81. äLew. If GELJU, forek 6. jwfiija 8920. Postnina plačana v gotovinl. LETÖ II. IzhaJ» vtak torek, 6etrt*K in •Oboto. - C«na i Za celo leto 80 K, *a pol leta 40 krön, za četrt lela 20 K, za 1 mesec 7 krön. Posamazna *t«vllka stave I krono. Na pismene naročbe brez posiljaty» dcnarja ¦• ne moremo ozirati. Narcčnlkl naj pošiljajo naročnino po poštnl nakaznici. Reklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dop'se brez podplsa se ne ozira. Mreanlttvo In upravnlstvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Stroasnaajerjeva ulloa tt. 8« Oglasl se računajo po porabljenem arostoru In sicer: za navadne oglase po BO v od 1 mm, za poslana, na- garaila občnlh zborov, naznanila o aartl, zahvale itd. K MO od 1 mm. ta reklamne notice med tekstom t K od vrste, Mall oglasi (na\vei 4 vrste) W K. Prl večkratnlh objavah popuat Rokopisi se ne vrafafo. Telefon H. 66. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. QBE) ODGOUORGil UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Iz Svice je došla pretresljiva vest, da je umrl zasiuzni slovenski narodni prvoboritelj Miha Vošnjak, oče bivšega generalnega tajnika naše mirovne dele- gacije dr. Beginn ila Voänjaka. ' Rojen je bil 29. sept. 1837 v Šo- štanju, kjer so se Bošnjaki, begunci iz Bosne, ki so se naselili prvotno pri Vitanju, nastanili in koncem 18. sto- letja pričeli z usnjarsko obrtjo. Po do- vršenih štndijah je kot inženir stopil v službo južne železnice. Bi! je priznan strokovnjak v železniških zadevah. Njegovo narodno delo se pričenja v moški dobi, navduSI! ga je zanje njegov starejSi brat dr. Jože Vošnjak, s katerim sta ostala celo življenjo ne- razdružna bojevnika. Miha je prvi jugo- slovenski organizator na zadružnem polju. Ustanovil je lepo število poso- jilnic, v 80 ietih pa I.zvezo posojilnic na jugu v bivši Avstriji. Biljeočeslo- venskega zadružništva. V Mari born je osnoval list »Süd- steirische Post«, ki ie b;l eden najbolj- ših listov na jugu bivše Avstrije. Leta 1882 je bil izvoljen v Stajerski deželni, 1.1885 pa v državni zbor, kjer je bil do 1. 1897. Z njim je umrl najstarejäi slovenski parlamentarec. Na Dunaju je imel velik upliv. Taaffe in Hohenwart sta ga visoko čislala. Bil je tudi prvi povzročitelj takozv^nega celjskega vpraSanja, ob katerem je padlo več ministrstev. Izvedel ga je do konca, dokler ni bila zagotovljena celjska sl. gimnazija. V državnem zborn je deloval predvsem v gospodarskih odsekih. Po srnrti svoje žene je izstopil iz javnega življenja, se preselil v Gorico in vzgaial svojega sina Bogumila. Ni pa se odtegnil narodni borbi. Iz vse duše je bil za jugoslovensko edinstvo, v katerem je videl edino rešitev. Ko je izbruhnila vojna, je pospeše- val beg svojega sina v inozemstvo. L. 1915 se je tudi njemu posrečilo priti v Švico ter se vrniti v Avstrijo z važno poslanico Masaryka. Odtlej pa je osta! v Svici kot izgrianec; Avstrija mu je zaplenila premoženje. On pa je bodril naše emigrante, osnoval zanje pod- porno organizacijo. Svojemu sinu Bogu- milu je dal ves svoj imetek, kolikor ga je reäil, r.a razpolago, da je mogel voditi propagando za jugoslovensko osvobojenje. L. 1917 se je obrnil z nepozabno poslanico na amerikanske Slovence. Ko je postala Jugoslavija svobodna, je 84-letni starček vedno odlašal vrni- tev. Tudi se ie moral podvreči operaciji na očeh. Imel je namen, se vrniti, pa so prišle vedno kake zapreke. Junija že so ga pričakovali v Ljubljani. Prišlo pa je poročilo, da je obolel. Kasneje je pisal, da pride 3. jul. Umrl pa je 2. jul. ravno na dan in uro, ko bi se imel odpeljati. Dne 3. jul. ga je čakal Bogii- mil, namesto očeta pa je došla vest, da je zatisnil oči za vedno. Doživel je uresničenje svojih sanj, videl pa svobodne domovine ni! Velikemu pokojniku večna slava. večen spoinin! Nekaj misii po regentovem potovanju Celje, 4. jul. Najprvo samo par besed k očiku bizantinizma, ki nam ga je vrgel v obraz Ijubljanski socijalnodemokratiLni »Naprej« Psovke so poceni in marsi- kdo si domišljuje, da je odreSenik sve- ta, če jo izusti. Smešno bi bilo, se za- radi tega razburjati. Le toliko svetuje- mo Rospodcm sodrugorrl pri »Napreju«, naj drugokrat adresirajo svoje psovke na pravi naslov, na tiste, ki so se vedno le klänjali vladarskim osebam in najsi bi bil to sam nemški Viljem. Mi smo pozdravljali regenta kot simbol našega uiedinjenja, naše svobode. Iz glo- bokega prepričanja, da je v danaönjem « položaju pri nas edina mcžna oblika j monarhije, smo se takoj ob prevratu odločno izjavili za Karagjorgjeviče kot našo narodno dinastijo, ker je nepri- merno velik'! žrtve doprinesla za našo narodno svobodo. Karagjorgjeviči zna- čijo za nas isto, kar pomeni za Čehe Masaryk. Ne klanjamo se osebam, klanjamo se pa ideji in delu. Dnevi dalekosežnega zgodovinske- ga pomena so za nami. Jugoslaviia ?Se ni doživeia slavja, kakorSno se je ob priliki regentovega obiska Hrvatske in Slovenije odigravalo pred naSimi očmi, ko je hrvatski in slovenski našega naroda z nepopisnim navdušenjem spre- iemal sinu kralja Osvoboditelja, našega vladarja kraljeviča Aleksandra. Iz mi- lijonov src je izbruhnila burja navdu- šenja, ko so v svoji sredi začutila na- rodnega vladarja naSe krvi in našega ^ustvovanja. Ko se je 1. 1903 vozil Peter Ka- ragjorgjevič skozi Dunaj, da stopi na presto! Srbije, ga je na dunajskem kolodvoru pričakovala jugoslovenska omladina in ga pozdravljala s klici : »Živio jugoslovenski kralj Peter Ka- ragjorgjevič!« Ma!o jih je še bilo takrat, ki so imeü trono vero v poslanstvo Karagjorgjevičev. Kdo pa je bil, ki je slutil, da se ta proroški klic izpolni po preteku 15 let? In pred dnevi je sin njegov kot triumfator potoval skozi hrvatske in slovenske kraje. Oloboko čutimo veliki pomen tega zgodovinskega dogoclka, čutimo njegov globoki politični pomen. Notranjepolitični pomen regento- vega potovanja vidimo v dejstvu, da je naše ljudstvo sprejelo kraljeviča Aleksandra z vsem možnim sijajem in z nepopisno ljubeznijo, ono ljudstvo, v katero se je z vseh strani skozi desetletja sejala mržnia proti vsemu, kar je srbsko, k«r je pravoslavno. In vendar je to katoliško ljudstvo izka- zovalo ljubezen in spoštovanje do svo- jega pravoslavnega vladarja. Znamenje nam je to, da med njim ni pognala korenin protisrbska agitacija in tudi ne tiha in ne javna agitacija proti srbski tiinastiji. Nasprotno se je z re- g-entovim obiskom ljubezen, ki je vezala naš narod od prevrata sem na narodno vladarsko hišo, še poglobila. Tisoči in tisoči hrvatskih in slovenskih kmetov, s katerimi se je regent na svojem po- tovanju povsod neprisiljeno, kot brat z bratom razgovarjal, bodo ponesli to vest med stotisoče in milijone naäega naroda ;' od ust do ust pojde vest, da ni prišel k nam vladar — tujec, ki ni znal z naSim človekorn spregovoriti v njegovem domačem jeziku, da ni prižel vladar — a ri sto k ra t, ki mu je bila zunanja forma vse, ljubezen naroda pa hekuba, ampak da je prišel vladar naŠe krvi in našega jezika, da ;e prišel vladar-demokrat, ki mu je baš občevanje z najpripro- stejšimi sloji največja radost. Zunanjepolitični pomen dcgodka pa leži v spontanem orjaškem pojavu edinstvenosti vseh treh piemen našega naroda. Vse laži italijanskih in drugih nam nasprotnih listov, da Slovenci in Hrvati nočemo biti pod skupno streho s Srbi, da ne maramo Karagjorgjevicev, da bo Jugoslavija razpadla, so se sesule v prah in razblinile v nič in pred celim svetom stoji kot nespremenljivo dejstvo globoko ukoreninjena ideja narodnega in državnega našega edinstva. V svoii izjavi o treh bratih, ki bodo v obrambi naših narodnih pravic proti komursi- bodi delali Čudeže, je regent sam to edinstvo naroda svečano potrdil. To izjavo bo dobro razumela zlasti ona adresa, na katero je bila namenjena in ki se je mogla prepričati, da slavja v Zagrebu, v Ljubljani in drugod po- metüjo ponovno svečano afirmacijo in manifestacijo narodnega' in državnega edinstva, o katerem ni več debate. In Če smo Culi na svečanem dine- ju v Zagrebu dne 23. jun. regentovo izjavo, da osvobojenje in ujedirijenje na^öga naroda Se ni končno dovrSeno, in da nas čaka v tern pogledu še mno- Ko dela, če smo čuli njegovo izjavo beguncem v Celju, da je skorajšnje osvobojenje zasužnenega Primorja nje- gova najsrčnejša Želja, je to za neod- rešene naše rojake dokaz, da niso po- zabljeni. ampak da bo zanje delal naš svobodni narod, na čelu mu vladarska hiša Karagjorgjevicev sama. Vsi vemo, da je naš regent v sve- tovnern političnem življenju velik poli- tičen činitelj; vemo, da je Sei dvakrat v Pariz, ko je naša mirovna delegaci- ja že klonila pod težo pritiska naspro- tne nam diplomacije, ter da je obakrat rešil situacijo. Zato tudi vemo, da da- nes London, Washington, Pariz in Rim napeto posluSajo na vsako njego- vo besedo, in vemo, da bodo tarn prav dobro razumeli, da je regent s svojimi gori navedenimi izjavanii vrgel ltaliji rokovico. Če smo poleg tega videli, da je kraljevič Aleksander povsod na svojem potovanju baš zastopnikom naših ne- osvobojenih krajev posvečal največjo skrb in ljubezen, in če smo na dru- gi strani videli veličastne parade naše mlade, sveže armade v Zagrebu in v Ljubljani. parade, ki so bile sijajna ma- nifestacija naSe oborožene sile, potem je to lahko našim sosedom na zapadu znaka in dokaza dovolj, da smo pri- pravljeni na vse, ne samo posamezniki izmed naroda, ampak ves narod, vsa na§a voiska in — naSa vladarska hiža. Potem pa smo tudi lahko prepričani, da je upravičena naša vera in naše zaupanje, da je Aleksander Karagjor- gjevič poklican, da clovrši in dokonča delo osvobojenja in ujedinjenja vsega našega naroda. Politične vesti. V seji Nar, predstavnfštva 1. trn. je poročal podpredsednik dr. Ribar o svojem spremljevanju regerta Alek- sandra na njfgovem potovanju ter o svečanem sprejemu povsod, posebno v Zagrebu in Ljubljani. Min. predsednik Vesnič je izjavil, da potovanje regenta prekaša vsa potovanja, ki so se dozdaj vršila, in da je bilo triumfalni pohod od izliva do izvira Save, kar je zelo ve- likega pomena za naš notranji in zu- nanji položaj. — V seji dne 2. tm. se je ob navzočnosti le malo poslancev nadaljevala razprava o volilnem redn ter se je sprejelo nekaj členov. Ministrski svet je v seji 1, t. m. sklenil, da pokrajinske vlade nimaio pravice izdajati naredb, ki gredo preko okvira obstoječih zakonov. Za naredbe, ki menjajo ali ukinjajo obstoječe za- kone, je potrebno v vsakem slučaju pooblastilo min. sveta. Nekaj glasov beograjsklh listov o regentovem potovanju. Kakor smo že poročali, so vsi beograjski časopisi polni navdušenja o sprejemu regenta na Hrvatskem in v Sloveniji. »Politika« piSe, da je regentov sprejem v teh dveh pokrajinah nadkril'I vsa pričakovan,a. Njegov pot je bil triumfalen pohod, kakoršnega je doživelo le malo vla- darjev. »Balkan« pa piše: Naš mladi regent se je vrnil s potovanja iz Za- greba in Ltubljane. Ves naiod je vzhi- čeno spreniljal vse podrobnosti njego- vega bivanja v glavnih mestih naših hrvatskih in slovenskih bratov. Ko je odhajal, priznavamo, da je bilo v na- ših srcih nekoliko skrbi, ker so še sveži sledovi, ki so to skrb opraviče- vali. Bila je to skrb, ali bo naš mladi nosilec kraljeve krone tako brzo po- godil čustvo onega miljeja, v katerem so tuje oblasti tako dolgo časa siste- matično širile antipatije proti vsemu, kar jo prihajalo iz Beograda PoKodil ga je in osvojtl. Spremljali smo ga na vsakem koraku v tern miljeju, v vsa- kem dotikn z vsemi društvenimi krogi in zadovolistvo vseh ter navdusenost vseh sloji-'V je najjasnejSi dokaz, da si jih je regent vse osvojil. Regent je znal vse premagati in izbrisati vse one črne ostanke prošlosti. To je dokaz, da najbolje in najsrečnejše vlada onl, Y\ stavlja svojo moč na ljubezen in vdanost vseh državljanov. Čutil se je v Zagrebu in Ljubljani kot osvobo- ditelj in osvojitelj narodnega srca, kot vladar, v katerem vidijo Hrvati in Slo- venci utelešenje vseh svojih srčnih želj. On ie postal ves njihov in to je njegov in njihov uspeh, vseh treh bratov za srečo in napredek naše države in za opomin vsem našim narodnjm neprija- teljem. Obisk regenta Aleksandra na Hrvatskem in v Sloveniji je laSke liste hudo razburil. Jeze se, če5 da je imei v Ljubljani »iredentistično« napitnico. Vprašanje Dolnje Lendave. Na razne vesti, ki so jih raztrobili mad- žarski listi in so zai>le tudi v nekatere slovenske liste, da bo takozvana mejna komisija najbrže dodelila Dolnjo Len- davo Ogrski in jo vzela Jugoslaviji, je priobčil dr. Otokar Rybaf članek, v katerem na podlagi mirovne pogodbe dokazuje, da mejna komisija sploh niti pravice nima, to storiti, ampak lahko kvečjemu, če bi našla res kako krivi- co, ki jo je treba v splošnem interesu odstraniti, predloži o tern poročilo svetu zveze narodov; v tern slučaju potem davolijo zavezne in pridružene države, da more svet zveze narodov, če to, zahteva ena prizadetih držav, ponuditi svoje posredovanje, da se prijateljskim potom popravi prv^tna črta. Prl občinskih volitvah v Osijeku dne 2. t. m., katerih se komunisti niso udeležili, je bilo izvoljenih 10 čianov hrv. zajednice, 10 srbskih radikalcev, 6 klerikalcev, 2 kandidata trgovskoin- dustrijalne liste, 3 obrtniki, 2 demo- kratskega meSčanstva, 3 židi, 2 kan- didata hišnih posestnikov, 2 socijalista. Zavsem je izvoljenih 9 židov. Dr. Trurnbič odstopi*? Beograjski »Balkan« ve poročati, da vidi dr. Trumbič v sklepu vlade, da se ukine mirovna delegacija, nezaupanje proti njemu in njegovernu delu. Znano je, pravi »Balkan«, da dr. Trumbič v ja- dranskem vprašanju ni postopal po inStrukcijah vlade, zato smo doŽiveli neuspeh. Dr. Trumbič namerava po- dati demisijo O zaroti na korist Habsburža iov, ki se kuie v Švici v palači grofa Berch- tolda, prinaSa »Slov. Narod« izvirno poročilo iz Curiha. Pravi, da se shajajo monarhisti vsak petek in sicer — bivši ministri Hussarek, Schönborn, Clam- Martinic, Leth, razni častniki, veleindu- strijci itd. V družbi se nahaja tudi — dr. Šušteršič. Revolucijonarni blok v ltallji. Kakor poroia trža^ki »Lavoratore«, so se združili republikanci, socijalisti in anarhisti v tesen revolucijonarni blok. Dosežen je med njimi popolen spora- zum. Blok javno poziva kralja Ema- nuela, naj si poišče v kratkem kak drug poklic. Rusk! odposlanec Krasln se je vrnil iz Londona v Moskvo, da pred- loži sovjetski vladi angleške pogoje, od katerih je odvisna vzpostavitev medsebojnth gospodarskih odnošajev. Belgijska poslansKä zbornlca je z 89 proti 71 glasovom odklonila žensko volilno pravico. Dru;»i kongres tretje (nioskov- ske) Internacijonale je sklican za 15. julija. V Znojmu na Moravskem je bil te dni izvolien prvi če^Ki župan in si- cer socijalist dr. Mareš. OdJanih je bilo zanj 26 čeških proti 16 nernškim gla- sovom. Konec italljanske slave v Alba- nijl. »Jugoslctvija« prinaša iz Rima vest, da so pogaianja med Lahi in albansko vlado v Tirani pred zaključ- kom. Italija prizna neodvisnost Alba- nije in tinmsko vlado kot njeno za- stopnico. Zapustl Albanijo z Valono vred in odpokhče vse svoje čete. Al* banija si ustvari lastno armado. Ultimat Turkov Angležem. Preko Soluna prihaja poročilo, da stoie čete f Miha Vosnjak. Strati 2. »NOVA OOBAo Stev. 81. Mustafe Kemal-paše, vodje furških re- volucijonaniih Č,et, 30. kn;vpred Ori- gradom. Alustafa Kemai-paSa .je poslal angleškemu poveljstvu v ' Čarigradu ultimas na kateri mqra bdgovoriti v trehdneh, ini.jci zahteya, da Angleži izpraznijo svoje ooslojanke. Če tega ne store, napade Mustafa Kemal-paša tuj$k"i. del rnesta,......_____ Za junaštva na Koroškem ob priüki openicij za osvobojenje so bili odlikovani od 45. (mariborskega) peš- polka: podpolkovnik Skabar z redom Karagjorgjevičeve zvezde 4. stepena z meči; kapetani Grizold, Rakuša Cirii in Metod, poročniki Hočevar, Ahačič, Bevc, Bezjak, podporočnika Pezlič in Knop ter narednik Fras z zlato kolajno za hrabrost. Smrtno obsodbo je izrckla po- rota inariborska dne 3. t. m. nad 46- letnim Jožefom Malijem, ker je za- vratno urno/il svojega očirna Petra Mlakarja. Neresnlčna vest. Po niariborskili listih posncta vest, da so je razsio U\- moSnje olepševalnodru.štvo, ni resnična. Zanimiv eksemplar uradnika v jugoslovanski državni siužbi je niagi- stratni uradnik, Nenicc Sterle, v Ma- riboru, ki ima, kakor poroča »Marib. Delavec«, še danes v svojem stano- vanju sliko habsburSkega" krvoloka Franca JoŽefa, ki se je celo na dan sprejema regenta prav dobro videla z glavnega trga skozi odprto okno. Porotna razprava g. Iv. Habjaiia iz Šmarja pri JelSah proti klerikalnemu uredniku Žebotu je bila preložena do prihodnjega porotnega zasedanja, da se zaslišijo price. Tudi Žebotu se je ponudeni dokaz resnice ponolnoma izjalovil, ker sta ga celo kaplana Som- rek in Marko Krajrtc pustila na cedilu. Ampak Žebot že ve, zakaj se je kljub temu puslil tožiti pred poroto. Tudi Stiri tiskovne pravde proti uredniku »Straže« so bile preložene. AH še res ne bo konca političnih procesov pred poroto? Kmetje iz Sedlarjevega pred po- roto. V sobolo 26. junija se je vršila porotna razprava v tožbi 22 kmetov iz Sedlarjevega ob Sotli proti uredniku »Slov. Gospodarja«, kaplanu Golecu. Kaplau Golec je te kniete vse povprek v ,Gospodarju4 psoval, da so švercarji, brezbožniki, goljufivi kvartopirci itd. Ponudil je za te žalitve dokaz resnice, ki pa ga sevc ni mogel doprinesti, če- prav je predlagal za pričo celo svojega očeta in mater. V opoldanskem raz- pravnem odmoru pa so se mariborski klerikalci že hvalili, da imajo devet porotnikov zase in da bo torej Golec oproščen. In res so zvečer izrekli po- rotniki z — devetimi glasovi, da Go- lec ni kriv, — istočasno pa so tudi izrekli, da za svoje žaljivke ni dopri- nesel potre.nega dokaza resnice. In »Gospodar« sedaj zmagoslavno poroča, da je »pravica zmagala«. Torej Ijudje krščanski, zmerjajte, smešite, natoicujte, kradite cast, nič se Vam se zgodi — ako ste klerikalci, ker klerikalni po- rotniki Vas bodo oprostili. Pravoslavno cerkev bodb začeli v kratkem graditi v Mariboru in se ravnokar snuje tozadevni piipravljalni odbor. Vest je vzbudila vel'ko pozor- nost in zanimanje v mariborskih na- rodnih krogih, ker klerikalci trdno vztrajajo na tern, da ostane notranjost tukaišnjih dosedanjih cerkev nemška. Zato tudi kljub regentovemu obisku niso hoteli odpraviti samonemških na- pisov iz cerkev. Mariborski Nemcl pred regentom. Regentu se je poklonila tudi deputacija mariborskih Nemcev, ki ga je nago- vorila nemško. Regent jih je vprašal, če ne znajo sloveuski. Ko so gospodje odgovorili, da ne, jih je regent vljudno odslovil s kratkim stavkom: «Ich danke schön!« PTUJSKE NOVICE. Gojenke v Mladikl so nam pri- redile letos majniški raj v prostorih mestnega gledališča. Dozdaj ni bilo pismene krit.ikeitem več pa ustmenega prikritega zabavljanja. Lahko pa re- čeino, da so prireditve Mladike prvo- vrstne in vzgojevalne ter žanjejo tudi pri večini hvaležnost in pohvalo, po~ sebno vodstvo Mladike in u!ne moči na ljudski in meščanski šoli, ki se ne ustrašijo obilega truda. Kužne bolezn! in pouk. V ptuj- skem okraju bi bilo treba veliko prcda- vanj o Živinskih boleznih. V tern oziru se je prejšnji živinozdravnik dr. Ja- vornik ijudstvu ze!o priljitbil in še sedaj povpraŠujft po njem. Nastopajo spet mnogoštevilno bolezni pri sviniah RaAini za cepljenje so pa tako sirašno visoki, da se jih kmetje naravnost boie — in marsiknteri rnje ne da ce- pi'ti. Sevecfa ima s tern se veČjo 5k;,do, č> mu žival pogine; strah kmetov pred visokimi stroški cepljenja pa je razumljiv, saj je splosno znano dejstvo, da je denarja začelo primanjkovati. Bolnlca in hiralnica. Če odpade za nas bolnica v Radgt.ni. nimamo za celi ptujski, rogaški, ormoški, šentlenar- čki.ljutomerski in gornjeradgonski okraj ter za colo Prekmurje nobene bolnice. In gre se za blizu 1/4 niilijoua Ijudi. V Ptuju je bolnica, ki je pa že sedaj pre- majhna in ne odgovarja vsem potre- bum. Zato hočejo v novo vojašnico pre- mestiti bolnico, ki bi nudila veliko prostora in je ž> tudi lued vojno bila v vojaško bolnico premenjena. S tem pa odpade prostor za gimnazijo. Se- danje bolniško poslopje, ki p v ozki zvezi z hiralnico, bi sc porabilo za razširjenje hiralnice, ki je tudi silno po- trebna in sedaj veliko premala, tako da so pred več leti misiili na njeno razširjenje. Za dvoje zavodov bi iorej bila ta premestitov ugodna rcšitev. CELJSKE NOVICE. Osi'bna vest. Nadrovident g. R. Jakhei, postajcnačelnik v Celju je inie- novan nadzornikom. Čestitamo! Celjske mitnfce so v smisln sklepa gerentskega sosvc-ta dne 1. tm. prene- liale »poslovati«, na veliko veselje pre- bivalstva Celja in okolice. Zadnji osta- nek srednjeveških nemSkih rokomav- harskih navad je s tern izginil. Ceijske ulice dobivajo v smislu tozadevncga sklepa mestnega sosveta od dneva do dneva lepše lice. Popravil se je tlak okoli fame cerkve, sedaj pa se popravlja Vodnikova ulicn. Tako upamo, da bo naše lepo Celje v naj- krajšem času v takem stanju, da bo nele vsak tujec odnesel od nas naj- lepSe utise, ampak bomo zadovoijni tudi domačini. Obrtnfški sestanek v četrtek dne 8. tm. je na Bregu pri Ploju. »Depot für Feuerlösch Ger äthe« itd. Pišejo nam: Na dvorišču celjskega magistrata vidimo še vedno- razne nemške napise. Mislimo, da je čas, da izginejo. Vprašanje na inestni stanovanj- ski urad. Prejeli smo iz občinstva; 7: ozirom na že vedno akutno stMnovanj- sko bedo in z ozirom na jasne določbe stanovanjske naredbe vpraSamo: zakaj imajo v Celju Že vedno stanovanja Ijudje, ki so tu brez posla in ki niso« niti v našo državo pristojni, kakor: podpolkovnika Hen gel Isidor in De- gel mann 1., odpuščeni gimn. prof. Zelenka Rudolf, odpuščeni davčni oficijal HluSčik Gustav, odpuščeni poštni kontrolor Hac kl Josef, penzi- jonist Ronnert Mihl, ravnat. vdova L o r e n z Ana, vpok. uradnik hranilnice v Dun. Nov. mestu Pop pel I., dalje neka Roh stock J.? — Daljo: zakaj stanuje v mestni hiši odpuščeni gimnazijski sluga Jernej Koroschetz, zagrizena nemškutarska duša, ki se je pri preobratu zaklinjal, da gre raje med hrvaške svinje nego da bi ostal med Siovenci, in ki se js sedaj ob priüki regentovega obiska izrazil, da gre rajši v gozd, nego da bi ga sei gledat? In ta človek je Se baje celo hiSnik v mestni hiši?? —Dalje: Kaj dela v Celju odpuščeni pisarniški po- močnik Jožef tiren, katerega sin je bil izmed najhujših pouličnih pretepa- čev? Kaj dela tu penzijonist Gustav Eckschlager z dvema brezposeU nima sinoma, ki sta velika provoka- terja? — Kaj dela tu vpokojeni jetniški paznik Jakob Degen, katerega sin je denunciral več Slovencev in jih spravil v zapore? — Kaj dela tu oholi Nemec J. Peter, ki nima v Celju nikakega posla? — Kaj dela tu vdova po av- strijskem oficirju Bergmann? ltd. itd ... Konec mora biti končno temu, da se morajo pomikati naSi Ijudje po luknjah, ker se iz lepih stanovanj ne umaknejo ljudje, kakor so gori nave- deni, ki v Celju cele dncve samo Bogu čas kradejo, kar lahko delajo tudi iz- ven Celja. Zaradi nas si lahko na Po- horju postavijo skupno barako, celjska stanovanja pa hočemo videti prosta za naše ljudi, ki imajo do njih pravico. Zato bomo stalno trkali s teini vpra- 5anji na mestni sta.novanjski urad, in če se prepričamo, da krivda ni na njem, 5e tudi višje! ¦ Gospod hotelir Martinovič nam po svojem zastopniku dr. V. Peganu — interesautno, koga si je izbral za zastopnika! — sporoča, da skrbi vestno in točno i'x to, da so pri njem nastav- ljenu slovenskq osobje, da pa njegova gospa, s katero se je poročil na Du- n?.ju, res ne zna slovüiisko, vpoSteva pa celjske razmere s tem, da se koli- Ivor rnogočo odteguje stiku z gosti, ker je sicer prisiljena se opravirevati, da ne zna slovensko. To da se je zgodilo tudi v konkretnem slučaju, ki smo ga objavili v »Novi Dobi«. To resnici na Ijubo, pojasnujemo. Rezervničastniki Celja in okolice so vabljeni. du pridejo danes 6. tm. ob 8. uri zvečer v jako važni zadevi v gostilno Radej na Bregu. Šolsho v^isovanje na mestni osnovni öoli sc vrši ia. teden in sicer v sredo, č^trtek in petek vsakokrat od dveh do šestih popoldne v pisaini šolskega vod- stva v I. nadstropju. Vpisavalosc bo v sredo 7. julija vse noviticc zu 1. razred slovenske dcške Sole, naslednjega due, v četrtek, ob istem času vse novinke za I. razred slovenske dekl iške sole in v petek 9.julija se bo za . nemški vzporedni razred vpisovalo tudi do- poldne olroke (decke in deklice), ki so po- polnoma nemSkih staršev t. j. oče in mati rojeua Nemca. Pri vpisovaniu mora priti zraven otroka-novinca eden od staršev ali njill namestnikov ter prinesti seboj otrokov rojstni list ali tozadevni izpiseU. Pogoji za sprejem otrok v mestno osnovno šolo (deško, dekliško, kakor tudi nemško paralelko) so ti-le: a) vsak otrok mora biti letošnjo jesen 15. septembra t.j. ob vstopu v Solo že 6 let star; b) vpisavalo se bo otroke obojega spola, katerih starši stanujejo v inestu in tudi mla- dino onih staršev iz bližnje celjske okolice, kateri se nahajajo v javnih službali v Celju. Končno pridejo pri vpisovar.ju vpoštev še oni otroci iz Gaberja, Brega in Lave, katerih bratje in sestre že sedaj obiskujejo mestno osnovno solo. Vsi ti pogoji so bili sprejeti vseji nicftnega šolskega sveta dne 10.julija 1919 in se bodo strogo izvajali. Pripomnimo se, da se onih otrok, ki so že v preteklem šolskem letu obislcovali mestno osnovno šolo, ne bo zdaj znova nič več vpisovalo, ker so že itak vpisani, ampak ob za- Četku sole Icar vstopijo. Vodstvo lnestnc osnovne sole. Za Dijaöko IcuSinjo v Celju je na- brala Ida Svetina iz Vranskega 760 IC na poroki gospodične MarteČernelč z gospodom Dr. Šurina. — Davčni uradniki v Celju so zbrali 81 K. Ti.tvine. Tr. Čaterju v Šmarjeti je bilo pred mesecem dni ukradeno kolo v vrednosti 4000 K. Gabcrsko orožnižtvo je 3. tm. našlo kolo pri Ivanu Okornn na Lavi in izročiio sodišču kolo in rata. Zaradi tatvin vreč pri g. Majdiču sta bila atctirana Ferd. Ferner in Vr. ŠeSko iz Laškega. DNEVNE KOViCL Regent Aleksander za reveže. Za mestne uboge v Ljubljana• je po- daril regent Aleksander 50.000 K in za sirote mesta Zagreba enako svoto. Regent Aleksander o slovenskem časopisju. Na dvorni dine v Ljubljani minolo nedeljo zvečer so bili tudi po- zvani nekateri umetniki, pisatelji in časnikarji. Regent je v razgovoru ž nji- mi ponovno pokazal, kako visoko ceni delo naših kulturnih delavcev. Posebno se je povoljno izr&žal o slovenskem časopisju in pohvalil pozrtvova'no delo naših časnikarjev za naše ujedinjenje in sedaj za okrepljenje naše države. Razgltdnice o sprejemu regenta Aleksandra v Liubljani je izdalo »Društvo iugoslovenskih časnikarjev v Ljubljani«. Serija obsega osem pri- zorov. Razglednice so zelo lepe. Kdor jih hoče, naj takoj naroči, ker bo za- loga kmalu pošla. Regent poaeti Dalmacijo. Iz Beo~ grada poročaio, da namerava regent v kratkem obiskati Bosno in Hercego- vino ter Dalmacijo in se delj časa mu- diti posebno v Dubrovniku. Za slromaSiie dljaUe Ijubljanskega vseučilišča je poUlonil legent Ale- ksander 10.000 dinarjev. Naše meje bodo tekom meseca julija dffinitivno (končno) določene od posebnih komisij za določitev državnih mej, katere komisije bodo poslane na meje na podlagi sklepa vrhovnega sveta v Parizu. Pot v Jugoslavljo je prepovedala naša državna oblast hujskaškemu li- stiču »Deutsche Grenzwacht«, ki izriaja v Obrajni, ker je neprestano nesramno pisaril o na5i državi. * ¦> *¦-¦}¦ ¦"* ''¦•» ¦ Cene-7-skaČejo. Sladkor je zadnje dni padel že na 80 in 78 K kg. Obsebi umljivo je to en in isti sladkpr, ki se je prodajal po 84 K, kg. Vsi (o, dobro vemo, mi to nečuveno skakauje cen gledamo dan na dan na izvesnih tablah — samo ko.misar dr. Leskovar jih ne yidi, jiic" ne sliši \,\ rii<*. ne stori. — Cevljetn so skočile cene te dni na 910-950 K za par, torej na višino, ki smo jo smatrali zä pravljično, ko smo jo sliSali iz Avstrije. Ni pa bilo druzega pričakovati, saj je dr. Brcjiüeva <4Ü* deZelna vlada razveljavila stare tarifne cene usnja, novih pa sploh ni določila, ampak prepustila usiijarskim milijo- narjem popolnoma proste roke. Daleč bomo priSli, Iq bomo to anarhijo še dalje mirno gledaii. Kje pa ]q sedaj obtičal kultunl boj y Ko je »NovaDoba« lansko jesen malo okrtačila nemškutarijo ženskega učiteljišča v mariborskem kloštru, so se skušali mariborski klerikalci n-i ta način oprati, da so začeli ropotati s »kulturuim bojem--. Pričakovali smo torej novega srditega kulturnega boja, ker smo si drzniii tik pred „taborom" katoiiških Orlov javnosti sporočitl, da so v Mariboru še edini nemški, in to samonemški napisi v cerkvah. kjer bodo baje imeli velike svečanosM ko- roški Siovenci, Prekmurci in bratje Čehi. Ali nismo dali s tem bengaličnim razkrinkanjem dr Korostüevega in«oslo- vanstva naravnost izzivalen signal za .kulturen boj?' Hej, apostoli dv. Lenart, Marko Krajnc, Oolec ..... na nogel Nu- dimo Vam celo nove snovi: Trdimo namreč, da ie obsenčila regentov obisk v Mariboru edino duhovščina s samo- nemškimi napisi v stolni in fra-^čiš- kanski cerkvi. nikjer drugod jih ni bilo, celo najzagrizenejSi Germani so jih odstranili, samo v cerkvah je mo- ral naš narodni vladar gledati spomine neše tisočletne sužiijosti! Slovenski Člani pleblscitne ko- misije na Koroškem: Bruno Stare, dr. Steinmetz-Sorodolski in inž. Mač- kovšek so skupno z uradniškim osob- jem odpotovali v Celovec. Kmetje za kraljevsko mfzo. Na svečani pojedini v Zagrebu'sta bila tudi dva kmeta iz Gračana v svojih narodnih nošah. Izjavila sta kraljeviču Aleksandru: »Na^a deca in unuki bodo govorili o tern, kako smo bili kmetje počaščeni cd naSega narodnega vla- darja, da smo ž njim za mizo sedeli, jedli, pili in se razgovarjali. Hvala Vam, kra'jevic; počaščenja, ki ste ga nama izkazali, Vam Gračanci nikdar ne po- zabijo.« Jugosloven. demonsfracija proti Italijanom v Pragi. Ob priliki pozdrava gostov v Obectifim domu v Pragi dne 26. jun. je italijanski zastopnik v svo- je'm govoru izjavil, da se je ltalija vedno borila za svobodo narodov in da je držala svojo besedo. Jugoslovenski odx. poslanci so med govorom demonstra- tivno in korpora:ivno odšli iz dvorane in se vrnili Sele, ko je konJ!al govor. V imenu Jugoslovenov je beogradski načelnik dr. Kosta Jovanovič pozdravil čežkoslovaški narod ne samo v imenu osvobojenih krajev Juftoslavije, ampak tudi v imenu okupiranih, ter izrekel nado, da bodo sedaj podjarmljeni jugo- slovcnski kraji kmalu svobodni in zdru- ženi 7. jugoslovensko domovino. Obrtniki na Koroško! Dne 18. julija 1920 vrši se zaželjeni zlet vBo- rovlje. Obrtnik na plan, pokaži državi, da si važen činitelj in da se zavedaš trenotka plebiscita! S trudnimi, žulja- vimi rokami, a z vedro, velevažnega pomena se zavedajočo slovensko dušo hiti poma^at ter navduševat. koroške obrtnike! Vsa pojasnila glede izleta daje naCelnik obrtne zveze za Slovenijo. Engelbert Franchetti, Dunajska cesta 20. Ljubljana. Zastavo srbskega carja Dušsna prineso v Beograd menihi samostana Hilandara in jo na najsvečanejši način izroče kraljeviču Aleksandru. Svečanost bo imela splošen narodni in državni značaj. Vršila se oberiem proslava zmage in bo triumfalen obhod naše vojske skozi Beograd s prestolonasiednikom Aleksandrom na čelu. Proti zlorabl regentovega obiska v strankarske namene, katero zlorabo ie zagrešila ua Slovenskem klerikalna stranka, ki je povsod silila v ospredje svoje pristaše, odrivala pa napredno 1 prebivalstvo, je v svoji seji 30. junija 5tev. 81 »NOVA DOB Ac Strain 3. odločno protestiralo načelstvo Jugosl. demokr. stranke. .lavnosti, ki ie vkljub klerikalnim netaktnostnim nastopila di- sciplinirano, da se je proslava izvrs'la brez incidentov, izreka načelstvo JDS zahvalo. 'I veseljem je vzelo naznanje zaiivaio, katero je izrekel min. pred. Vesnič pristašem demokratske stranke za sodelovanje r'pri sprejemnih sveča- noslib. Odiikovatija so dobili kot pryi na prediog klerikatne deželne vlade v Ljub- Jjani nekateri vodilni člani Orlovske organizacije. To je tako očividno bri- skiranje Sokolstva, da ni treba izgub- liali besftd. O stvari boir.o še govoriü, ker se bo irak o njej tudi drugje še razpravljalo. Vse podruznice Avstro-ogrske banke v Jugoslaviii je na podlagi spo- razuma prevzela s 1. jul. naša Narodna bank a. Po&tni Čekovni uratd w ZaQrebu je price! poslovati 1. julija v poslopjn Na- rodne banked Razsvetljava vagonov se uvedc na iiaših železnicah v kratkem, za enkrat siccr satno v brzovlakih. {Üovo poslopje vojne akaafennije v Bcogradtu bodo pričcli gradi'.i na Topči- dersK'cm brdu. Stalo bo 20milijonovdinarjev. Dfano&ena knjpinicn. Naša vlada je odkupila kiijižnico znanega slavista, biv- šega vseučiliškega profesorja dr. Vatroslava Jagie. Izročena bo slaovanskemu scminarju beograjskega vseučilišča. Vojna sodiäöa se razpuste in ostane !e še vojno sodiSCv v Beogradu. Služba rirz^vneyj viitarskcga inšf ru^tlovja je razpisana pri Sv. Lenartu v SI. Goricah. Prošnje do 31. julija pri po- verjeniStvu y.n kmetijslvo v Ljubljaiii. Ik davčne službe. Davčni upravitelj- Perdo TiČar v Šoštanju j« p?emeščen k davčne.mu uradii v LaSkem; na njegovo mesto v Šoštanju pride davCni iipravitelj Anton Juigl \7. Maribora. Državni svet jc Sel 23. junija iin po- Čitnicc do 1-!. avgusta. U«*ad?>i»ke place. Kakor poročajo iz Beograda, jc izgotovljen osnutek zakon- skega načrta o izenačenju uradniških plač v vsej kraijevini. Posebna komifija je iz- delovala načrt več mesecev.V nckaj dneli bo osnutek izročen ministru zakonstituanto, ki ga predloži vladi, ta pa pajlamcntu. Vsi civilni državni uslužbenci sedelc v uradnike, poduradnike, sluge. Uraduištvo je razddjeno po pht'üah v 11 razredov. Misli se, da bo zakon mogel stopiti v veljavožel.septembra. Podrobnosti objavimo, ko bo zakon sprejet, ker bodo gotovo še kakc spremembe izvi- šene. Obrtniški zlet na Koroško je definitivno določon na 17. in 18. julija 1920. Odhod iz Maribora 17. ju- lija (v süboto). zjutraj, sestanek v Lju- bljani s kranjskimi tovariši, skupni obed, na to odhod čez Gorenjsko na Borovlje, kjer se vrši §e isti večer seja zadružnih načelnikov. V nedeljo 18. julija ob 8. uri velik obrtniäki shod v Borovljdh, popoldne ljudska veselica in zvečer odhod z vlakom čez Lju- bljano nazaj, tako, da bo vsak udele- ženec mogel biti v pondeljek zjutraj že doma. Vožnja sem in tja bo znašala za osebo povprečno 40 do 45 K, ako ne manj; seveda pa za daljne udele- žence razmeroma več kakor za bližnje. Tozadevna pogajanja z železniško upra- vo upravo še niso dovršena. Več hr- vatskih obrtniških organizacij je 2e pri- glasilo svojo iideležbo. V Borovljah je ustanovljen poseben pripravljalni odbor za prireditev obrtniškega shoda na inicijativo okrajnega glavarja g. dr. Pcrjančiča. Želimo kar največjo ude- ležbo s strani Štajerskega obrtništva in prosimo vse obrtniške organizacije; da takoj uvedejo živahno agitar.ijo in "?r? *kar IlaJPreJ naznanijo število udeležencev \z pojedinih krajev, ker je nujno treba znati, koliko udeležencev pnlicno vstopi na pojedinih postajah južnef 2ele2t1.ee. Ker je prehod iz Orab- Stajna na Borovlje silno težaven pri- poročamo, da se obrtniStvo iz Slov Gradca ter baleške in Savinjske doli-' ne pridruži ostälim izletnikom v Celjii iz drugih krajev pa na najbližji pos- taji južne železnice. Občeslovertsko obrtno društvo v Celju. zastopa! urednik Spindler. Razpredla se je obSirna debata glede položaja z ozirom na obč. in dräavnozborske vo- litve. V zadevi postopanja pol. komi- sarja povodom pozdrava regenta v Raj- henburgu napram tamošnjim Sokoloin stovi stranka potrebne korake. Izvoljen je bil nanovo povečini stari odcor z g. Rainerjem na čelu. Nova odbornika sta ga. Bl. Jeričko in M. Strain — Sokofitvi». Na Cast juijoalowanskim go- siom so prircdili 30. junija zvečer v Pragi banket. Oovoril je dr. Kramar, za Jugoslo- vaiie Svetozar PrihiCevic. Sokcl»tvo in voja&tvo na 6e- škcm. Due 26. juii. so nastopili na telo- vadišfu vojaki-Sokoli pod vojaškiin vod- stvom v. raznimi vajaini. Bi!o jili je čcz 2300. Vsi udeležniki telovadbe so se javili prostovoljno, kar je gotovo zelo značilno za duh, ki vlada v čeSko-sIovaSki armadi. Pri pozdravnem večeru v Obecnom doinu je general Pelle — Francoz, načelnik ge- neralnega štaba češkoslovaške armade — izjavil, da treba armado organizirati tako, da prevlada v njej demokratični dull legij in Sokolov. Sokoi w Soötaniu se udeleži pol- noštevilno prlreditve br. društva v Slov. Oradcu due 11. ttn., da utrdi in pojilobi medsebojne stike. Izlet v kraj, ki ineji na KoroSko, naj pri.speva h krepkeinu preporo- du narodnc misli! Zdravo! tiokoi v Šniarjl pH Jelöah pii redi v proslavo Vidovcga dne, dne 11. ju- iija tl. ob 4. uri pop. v prostorih g. Ivana Ilabjana vcselico z igro »Divji lovee«, slav- nostnim govorom prof. dr. Pestotnika \z Ljubljane, telovudbo, prosto zabavo \\\ ple- som. K obilni udeležbi iiljudno vabi odbor. (k) Sokoleki dan v Mozirju. Sokol v SoStanju je zaključi! proslavo pomladi v znamenju' brätstva dne 20. junija v. izletom v Mozirje. Med potjo so se mil v Paski vasi pridru/ili so bratje y/. BraslovC in Polzele ter en brat iz Žaka. Med petjem koračnic in ob veselih zvokih roga je peSpot prcko klanca v Libijo kaj hitro minila. Tain nas je pozdravil slavolok. Po kratkem odinoru prihiti k pozdravil Savinjski Sokol in Po- Žarna bramba iz Mozirja. Na iskrene besede staroste br. Pevca se je zahvalil načelnik Sokola v Šoštanju brat Kurnik: Sokolstvo stremi po razvoju in napredku, narodnosti, demokratičnosti. Vzgojno in izobraževalno delo naj izpopolnujc telovadbo. Iz tcga na- mena smo tudi prircdili danaSnji izlet. Po- zdrav velja tudi vrli Po2arni brambi. Nato se je razvila povorka z godbo in zastavo Mozirskega Sokola na čelu, 2 jezdeccma, 30 člani in 14 članicami v kroju. Sprejeni v Mozirju je bil prisrčen. Po obedu smo Sli sprejet še goste iz Gornje Savinjske doline, kjer so se izmenjali pozdravi nied posamez- nimi društvi, ki so požrivovalno prihitela od vseh krajev, tako, da je bilo pri pop. javni telovadbi in veselici zastopanih 6 požarnih bramb. V obhodu po Mozirju so bile tri za- stave. Takoj po razhodu je Mozirski Sokol otvoril telovadbo. 6 članic in 12 Članov se je lepo upeljalo s prvim delom Vidmarjevih prostili vaj. Na tern potu krepko naprej! Nato je izvajalo 23 članov šoštanjskega, braslovškega in polzelskega Sokola Hof- manove proste vaje osvobojenja in ujedi- njenja. Načelnik br. Kurnik je na predtelo- vadcih obrazložil ideologijo teh vaj, kar je zelo koristilo umevanju celotnih vaj in po- sameznih gibov, ki so vsak skoro pesem zase. Prepričevalna izvajanja so segla v globino sprejemljivih duš. Izvajanje dobio, kritje bi bilo lahko boljše. Sledi struinno in vrlo dobro izveden nastop 14 clank iz Šo- štanja pod vodstvom nač. s. Volkove s Pra- škinii vaj ami. Človeku je sree igralo ob tej lepi sokolski himni, vsak je moral spoznati sniotreno delo sokolstva, vzgojiti v ženi ideal Kosovske devojke . . . Oodno telo- vadbo, ki se je tudi vršila na glavnem trgu, sta zaključili dve po br. Kurniku aranzirani skupini, od katerih je zlasti zadnja med petjem »Lepe naše domovine« izzivala vihar iiavdušenja. Na veseličnem prostoru so ino- zirske dame tekmovale v izbornem aran- žmaju in postrežljivosti. Točno ob pol 7. uri se je zbral šoštanjski Sokol k odhodu po navduSenih besedah br. Lipolda, Volka in Serneca. Ob prvi priliki se spomnimo bratske vzajenmosti in besed slovesa: Na svidenje! Zdravo! Iz jugosEuv. dem. RtPäi ie Krajevna organizacija JDS v Rajhenburgu je imela 1. tm. zvečer občni zbor. Okrožno organizacijo je Prosveta. Mestno gl^daEišče w Cel u. — „Miae!", dramo ruskega pisatelja Leonida Andrejcva, so nam 25. in 26. jun. podali naši igralci. Drama nam kaže psihično ab- normalnega zdravnika Kerženceva, ki ima »misel«, ali po domače fiksno idejo, da mora ubiti pisatelja Savelova, ker sc je pred leti poročil s Tatjano, katero je ljubil Keržcncev in jo ljubi Se, pa ga je odbila Svojo »misel«, svojo fiksno idejo, tudi iz- vede; vtaknejo ga v blaznico, kjer končno res zblazni, ko mil Tatjana, ki ga pride oblskat, vkljub njegovi proSnji, naj mu iz- javi, da ni bil blazon, ko je Savelova ubil, vendarle sabrusi v obraz, da je bil blazen. Odkritu povedano, ta drama — ni drama. Dolgočasni dialogi skozi večino slik, v celi peti sliki nečloveško rjovenje nekega blaz- neža in chugo nič dramatično pozitivnega! S to dramo — moramo reči — g. ravnatelj ni imel sreaie roke. KveČemu si inoremo izbero igre razlagati tako, da je hotel na značaju Kerženceva g. Skibinšek pokazati višek svoje igralske zmožnosti, kar se mu je brezdvomno tudi posredilo. Da so drugi igralci v polni meri uveljavili svoje zmož- nosti, v kolikor jc to v tej nedramatični drami sploh mogoče, brez vsega priznava- mo. Zlasti velja to glede Tatjane (Ela dr Kalanova), Savelova (Stanko Gradišnik) in tudi glede ostalih inanjših vlog. Želirno pa, da bi nam bodoča sezona prihranila takšne drame. Cast leali^mu tudi na odm — in vendar ima tudi umetnost nalogo, da nas dviga in ne samo vedno tlači v najnižje nižine. To smo baš pri tej »drami« dobro občutili, če smo se spomnili na krasne Cankarjeve drame, in če poleg tcga misli mo na velilce svctovne dramatike-umetnike Ibseua, Strindb'eiga itd. ÖOPISL V Šmarineni v Rožni doiini sc priredi v nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldan v gostilni »pri Poharcu« velika ljudska veselica s petjem, burko »Bucek v strahu«, godbo itd. Ker ju čisti dobiček namenjen za domače uboge Šolarje, vabimo vse znatice, da se v čim veCjem številu udeleže naše prireditve in pohite v lepo Rožno dolino. Za dobro zabavo, jedi in pi- jače bode v polni meri priskrbljeno. V siu- čajii slabega vremena odpade veselica na prihodnjo nedeljo. Piistova. Toča pridno obiskuje naše kraje; tako je 25. junija od pol 17. do blizu 17. ure uničila v Št. Petru na M. selu, Pristavi, Nezbišah in Sv. Emi, v Sodni va- si in naprej proti Hrvatski skoraj tri četrt pridelkov. Deloma je bila tudi v Roginski gorci in v Zibiki. Sadje bode večinoma od- padlo, ker je plod kakor listje na drevju zelo nasekano. Prosimo vlado, naj ne iz- va2a starih pridelkov, dokler niso novi pod streho. Ifojntk. Za pozdrav na§ega icgenta se je"odel tudi nas trg v evetje in zelenjc, s hi5 pa so plapolale državne in slovenske zastave. In bilo nam je v zadoščenje in srečo, da je dal regent, dasi ni bilo v pro- gramu, ustaviti tudi v Vojniku, četudi sa- mo za kratke minute. Z veseljem konstati raniv, da tudi oni naSi sotržani, ki so se nekdaj. pod vplivom nemštva odtujili slo- venskemu svojemu rodu, niso zaostajali; to je pot, ki nas more zopet zbličati in združiti, da pozabimo, kar je bilo. Edino nelepo izjemo pa je tvorila Seničeva hiša nekjc od Št. Jurja so doma, bili se »Nem- ci«, dasi se nemško Se do danes niso mo- gli naučiti, sedaj bo šlo seveda še težje. Ta hišn je bila toliko drzna, da ni imela človeka, ki bi bil razvesil zastavo, in zopet ni bilo v hiši človeka, ki bi jo bil po slav- noštncm dnevu snel in vrnil odl)oru. V Av- striji so imeli za podobne pojave ječo, pri nas pa si oblast ne zna pomagati. dasi mora znati, kaj tako postopanje v takem svečanem trenutku znači. Ne denunciramo, mnenja pa smo, da ponieni tako postopanje v malern kraju, ako je splošno znano, globoko 2alitev državne avtoritete, ki ne sme biti nekaznovana, sicer rodi le polutj- šanje. Črešnjeveo pH Slov. iSistrici. (] Ludovik Kresnik.) Ob času. ko je naše prebivalstvo v Slov. Bistrici navdušcno po~ zdravljald regenta, je pri nas umiral n?k- danji slavni štajerčijanski voditelj Ludovik Kresnilc. Umrl je po dolgih mukah danes 1. tm. V soboto ga pokopljemo. Ne bomo ga sodili —¦ zgodovina sama je obsodila njegovo delo. Piedno je zatisnil oči, je svo- je zmote tudi pripoznal. N. v m. p.! BAIM VEST* SiEna nevihta v Zag ebu 'm Za- goe>ju. Dne 27. mm. popoldne je vihrala nad Zagrebom in okolico ter višje v Zagor- ju strahovita nevihta z viharjem in točo. Nad Zagrebom se je utrgal oblak. Voda je ulice preplavila, zalila vse kleti in pritlic'na stanovanja. Ponekod je razdrla kanale in jih dvignila. Toča in vihar sta uničila sad- ne in zelenjadne vrtove, polja in vinogra- de. Strašno je divjala v Zagorju, kjer so od turščke ostala samo stebla, od trte pa količje. Oozdi so okleščeni. Škoda znaša milijone. ~~ Papeža zadela kap? iz Rima po- ročajo, da je pri proglašenju Oliviera Petra svetnikom pape2u naenkrat omahnila des- na roka. Ker tudi desne noge ne more gi- bati, kakor navadno, sodijo, da ga je zade- la lalika kap. Zadinja porocila. Narodno predstavništvo. Beograd, 3. jul. DanaSnja seja nar. predstavništv:i ob 5. uri pop. je razpravljala o volilnem redn in so bili sprejeti čleui 16 do 97, razun čiena 80 (o količniku), ki se bo razpravljal v prihodnji seji 5. tm. Prenos zemeljskih ostankov Vidov- danskih junakov. Sarajevo, 4. jul. Dne 7. t. m. pripeljejo sem ostanke Vidovdanskih junakov. Na mestu atentata l. 1914 govori Vasilij Grgjič. Nato krene spre- vod na pokopališče, kjer so priprav- ljene posebne grobnice. Prtosnova pokrajinskih vlad. Beograd, 4. jul. Včerajšnja seja rnin. sveta se ie bavila s preosnovo pokrajinskih vlad. Vprašanje 5e ni re- šeno. Zvišanje plač prometnemu osobju. Beograd, 4. jul. S sklepom min. sveta so povišane prometnemu osobju na železnicah place za 50 %• Za popravp žeieznic. B e o g r a d, 4. jul. Ministru za pro- met je odobren kredit 100 milijonov dinarjev za popravo železniških obje- ktov v Stari Sibiji, ki so bili od so- vražnika razdejani, Položaj na Reki. Trst. 3. jul. Položaj na Reki je vsak dan slabši, Vlada vedno večje razburjenje. Prebivalstvo zadržuje od pobune najhujsi terorizem. Kdor se drzne kritizirati, ga zapro. Občinska blagajna je prazna. Med vojaškim po- veljstvom in Narodnim svetom S3 bije tih, a ljut boj. D' Annunzio pa ne do- pusti, da bi se Nar. svet razpustil. Trezen glas v Italijanski zbornlc!. Trst, 3. jul. V petkovi seji italj. zbornice je povzel bese-do posl. Salve- nini, in se bavil z jadranskim in al- banskim vprašanjem. Vpraša vlado. ali ne nameravn nadaljevati pogajanj z Jugo-Iovani, ki bi se bila imela vršiti v Pallanzi, pa so bila zaradi vladne krize v Italiji odgodena. Zahteva, da glede jadranskega vprašanja vse stran- ke izrečejo svoje jasno stališče. Od jadranskega vprašanja je odvisna bodočnost itaüjanske zunanje politlke. Kompromis je potreben, ker bi mo- ralično vezal obe strani. Jadran mo- ra biti neutralizlrano Ualijansko — slovansko morje* Kdor zahteva Dal- macljo za Italijo, spravlja ltalljo v večen boi s Slovani. Velik pogrešek je, da prlpisujemo Dalmacijl strate- glčen pomen. Kakor je vlada revl- dirala londonski pakt glede ASbanije, ga mora tudi glede jadranskega vprašanja. Ljubeznive razmere v Itallji. Lugano, 3. jul. Iz posameznih provinc Italije prihajajo poročila, da hodijo okrog oborožene tolpe kmetij- skih delavcev, ter zažigajo in ropajo pri veleposestnikih. V bojih, ki se pri tent razvijajo, je že veliko mrtvih in ranjenih. Smešno napihovanje ltalijanskih republikaneev. Trst, 3. jul. Glasilo republikan- eev »Emancipation« piše: Razširjajo govorice, da hočejo Jugoslovani vdreti v Juüjsko Benečijo. Čuli smo o na- pitnici regenta Aleksandra v Ljubijani. Upamo, da je ta vest eden iztned al3r- mov, ki se razblinjajo. Zaman je vsak upor, da se razcepijo stranke v Italiji v trenutku, ko bi Slovani stegovali roko po teh krajih. Če bi se opazil le najmanjši znak invazije, bi se našel ves narod, da vržemo sovražnika med njegovo gorovje. (Po sramoti v Albaniji — pa se'takSna megalomanil.-il!) Mednarodna finančna konierenca. Haag, 4. jul. DKU poroia: Gene- rahii tajnik Zveze narodov je vse vla- de obvestll, da je za 23. jul. sklicana mednarodna finančna konferenca. Vse države so povabliene, da dado na raz- pola?;o spomenice, kjer so natančno opisane gospodarske razmere posa- meznih držav. Strati 4. »NOVA DOBAi Stev. 81 Edina slovenska specljalna trg&vina z barvami in laki. Agentura In komi- sijsko podjetie. Iv. Wi_<~iAAi*-i-nj iJ"u~i_f~i.sLT«iLi.s JU«ji_ii~«*Li'i<'uMTr"*j*j*L'_r>-J'Wiri*nj>j\fi r**i nurinr » n« n ¦ ¦ Sprejema hranifine vloge in jSh obrastuje po /yi Ol ^ 401 &firi od sto ^^* |oJP 156-39 MiŠI, We morete Spain? Niti deiati? imate nervozne bolečine? Občutek zado- voljstva doprinese Vam Fellerjcv pravi Elza-fluid, 6 dvojnatih ali 2 veliki spe- cijalni steklenici 36 K. Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstiani s pravimi Fellerjevimi Elza krogljicami 6 škatljic 18 K. Želodec okrfpčujoča švedska tinktura, steklenica 15 K. - Evgen V. Feller, Stubica dohija, Kisa- trg št. 256. Hrvatska. 1390 C 15—13 Fotografa prvo moč sprejme takoj Atelje Pelikan v Ceiju. Sprejnie se tudi priden in pošten VajeneC, dober risar. 918 potigane, ste« nice in SčurRfi ter ves mrčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske miši 10 K, za podgane in mlš110K,ščurkel0K,posebnonioČna vrsta 20 K, posebno močna UnkUira zaslenlcc 10 K, unlfevalec moljev 10 K, prašek proU mrčesom 6 In 12 K, tinktura proti ušem pri ljudeli 5 in 10 K, mazilo za uši pri ži- vini 6 in 10 K, prašek za u5i v obleki in perilu 6 in 10 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proli garjam 10 K- Pošilja po povzetju Zavod za eksporl M.JOnker, Kagreb 97« PefrhtiaKa ulica 9. 465 -16 Poslouodja, vešč mlinarskih poslov, se takoj sprej- me; najkasneje pa do 15. jul. Pisrnene ponudbe, event, s spricevaü je poslati na naslov: „Rečica" industrija krede, Laško pri Celju. 915 1 Seimi v Or«. Od danes naprej se vršijo sle- deči sejmi: |H letni blagovni in ziviiBski semi. 1.) Na cvetni pondeljek, 2.) V pondeljek po Sv. Jakobu; ta se- jem se vrši letos v pondeljek 2. avgusta, 3.) Martinov sejem dne 11. novembra. II. Mesecni živinski sejmi: Vsaki prvi pondeljek v mesecu, razven v aprilu, avgustu in novembru. III, svinjski sejmis Vsaki torek v tednu. Promet z živino je popolnoma prost. 901 l Kupim sledeče hleparshe stpoie: (SicU'cnmaschine. Rundma- schine in Wulsiemiaschine). 913 Franc Tašker, Celje — Za kresijo. \Jvr\r\zi cp prostor za zidanje L I UUCI DL ilige (300 klafter) v Liscah št. 41. Istotam se proda Sivalni stroj. 914 1 Proda se po ceirai: 1 lahki koleselj, 1 lahki, polkriti, fini voz z usnjato streho, 1 železna blagajna srednje velikosti, 1 par oljnatih osi, malo rabljenih, 24 kg težkiii, 40 žamic, 150 volt, 50 sveč. Kje, pove iz prijaznosti Lj. K pus, brivec v Celju. 908 3-1 Stavbeno in galan- terijsko kleparstvo | Ant. joita ossl. Celje 20 Kralja 9>elra cesta 8 nasprota „Belega vola" 45 < f>revEems vsa v uroko spadafoca deia, Izvrfttiev toCna In sollslna, Dr. Martin Šurina Marta Šurina roj. Černelč Zagreb poročena Juli 1920 Celje Q16 Ravnokar dospelo več vagonov Ciril-Metodovih vžigalic katere razpecäva na debelo za Štajersko, Prekmurje in Koroško edinole: Zveza slov. trgovcev u Celju. Za tovarniški obrat na Kranjskemseišče trßZBII,ZQliBSljiU nočni čuvaj z dobrimi referencami pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Nočni čuvaj« na upravništvo. 912 Veliko industrijsko podjetje blizu Celja ŽSČ3 nsdknjigovoiija veščega slovenščine in"nemščine, z daijšo prakso. Nadalje kontoristinjo in strojepisko, zmožno slovenščlne, nemščine in knjigovodstva. V poštev pridejo samostojne moči. Vstop prej ko slej. Ponudbe z navedbo zahtevane place in referenc naj se pošljejo v Ctlje, poštni predal 3. " ' 907 Trgovsfti sotnidnik, SÄJi^SK išče stužbe v mestu ali na deželi. Vstopi tudi v pisarno ali kam drugani, ki je te} stroki primerno. Vstopi lahko takoj. Cenj. ponudbe se prosi na upravniStvo »Nove Dobe«. 896 4—1 Dve mirni gospodični iščeta v inestu stanovanja, če mogoče s hrano. Pismene ponudbe se prosi na naslov: V. L. Kralja Petra cesta 33. 895 2-1 Gorsfee Črvlje, podkovane, maio rabljene, proda BAS v Celju, Aškerčeva ulica štev. 4. 887 3-2 Stole, zimnicc, razno pohištvo in iapeiniftke izdelke ima v ,:7"':i; Manja Baumpptner 156119 Gosjfl«»kffi ulice 85, Naročila se izvršujejo točno in soüdno. F. Koštomoj fej?!!? PreSernova ultca. — 'Poslrežba tzvrstna. Za abonente ceueje. 782 25-9 kupuje po najvišjih dnevnih cenah pristno strd in vosek, Ima v zalogi Ia bučno, jedil- no in ricinovo olje, kakor tudi mast in slanino. 100 -55 Trgovina z vinom, žganjem, likerji in pivom na debelo, z ve'likanskim prometom in čistim dobičkom, v nalašč za to stroko zidani stavbi, moderna in velika žgan- njarna, se nahaja ob Donavi v veliki banatski občini, je z vso opremo na prod-^j ali pa v delniško družbo za preosnovati. Dopisi pod „Trgovina vina št. 1026" na Blocknerjev zavod za ogla- ševanje, Zagreb, Jurjevska ulica št. 31. 888 3-2 s Predsedstvo Zvezne tiskarne naznanja, da je gospod sTliha Uošnjak ustanovitelj Zveze slovenskih posojilnic ter Zvezne tiskarneNtik pred povratkom v do- movino dne 2. julija v Švici umrl. Časten mu spomin! Ci'lje, dne 5. julija 1920. •§• Zadružna ZVeza v Celju naznanja, da je umrl dne 2. julija tl. v Švici njen ustanovnik in dolgoletni predsednik g. MitiBBl Vošnjah Slovensko zadružništvo bo ohranilo svojemu očetu vsikdar časten in hvaležen spomin. V Celju, dne 5. julija 1920.