možem dekletovi stariši dovoljni. Ko so se ti končno v ® tovim prošnjam, je pobesnel tiJe jo dan pred poroko ustrelil. O modrosti. ^ — Vladko, nikar se vedno ne^a:pr z Lojzkom, ali ne poznaš pregov metnejši vedno popusti! — Poznam, oče, vendar nisem J. umen, da bi hotel biti vedno na nejši. ALI OGLASI CENE MALIM OOLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par najmanjša oglase ie din 8.— Dražbe Dreklici. dopisovanja »n ženitovaniski oglasi din l.— znesek za te oglase le din 10—. Debelo tiskane besede se računajo dvoino — n »V •iuv^vd cu iu vKiHoc «v uiu »»»•——. i/vu«iu lunam, urjsus se 'acuuaju * »I— ... (tt^ Ji enkratno obiavo znaša din 2—. Znesek za male oslase se olačuie tako) Drl naročil« j, 40O ** unnclntl 11 niemn clrtmai 1 norn^llnm »II nx nn nnčlnt nnlnvnlnl «%n Aalrnuni FitcUD “ vposlati v Dismn skuoa) z naročilom ali na 00 ooštnl ooložnici na čekovni račun Disraene odjjcvore dede malih oglasov se mora oriložiti znamka za 3 din S2E Razno NOGAVICE - PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce, posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite usodno v novi trgovini in ple tilnici »MARA«, Koroška cesta 26. 7888 1 DR. KOFFLER.JEV ZDRAVILNI KRUH dobite v pekarni Rakuša. Koroška c. 24. 9028 1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 9013—1 GASILSKI AVTO J^-tonski Ford, tipe AA. dobro ohranjen, popolnoma nova karoserija, za motorko in 18 oseb, prodam ali dam v račun za nov ali dobro ohranjen tovorni, poliovorni avto ali limuzino. Senčar M. Štri-gova. 9282—4 Kupim OPOZAR.IAM! BOhtn Rozalijo, da ne pride več, v mojo bližino, ker se vsi napori in njena zvijača zaman. Bohm Avguštin, bolnica. 9269—1 DIN 50.000 proti vknjižbi na prvo mesto iščem. Cenj. ponudbe pod »10%« na upravo »Večerni-ka«. 9278-1 OPOZORILO! Preklic »Večernika« z dne 5. 9. 39 v zadevi ge. Vaupotič Marc, žene poštnega urad nika, se je izkazal kot neresničen ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Bošnjak Lea. 9290—1 Posesf Prodam ugodno STAVBENO PARCELO zasajeno s sadnim drevjem, zagrajeno. Blizu centra. Vpra Sati Pobrežje. Nasipna ul. 80 (nasproti tovarne) 9270—2 POSESTVO 15.000 ni2, na deželi, okolica Ljutomer, na zelo lepem razglednem kraju naprodai. Naslov v upravi »Večernika«. 9273—2 ENODRUŽINSKA HIŠA z vrtom v Mariboru (Pobrež je) blizu šole naprodai. Sončna lega. elektrika. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Gotovina«. 9287—2 Prodam______________ PONNY-KON.|IČEK s sedlom in vprežno opremo ugodno naprodai. Kartonaža Hergo, Maribor, Raičeva 5. 9277—4 SENO zdravo. 50. ali 100 stotov naprodaj. Naslov v gostilni Vi-gec, Maribor, Koroška c. 22. 9288—4 POZOR PREBIVALCI MARIBORA IN OKOLICE! Z novo naredbo radi čiščenja podstrešij, kleti in drvarnic nabrali boste mnogo starega železa, papirja, cunj, posode itd., kar lahko zelo dobro pro date pri znani Vam tvrdki Ju stin Gustinčič. Maribor, Kneza Koclja ul. 14 in podružnica ogal Ptujske in Tržaške ceste, katera plačuje vse omenjene odpadke po najvišjih dnevnih cenah. 9244—3 Kadar pošlfete denar po pošti, ni sledu o bojazni— zakai Di se torei Dali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamemamo ali vrnemo denar Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga ori zelo nizkih cenah. Zagreb. ■ lica . postni meda Izdaja In urejuje ADOLI' RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. uc vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon SLOVENSKE KNJIGE stare in nove, časopise vseh vrst kupi Hinko Sevar, Liub-liana. nasproti $t. Jakobske šole- 9285—3 Stanovanje SOBE s štedilnikom oddamo na Tržaški cesti. Vprašati Klavni-ška ul. 5. 9274—5 DVOSOBNO sončno, oddani sta;® mir® brez otrok. Princ'P° Melje. soba in kuhinja-^ ali pozi -, , pohu (Wienergrabv- g. Vprašati v( 4 aben) W fB.Tng - •rrrirfiF*^ Odda se OPREMLjENA]eznjfl boljši osebi. OD ^ y 9083-7 , OPREMU^f^ s kopalnico 00 V' trg 24-1, desno-, ^ DVA SOLIDNA hrano se sprejmeta 35, 9* novanje. Mlinska pravljame jedi flos^pui!-, vešča tesne stroke, uP^iJ kol. Ponudbe %a&L, černika« P00 se rasnašalec URARSKE0^lb?rtijJ mtrebulern- .1 optik. urar m škov trg 5- ZASTOpJ%S‘ Javni s tiksuniom k0flkU prodajo bT 0. artikla f»oj. iščem za tak šiiro »D?,bJrerm^ upravo. “SEST P|VpAftf ifl fV i«"- Jm MiiAnagSžn -e" * takoj spre"2i MESTp^istilM privatno ali^vi Naslov v . inrlOVa0]! ..J predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ccniklJ’ uredništva štev. 25-07 in uprave štev. 28-07. — Poštni čekovni raču° llo^J #