I. letni tečaj število: 48.
1914. november 29.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več vküp hodi ....... 2 K,
ne samo edne...............3 K.
Za amenkance, če jih več vküp bodi . . .	. 4 K 20 f.
če samo edne . . . . 5 K 40 f
Cena vsakoga falata domá je .4 filere; v Ameriki 10 fllerov.
s Dobijo se v (/Črensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. € Gserföld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajo r naroč nina, glási i dári za Novine. Vsak pa naj pbdpiáe svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Bodo znaménja i na zemli mantránje národov ...
— Luk. XXI. —
Tak nam proroküje Jezuš tiste grozno čase, v šterih miné tá zemle i njé lepota že vsim svojim prebiválstvom. Pripravla nas z temi rečmi na to, naj se privádimo k trplenji, k prenášanji nevol, naj ne mislimo, ka njegovo krá-lestvo ttt na zemli vekivečen mir na-právi, ár srca vseh lüdih ne bodo njegova nikdár.
Pa to šVedoči zgodovina krščanske, štera je blüzi 2000 let stara, ka či je ta i tam Jezušova vera obládala, je naprávila mir, je vkrotila divja srca poganov, ali vseširom so se najšli znoVa tüdi med krščeniki, ki so nej šteli mira, ár so ne zarazmeli düha návuka Kristušovoga.
Pa z djánja tákših krščenikov so nastanoli boji tüdi med krščeniki, tožbe pa razprtije so se širile ino se širíjo tüdi dnes pa bodo náj hüjše te proti konci svetá, kda bodo Vnogi, ki do samo po iméni krščeniki, srce njihovo de pa daleč od krščanske pámeti.
To je tüdi eden zrok, Zakaj nas je Jezuš tak včio moliti: „Pridi králestvo tvoje. “ Naj mi stálno, vsaki dén, znova i znova prosimo z temi rečmi Bogá, naj razširi kem prle svoje králestvo na zemli ne samo na zvünešnje, ka bodo vsi národje edne práva zveličávne vere, nego, ka tá vera naj tüdi srca prehodi, ár či de onaÁüdi od znotra v srca j národov prav razširjena, te de ládao On z svojim mírom nad nami.
Po tom pa to ščé, naj z temi rečmi prosimo sebi i drügim: celoj zemli tisto vekivečno králestvo, šteromi ne bode konca, kde večen mir láda, kde ne žalost!, joča pa nikše zgübe.
Pa kda mámo lepšo priliko to spreviditi ino v tom pomeni moliti,
kak rávno leiošnji Advent, šteroga hipa nas grozni boji svetá opominajo na to, ka se pomali proroküvanja Jezušova začinjajo spunjávati pa kážejo, ka či je li daleč ešče tisti dén; kda tá zemla prejdti má, od večuoga mira se človeki na zemli zamán senja. t Z drügi kraj nas pa sv. maticérkev opomina v tom časi, kak že vnoga leta, ka naj podig-nemo svoja srca tá gori k nebésam ino naj prosimo tamodnet prihod Jezušov za vse národe, za štere je ešče poleg njihovoga osleplenoga mišlenje i nezna-nosti ne prišeo.
Té dvojf zmóieff pásr 'Glás boja i glás sv. materecérkve naj dá novo navdüšenost našim srcam ino z novim želenjom spevajmo:	,Rosite nebésa
odzgoraj i oblácje nam naj dežüjejo pravičnoga*, ki naj láda naša srca, vseh národov srca, naj včini mir med národi z svojov pravicov ino naj razširi svojo oblást i lübav nad vse one, ki so njoj ešče ne podáni.
Naša .srca se naj z velikov močjov ponávlajo i očiščávajo, djánja vsa se nam naj na dobra obrnéjo, z tem že-lenjom, ka mo očiščeni, pred Bogom več vredni pa te On prle poslühne naše gorjvče prošnjo ino teška zdihávanja.
Poleg toga pa molimo za vse, ni-koga ne nihájmo vö, ka de Bog vido naše veliko lübav ino nas za toga volo prle poslühne.
Pa se te zgodi, ka „se prekrátijo tisti dnévi* pa se ,smilenje bože po-káže vsem národom", pa do bláženi tisti, ki so z očiščávanjom samoga sebé ino z gorečov prošnjov količkáj pripo-mogli, ka so se prekrátili dnévi nevole.
Vojska-
Zadni tjeden so prišla vesela po-ročila z srbskoga bojišča. Ta poročila pravijo, ka naša armada ide zmago-
vito naprej v osrčje Srbijj?. Z zavzet* jom Valjeva je prišla v naše roke edna najbole utrjena srbska postojanka. Boj se je bio za njo devet dni. V tom boji je mela srbska armada tak velke zgü-bitve, ka jih več ne bo mogla nadome-stiti. Tüdi Belgrad, glavno mesto Srbije, je na kraji pa nam vsaki den zna priti y roke, ka ga naša armada zasede. Edno zadnjo poročilo pa pravi, ka so srbi že tak opešali, ka bi radi skle-noli mir. To praj ščejo včiniti zato, ka njim njuvi zavezniki, šteri so je na boj nahujskali, ne morejo poslati pomoči.
- Na ruskom bojišči so se tüdi znova razvili velki boji. Bojim črta, na Šteroj se vojüjeta naša i nemška armada z rusi, je zdaj duga 700 kilometrov. Na Rusko-Polskom i v zhodnoj Nemčiji prodirajo naše i nemške čete zmago-vito naprej, v Galiciji so se pa mogle omejiti naše čete na obrambo i so doz-dej srečno odbile ruske napade. Trdn-java Przemisl, štero so znova obkolili rusi, se drži močno. Tüdi novi napad na Černovice se je rusom nej posrečo.
Na francoskom bojišči nega skoro nikše spremembe v zadnjih dnevaj. Boji se bijejo z velkov srditostjov i ne morejo priti do odločitve. Nemci napadajo že vsov močjov francoske utrjene pos-tojanke, francozi i njuvi zavezniki so se njim pa močno proti poslavili i od-bijajo nemške napade. Zgübitve so na obema stranoma strašno velke. Zato je pa želeli, ka bi tej krvavo boji prišli že skoro do odločitve. To bi melo: potom vpliv tüdi na boje, šteri se vršijo na ruskom bojišči. Či bi se najmre nemcom posrečilo, ka bi francoze pomagati, potom bi se s tem vekšov močjov lejko navalili na ruse i bi tak hitrej prišlo do mira, šteroga si želejo vsi narodi.
Na t ürskoro bojišči v Kaukazi se tüdi zmirom vršijo boji, šteri boji pa
2.
NOVINE
1BI4'. Bovttmber 21.
šče dozdaj nemajo vekšega pomena. Türska poročila pravijo, ka so türki v teh bojaj dosegnoli že lepe uspehe, tista poročila pa, štera prihajajo z Rusi je, se glasijo nači. Težko je zato povedali, kak se tej boji v resnici raz-vijajo.
Na raoiji se je zadnjo dneve nej zgodilo nikaj posebnoga.
Važnejša poročila zadnjega tjedna so sledeča :	f
Srbski kral Peter betežen. Zdrav-stveno stanje krala Petra je čemduže bole nevarno. Vrači se v žveplenskom kopališči v Topoli. Mantrajo ga velke bolečine i ga zdravnicje ščejo opere-rati. On pa v to nešče privoliti, zato ka se boji. Edno poročilo pravi tüdi, ka se njemi je zmešalo.
Serbska Vlada se nakani seliti. Poročila pravijo, ka se srbska Vlada na-merava preseliti z Niša v SkopIje.
Belgrad se odreže od Srbije. Naše vitežke čete, štere v zadnjem časi tak zmagovito prodirajo v Srbijo, nakanijo z zavzetjom železnice, štera pela z Belgrada v Kragujevac, odrezati Belgrad od Srbije. To bi bila velka nevarnost za tiste srbske čete, štere se nahajajo v Belgradi, zato ka bi potakšem prišle med dva ognja.
Obstrelavnje Lovčena. Uspeh naših topničarov v boji proti francosko-čar-nogorskim topničarom je bio v zadnjem časi velki. Pobegnjenci z Čarnogore pravijo, ka je porüšena takzvana ütrdba Kuk. Eden sam strel naših velkih to-pov z ladje je vničo dva nasprotniko-Viva topova, je pobio 9, rane pa 23 vojakov.
Čarnogorski kral je zaman proso pomoč. Čarnogorski kral Mikloš je proso ruskoga cara, naj njemi pošle ruske vojake i častnike na pomoč, zato ka je že čarnogorska armada jako oslab-lena. Car je odklono prošnjo pa pravo, ke Rusija zdaj sama potrebüje vojake.
Nesreča naših sovražnikov na Lov-čini. Eden francoski zrakoplov je spadno na Lovčenom na zemlo pa se je razbio. Zrakoplovec je mrtev. — Eden fran-coski top je razleto na Lovéeni. Povel-nik topničarov pa štirje topničarje so mrtvi.
Srbski zavzetniki z šumadijske di-vizije. Skoz Velke-Kaniže se je te dneve pelalo 1500 srbskih zavzetnikov. Med njimi je vnogo častnikov. Vsi tej zav-zetnki so spadali k šumadijskoj diviziji pa so spadnoli v naše roke v bojaj pri Mišarskih visinaj. Zavzetnike so spravili v tabor pri Boldogasszonyi, gde se nahaja že 15.000 zavzetnikov. 250 so' jih pa znova tü sem pelali, šteri so nam pri Valjevi prišli v. roke.
Ruski glavaj stan. Nemške novine pišejo, ka se je ruski glavni stan na-selo v Lembergi. Višiši armadni povel-nik velki knez Nikolaj Nikolajevič pa ešče ne prebivle v Lembergi zato ka vodi bo je v zhodnoj Nemčiji.
Ruska carica potüje na bojtšče. Z Petrograda šé poroča, ka se je ruska carica Aleksandra Teodorovna odpelala s hčerama, z 01gov i Tatjanov na bo-jišče. i— Ženske že pač vsepovsedi morejo poleg biti pa vse viditi!
Japonci v ruskoj armadi. V bojaj v zhodnoj Nemčiji so nemci zavzeli vnogo sovražnikov. Med njimi se praj nahajajo tüdi japonski vojaki. Poročilo z Berolina pa pravi, ka je nej istina, ka bi se v ruskoj armadi vojsküvali tüdi japonski vojaki.
Ruski popi v Lembergi. Ruski popi, štere je poslao nadpüšpek Antonije v Lemberg, ka bi tam porusili rusinsko Prebivalstvo, so nej dosegnoli uspeha. Predgali so najmre lüstvi samo v rus-kom jeziki, zato jih je nišče nej šteo poslüšati. Zdaj so prisileni, ka morejo predgati rusinom v ujuvom materinom jeziki. —Tüdi rusi morejo spreviditi, ka si dnesden ne dopüsti oropati svojega materinoga jezika nieden narod, naj bo tüdi kakšteč mali.
Vsi polkovni povelniki nemškoga 15. armadnoga zbora spadnola Z Nem-čije se poroča 7¾L šo vsi póvelniki peš-kih polkov 15. armadnoga zbora spo-kapali. To poročilo kaže, kak junaško se borijo nemški višiši častniki, pa kak malo gledajo na smrt:
Francozi pozavlejo pod orožje 17 letne mladence. Fracoska Vlada je skle-nola, ka se pozovejo pod orožje 17 let stari mladenci.
Velikanska Škoda na Francoskom. Gledoč prebivalstva i bogastva so nemci dozdaj zaseli eden šesti del francoske države. Zgübitve na prostori, tovarnaj, železnicáj i umetninaj znašajo 30 miljard frankov.
Ang1ežko posojilo. Z Londona se poroča, ka angležka Vlada namerave najeti 500 miljonov vojnoga posojila.
Japonski topničari idejo francozom na pomoč, Z Marseila so prišla poro-čila, štera pravijo, ka plava proti Mar-selii 17 ladij z japonskimi topničari, ki v kratkom časi pridejo na Francosko.
Anglezi zgübili 57.000 moštva. Angleški ministerski predsednik Askvit je izjavo v angležkom državnom zbori, ka so angleži zgübili do 31. oktobra 57 jezere vejakov. V to število so pa nej vzete tiste velike zgübitve, štere so meli zadnjo tjedne.
Kelko stane Francijo vojska. V prvom četrt leti so dali francozi za voj-
sko že več tri jezere milijonov frankov. Zdaj je francoska Vlada znova zahtevala od državnoga zbora 911 milijonov frankov. 800 milijonov porabi za vojne stroške samo meseca novembra. — Te številke nam kažejo, kak vnožino penez zapravijo vojske.
Türki zaplenoli 34 ruskih parai-kov. Türsko vojno brodovje je v Čar. nom morji zaplenolo 34 ruskih parni-kov: Ladjice, štere para od ognja žené — Angleži so pa pri Aleksandriji zap-lenoli 15 türskih jadrnic. Jadrnica je vekši čun.
Francozi se čemerijo nad španci. Francozi se čemerijo nad španci, zato ka so mislili, ka bo Španija ž njimi Šla proti nam i nemcom. Mesto toga njim je pa poslao španski kral poslanika, ki je Znani kak voditel nemcom prijazne stranke. Nego pride čas — tak pravijo v Parizi — ka bodo španci zato pokoro delali.
Rimpapa za nepristranost italiije. Sveti Oča je opomeno vse italijanske kato!ičane, naj brezi odlašanja včinijo vse za nepristranost ltalije pa naj se ogiblejo vsega, ka bi malo pritisnoti Italijo v svetovno vojsko.
Italija prepovedala prevažanje zr-nja prek po svojoj državi. Z Milana se poroča, ka je Italija prepovedala vsako izvažanje zrnja z ltalije v sosedne države. To je praj včinila zato, ka je cena živilom jako naraste.
Podküplena Grčija. Grčka Vlada je dobila s pomočjov Franeije od edne finančne drüžbe 20 milijonpv posojila. Edno drügo poročilo pa pravi, ka je v Grčiji oprejena mobilizacija. Vsi grčki vojački obvezanci od letnika 1885 so pozvani pod orožje.
Potoplena japonska križarka. Ja-ponska križarka „Itaro“ je zavozila pri Karoiinskih otokaj na pečino pa je po-güblena.
Japonci V Egipti. Listi poročajo, ka ščejo japonci svoji 40 jezere voja-kov broječo armado za poskušnjo spravili v Egipt.
Kde se opravla vküp srbska voj-Ska? Pri Kragujeváci ščejo počakati naše prodirajoče čete. Če de nam Bog pomagao, pridejo naši do njih i je ztna-gajo v odločilnoj slednoj bitki. Bog daj ka bi tak bilo.
Dogodki iz boja.
Vmirajoči dühovnik i vmirajúči vojak.
Z-Pariza pišejo: Nej dugo se je eden genljivi prizor vršo na preddvori ednoga parižkoga kolodvora. V preddvori na pol omedleti ranjeni vojacje so na slami ležali ino so čakali, ka bi je v
1014. november 29.
NOVINE
S
štero bolnišnico odnesli. Eden vojak je posebno trpo ino gdo ga je edna smi-lena sestra štela pomagati, je na tihoma etok pravo:
— Prosim vas, pošlite mi ednoga dühovnika,
Sestra je nej najšla dühovnika na kolodvori, nego gda bi nazaj prišla, v bližini se je oglaso eden drügi, smrtuo ranjeni vojak:
— Jas sam dühovnik, lehko od-vežem grehe sobojnika, ta me neste. Sestra se je odklonila nesti ranjenoga dühovnika k drügomi ranjenci, ár je dühovnik tüdi strašno rane meo, štero je razpok ednoga granata napravo ino samo edno malo gibanje bi smrt pov-zročilo. Odpovedi sestre je dühovnik konec napravo z temi rečmi:
— Vi gotovo znate, ka pomeni rešiti edno düšo. Ka koristi, če komi živlenje edno vöro podužamo?
Sestra je nato ta spravila ranje-noga dühovnika k ovomi ranjenci ino dühovnik je za ništerne minute spove-dao i od grehov odvézao svojega soboj? nika. Gda se grehov odvézanje zgodilo, dühovnik je šteo križ vrčti na pokor-noga vojaka, samo ka je roko že nej mogeo gorzdiguoti. Naj bi dühovnik ležej križ vrgeo, sestra je gorzdignola roko: ranjenoga dühovnika. Gda se že je to dokončalo, od grehov odvézani vojak i dühovnik sta se brez zavesti na slamo prevrgla eden drügoga roko držéč i za ništerne minute sta obadva mrla.
Rusoska vés.
Eden domobranski častnik, šteri se na severnom bojišči bori, nam opiše v sledečih rečah edno rusosko vés:
Pred nami se razprestira edna ravnica brezi konca, zemla je žuta i siva tak daleč, kak se siva néba ž njov vküpzide na obzorji. Na vse kraje samo pesek i pesek. Potačje do vretena notri-režejo i je težko naprejidti. Konj v vsakšem megnjeni trpeče od velike trüdnosti na nej navajenoj poti i vse že penov, gda ozdaleČ ovaramo edno vés. Tü že je pot malo bolša. Lajanje ednoga psa naznanja, ka smo prišli do prve hiže, štera je iz lesa i slame napravleua, sirmaška, nisika kuča. Mrtvečki mir kralüje vseširon ino se tak zdi, da bi cela vés mrla. PoČasi se vöprivlečejo podivnjenoga obraza, odz vüna dolpobiti stanovnicje. Nikaj smo nej mogli od njih küpiti, ár oni sami nemajo, ka bi si v zobé djali. Če šteroga pregovori!, se globoko i norčasto nanizi, tak globoko, ka glava zemlo tiče, kda se pa gorzdigavle, ž njegovih oči sija
divjost i nevoščenost. Jako more pre-viden biti človek pred njimi, ár se je že večkrat zgodilo, ka so tei pavri napad-noli zadnjo vojsko. V takših šlučajah krvava, grozna usoda čaka na vés ino nazajobrnoče čete največkrat gorvuž-gajo vse hiže. Hiže so nisike i male. Samo edno sobo majo, gde 10—15 se vküpstisne z hižnimi zavcami i z drob-nov živinov. Zrak je grozen v takših staniščah. Poleg hiže jé štala, odked se teoci vgodno sprehajajo v hižo. V hiži jé edna postel, eden stol, ništerne stolice pa edna péč, to jé celo Pohištvo. Okno so na dlan velka i je ne more gorodpreti.
,Obrnolo se je."
V vojsko je mogeo iti tüdi eden zakonski možki, ki je prle jako rad pio, zapravlao svoj tjedenski zaslüžek, je püščao ženo pa deco stradati, pa je zvün toga ešče pretepao po večereh, gda je pijan prišeo domo. V vojski se je pa te té mož zato li spomeno z svoje žene pa z dece pa je pisao domo ženi: ,Lüba žena! Tü je jako hüdo, zato ka moremo dostakrat stradati. S sovraž-nikom se bijemo. Piši mi, kak je zdaj doma* itd.
Žena je pa odgovoriti: „Lübi mož! Pri nas se je zdaj vse obrnolo. Zdaj vdablam jaz v podporo peneze, pa nam ide dobro. Ti sir6mak zdaj stradaš. Prle si ti mene pretepao, zdaj pa drügi tebe tučejo. Te pozdravla tvoja žena.*
»Gospodičina, gda se vrnemo, se zaročiva.*
To se je pripetilo na kolodvori v Kamenzi. Eden čarnovojnik, gda je šo v vojsko, je ednoj lepoj gospodični, štera je razdeljavala darila čaruovojni-kom, pravo: ,Gospica, gda se vrnemo, se zaročiva.“ Gospica se je smejala pa je odgovoriti „Bom že vidla, či bote držali reč.“ Kak debelo je pa gledao te čarovojnik, si lejko mislimo, gda njemi je ravnitelica postaje pošepetala na vüho: ,Govorili ste s princesinjov Friderika Viljema nemškoga kneža.
Maščüvati šče svoje sinove i zeta.
60 let star oča Šáfer v Zveibrü-keni je zgübo.v vojski svoje štiri si-nové pa oba zeta. Njegova žena se je zmešala v pameti, gda je to zvedila. Stari oča se je nato prostovolno javo v armado, ka bi mašČÜvao svoje mrtve sinove pa žela, pa so ga pri ednom bavarskom polki kak prostovolca sprejeti.
Deset sinov v vojni.
Krojački majster Bütšer v Veit-bruhi je poslao na bojišče devetero si-
nov, od šterih so že tri je spadnoli, dva sta ranjeniva, dva sta zavzetiva, dva se pa šče i zdaj borita v bojnoj črti. Deseti sin, najmlajši, je pa bio* zdaj na nabori potrjeni za vojaka pa bo se tüdi že skoro meo priliko vojsküvati za domovino.
Velkodüšna žrtev dühovnika.
Eden vojački dühovnik z Vürz-burga piše svojemi oči: Bio sam že nazoči pri dostih operacijaj, dnes sam si pa sam legeo na operacijski stol. Včino sam to sam rad. Ednomi vojaki je najmre granata razmesarila desno roko pa njemi je napravila na levoj rami globoko rane. Odrezali so njemi dva prsta, tak ka zdaj roka lepo celi. Njegova rana se pa nigdar ne bi zvra-čila, či njemi ne bi položili na njo zdrave kože. Nato sam se jaz oglaso, ka sam pripravleni dati svojo kožo. Dnes je bilo to zvršeno. Zdravníki so me šteli omamiti, jaz sam pa od toga nanč nej šteo čüti, pa či ravno ka me je jako bolelo, sam zato srečno pres-tao. Z oslrimi noži šo mi zrezali na desnom bedri 15 žaložov kože pa s tem pokrili rane vojaki. Nato so naj oba dobro obvezali. To vse je trpelo kakše pol vüre . . .“
Lakola i küga v Belgiji.
V Belgiji je živlenje od dneva do dneva težavnejše. Začno je zrpenkavatí. živež, pa je čerezred velka dragočá. Mele je činduže menje, tak ka ešče ti najbolši peki v Brüšli melejo otrobe. Te krüh z semletih otrobov je šče ednok dragši, kak dober krüh v mir-nih časa j. Pšenice, žita, ječmena ne more več dobili v niednoj trgovini, ravno tak tüdi šoli nej. Za sol slüži nekša rdečkasta mešanica, najhitrej je to živinska sol. Sladkora nega več, petrolej je štirikrat dragši, pa poleg toga skoro nikaj nej vreden. Na cestaj je puno starcov, žensék pa dece, ki trpijo glad pa hodijo okoli prosit mi-lodár.
Po cestaj ležijo po nešterni kra-jeh mrtvi psi, mačke, koze pa konji že po štirinajset dni. Müh je na miljone, štere na njih posedajo pa se ž njimi hranijo. Štale so pune mrtvih krav. Najhüjše je, ka so grobovje vo-jakov nezadostni. Trüpla so komaj pok-rita. Dosta vesnic so zločesni lüdje oropali. V okolici Antverpna mirajo lüdje zavolo küge brezi zdravnika pa brezi dvorbe. Premožnejši belgijci so adpülovali.
4
NOVINE
1914. november 29.
Glási.
Zalosten stališ materecérkvi v Méksiki. Eden poznánec nam piše z Jüžne Amerike, ka v Meksiki ešče zmé-rom trpi puntarija i ka so v Puebli, glávnom mesti divji vojáki ešče v cerkvi konje správili, dühovnikom spovedávati prepovedao dVá pa moríli, šteriva so pri spovedávanji zgrabili i na drüge vse načine pregánjajo matercérkev. Žalostni, zaistno žalostni časi. Molimo, da stanovitni ostanémo.
Kam se morejo poslati zavitki? V celo Gaticijo se zdaj zavitki ne vze-mejo gor na pošto.
Domača straža je vpelana v Lendavi i v Beltincih. V Lendavi že op-ravla svojo dužnost.
Pobegnjenci iz Galicije v pridó Len-davo na stroške mosta.
Ne je spadno, nego v rusko vjét-ništvo je prišeo grački grof Széchenyi Tivadar.
Drügoga je pokopafa. Edna vogrska mati je glás dobila z bojišča ka njej je sin tam spadno. Da je prémožna bila, ga je dala domo spravili i doma pokopati. Za ništerne dni potom pa dobi pismo od sina, v šterom njoj naznanja, da je zdrav. — Drügoga je pokopala. Poročnik je mrtvoga ne spoz-nao. Záto pa ne Verimo vsakomi glási.
Tolvajija. V Dokležovji so edno noč samo v devetih mestah hodili tol-vajje. — V Lendavskih goráj že drügi pol so dobre plice gorspotrgale kleti. — Tü je nájdeni tüdi potáč, šteroga je nikak v Beltincih pri Hubri vkradno. Z toga jesklepati, da lendavski toIvaj -je so v zvézi z beltinskimi.
Dobrovoljni dári na znotréšnje op-rave novo törniške cérkvi. — Z Törnišča: Žerdin Jožef (New-York) 50 k, Bakán Ferenc 25 k, Bojnec Mihal 20 k, Fe-hér Ivan 10 k, Törmar Bara 10 k, Povrnitev najdenih penez 16 k. — Od Lipe: Zadravec Ferenc 54 k, Matjašec Jožef 40 k, Litrop Matjaš 40 k, Matjašec Mihal 20 k, Tkálec Ivan 10 k, Žerdin Jožef 10 k, Litrop Orša 2 k, Edna žena 1 k 20 f. — Z Nedelice: ÍKorvat Jožef 60 k, Draškovič Jožef iz oblübe 50 k, njegova žena 10 k. — Z Málepolane: Hozian Marko 100 k, Špilak Ferenc 50 k, Bedrnjak Jožef 40 k, Horvat Števan 20 k, Gabor Števan 20 k, Smej Anna 10 k, Špilak Jožef 10 k, Žalek Števan 10 k, Režonja Jožef 5 k. Šesta roža sv. Oršole 11. k. Z Gumilic: Raj Ferenc 40 k, Sobočan Jožef 52 k, Kolenc Jožef 20 k, Gjuran Števan 10 k, Ftičar Števan 10 k, Raj Jožef 10 k, Gjörköš Števan 5 K, Banfi Treza 5, k, — (V prvom izkázanji so
štamparje vönihali sledéče: z Törnišča: Matjašec Ivan (Cleveland) 20 k; z Ben-kovec: Horvat Števan 30 k, Litrop Bara 20 k. 8 tem vkup je zadenola tista šuma 1175 k, 12 f.) Zdaj izkázano 829 K 20 f. Vse vküp mámo 2004 K 82 f. Ešče pétkrat telko trbe!
V MonoŠteri ranjenci. 50 leži v šoli, 35 v svilnoj továrni. Za 100 je ešče pripráv!eno mesto v gimnáziumi i v ovodi. Za ranjence so darüvali: Bu-jatti svilni továrnik, mesto za 40 ranjence s postelmi vréd. Monošter je šole püsto za njé. Okoli vesnice pa vsáka dála do 25 pošte!, več spodnjega obleča i potreben živež. To velko smi-lenost do bližnjega ljübi Jezuš vse pláča!
Srčna zahváía. V Monošteri ranjenci ki so Slovenci, se s celim srcom zahválijo na knigah, štere so po pošti dobili iz Čerensovec.
Ka piše Sloven iz Amerike ? V žmétnom časi živéte domá, mi eti tüdi; delo slabo ide, živež je ednok dragši kak prve. Svejt má bojno. Vsáki večér od 8 vöre do 9 v cérkvi skupno molitev oprávlemo za našo domovino i za naše junáke. Novine čtémo dén do dnéve i komaj čákamo, naj nam novine té glás prineséjo, ka mi tüdi slőbodno idemo prek morja bránit ono sladko domovino, v šteroj se je zibela naša zibelka. Že smo priprávleni vsi i hrepe-nemo s celim srcom, bránit idti ono deželo, na šteroj se blišči svétoga Ste-vaná svéta korona, či de nam potrebno žrtvüváti slednjo kaplo krvi. South Bethlehem, 1914. ókt. 14. Jos. D.
Naš višešnji pastér med ranjenci. Naš višešpji pastér je pohodo v Ro-honci ležéče ranjence, štere je lübeznivo nagovoro i blagoslovo. Njegov obisk je veliki vstisk napravo na vsako düšo.
Ranjeni so poleg popisov zgüb od 43-d 58-ga snopiča sledeči z našega krája: Ferenček Franz z Kobilja, Fe-čec Jožef z Dobrovnika, Hartman Fer-dinand z D. Lendave, Horvat Janos z Čerensovec, Horvat Karol z Štrigove, Kolarič Ivan z Trnja, Kopinja Jožef z Gyertyános-a, Koštric Št. z M. Polane, Kustec Andraš z Čerensovec, Litrop Martin od Lipe, Lukač Štefan z Bükov-nice, Nečemer Janoš z Štrigove, Posávec Imri z Čerensovec, Šimonka Mih. z D. Lakoš-a, Siva Mih. z Polane, Tivadar Franc z Gumilic, Trojnar Martin z Štrigove, Turula Št. z Kapce, Vörös Štef. z Nedelice.
Dári na naše ranjence. Nerad Treza z Čerensovec 1 k., pri, slive, robačo; Tkalec Martin z Trnja 1 k., Horvat Franciška z D. B. 40 fil., Žálig Bára z D. B. 20 fil., Vágner Martin z Sr. Bistrice poslao z Amerike 4 k. vküp 6 k. 60 fil. Cela sveta 462 k. 34 fil. Bog povrni vsem!
Mrtev je: Fehér Jožef z D. Lendave, Kolenko Franc z Štrigove, Solár Franc z Dugevesi, Botják Peter z Pe-tánec. Té slednji je ranjen bio na prstaj práve roke i v právo ramo i mro je v Beči v bolnišnici. Na spré-vod sta njemi hodili žena i sestra. Živo je 34 let. Večni mir i pokoj vsem naj podeli Srce Jezusovo!
Stári regrutov bo več, kak je mládi bilo. Na vse kráje se je več po-lovica spozna za prilične. Posebno na posednom Štajari so samo slepi pa hromi ne poslali vojáki. Vnogi, iz šterih smo se nigda šengarili, ka so slabotni, so v dugših letah zrasli, se okrepili i ponosno nosijo zdaj trák za kranščá-kom kak regrutje.
Pošta.
Sobočan Ferenc. Dolnja Lendava. Kalendar sem gor dao iskati. Od trétjega novembra do 19 ga so ešče na vas oj pošti ležali. Opom-nite gospo poštanico, naj vókši ród drži, meni pa naznanilo, če ste je v roke že dobili.
Slame Matjaš Naggkanizsa, Vse ti dam poslati. Doma bi mogeo vse dobiti. Kalendár máš privas na farofi, tá piái po njega. Žerdin Jožef Chicago Tisti h 50 Koron kak zvedávaš, sem jnlija 1-ga do rok dobo. Na to pa nikaj ne dati, kaj angležke novine pišejo. Angležko zná hitrej prejti, kak naša držáva. Naj sebé pazijo bole. — Legóni i Hozjan Štefani poši-lam novine. Prvi od decembra, drügi od sep-tembra je vdábla. Srčen pozdráv vsem. Denesi J. Prelog. če ste dozdaj ne dobili' kalendára, mi dajte na znánje včasi. Zdaj je že mogla štampanija vsem razpos1ati. Srsén Marija Tropovci. Piši v Josephstadt, Reservispital. Komin Treza. Sv. Sebeštjan. Kraksner Marija. Poroča. Máček Fánd. Bodonci. Od Takših je nikši glás nej pri šo. Ciglár Marija Gornji Črnci. Od vašega tflrdi nej. če bi zav-zéti bio, od toga tüdi pride glás, záto potr-pite. Drávec Álojz Monošter. Moje knige so za dár. Na štere je Škafar zapisano, se more nazajposlati Karöokovoj mater).
Hozjm Martin. Jaska. Za kalendár i Marijin list sem dobo peneze. Hvéla. K. Št. Bratonci. „Proti* „ne morem* je že za stalno vpelano v našo pisavo. na podlagi našega gornjega narečja. Zdravo.
Zétek A. Andovci. Hvála na odgovor!, zdaj razumim. Vel. M. Golob. BridgeporL Prosim odgovor, na koj ste dvapot peneze poslali, Vel. A. Murn. South-Bethlehem. Od vas tüdi čakam že dugo odgovora. Šteri tiste peneze poslali, kak sem pitao? Julija 30-ga sem je do rok dobo. Za list i novine so? Ste mi dug od onoga, od koga sem vam pisao, sterjali ? Golob mi je pisao, da je knige pri vas na Odajo zapüsto. 363 K. mi je dužen, prosim vas če kaj morete, stisnite ga, naj plati. Tujs Matjaš. Pro8. Ves. V. Rajk ne pošilam več. Zdravi hodile! Vsem. Ki peneze pošilajo, naj na izkaznici zapišejo, za koj so namenjeni. To je najčednej i náj falej. Da vőási se pismo kam potepe i mesece dugo morem čakati za odgovor, od koga i na koj so penezi pošteni. — Amerikanci pa naj v pismo položijo vsele po-trdilo tiste banke, po šteroj peneze pošilajo. Pismo pa naj bo poroöeno, da se ne pogübi.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján S¾ombathelyen.