.»fStfa 111 V Trstu, v sredo 23. aprila 1919 Letnik Xl!V J Izhaja vsili drn, tudi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica I jv. Frančiška A^iskega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se po§:ljajo tired-i ■\h,'xl — Nti-ankirana pismi se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — 1 -tej in odgovorni trrednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista rEc:!nosil. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3'—, pol leta L 18 — in cclo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Tr tu ln okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (7 J. rum). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. besed.i, najmanj pa L 1'—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Francka As 20 MIROVNA KONFERENCA. PAi?IZ >!. Danes zjutraj so se sestali Clemen-ceau. Pichon. Lloyd George, Balfour, Orlando in Sontiino — brez Wilsona — t. j. samo tisti, ki so podpisal londonski pakt. Kazpra vijanje aveta četvorice o vprašanju Jadrana. PARIZ, 21. Svet četvorice je danes nadaljeval s proučevanjem vprašanj Jadrana ob navzočnosti barona Sonnino. Svet petorice se snide popoldne. Za priključenje Reke k Italiji LONDON. 21. »Daily Telegraph« priobčuje obsežen članek svojega posebnega poročevalca, ki se energično zavzemlje za priključenje Reke k Italiji. Naglaša, da je bila Reka vedno italijanska, da je italijanska tudi v sedanji uri ter da želi ostati italijanska. Ne le, da bi se Fcka ne smeia prisediti Jugoslovanom iz gospodarskih razlogov, marveč bi se moral zagotoviti Ogrski svoboden dohod do morja preko jugoslovanskega ozemlja. To je eden pogojev, da se ustanovi evropski mir. Mudi se jI m. PARIZ 21. ->Tempsm onf^nti nnjtlia mirnfna rtnirnu tri rt>CV\ T C L'! T _ O ententMh mtroridh posoHh bodo razpravljali ma skupščini v VVeimarfci. BAZEL 1. Poročajo iz Berolina: BerSner Ta- aam ententa pošlje mirovne poaoje, ki niso v skladu z Wilsonovimi točkami, ki jih je tudi ententa sprejela, se morajo sestaviti protlpredlogi v skladu s 14. točkami. Ce M ententa odklonila vsako razpravljanje o tih protipredloerh in bi zahtevala enostaven sprejem miru, nam ne ostane idrutfo, kakor izjava, da takega miru ne podpišemo. V slučaju. da bi n-ajoina skupščina želela da se predloži sklep narodu na glasovanja, se bi moralo naproti zamek mr- tck2 mirovmn preumm^u" , "----.— 77. . , , „ . , končati z delom do 25. t. m. Število uradmuov je parkih m velikih trgih. Po nekaterih zunanjih vsak način pa se pogodba ne more podpisati drugje, nego v Versaiiies u od istih oseb, ki jim bo priobčena. Grožnje od strani eatente. CURIM 21. Iz Berolina javljajo: V francoskem časopisju se začenjajo oglašati prve grožnje za slučaj, da bi Nemčija hotela odkloniti mir. Opozarjalo da je general Foch ukrenil že vse pripra-. »«• ve da pripravi miiitarične ekspedicije. Dogovorie-j rodu reči: »Ne moremo sprejeti miru, ki je no da je že tudi mititarično sodelovanje Anglije in: človeški svobodi in ki nosi že v sebi zamei Amerke za slučai, da bi trebalo postopati proti j žnje in željo za maščevanjem ki vračilom, ki je ne- Nsmčlji. Amerika da je izjavila, -da bo v takem-------------------------- slučaju sodelovala po možnosti. IZ ANGLEŠKE. Proslava miru na Angleške*. LONDON, 21. Na Angleškem so se v očigled podpisu mirovne pogodbe osnovali razni odbori, ki nameravajo proslaviti znamenit dogodek s številnimi prireditvami, pri katerih bo na en ali drugi način sodelovalo vse prebivalstvo združene kraljevine. V Londonu se Sodo ■ organizirali odbori pod vladnim nadzorstvom in zaščito. Priredili bodo narodne plese po kemn poročevalcu: Naioozneje v avgustu bomo že v Moskvi. zvišano. Paragraf o popravah in plačilnih odškodninah bo baje končan tekom enega večera. Ententa Je proti nemškim Inozemskim vojaškim misijam. PARIZ 21. Svet petorice ministrov zunanjih Stvari, se je v vpr^šaniem. aH — _ doda >čka, ki prepoveduje pošiljanje nemških vojaških misij v inozemstvo. Nemški pooi "čenči na mirovni koniereact iiAZEL 21. Poročajo Iz Berolina: Genenal ]e ml-nuio nedeljo v Spa izročil odgovor zavezniških in pridtuženih vlad na nemški brzojav. V tem odgc-vot'i zahtevajo zavezniki, naj se pošljejo v Versaiiies pooblaščenci z enakimi pooblastili kakor jih ima'3 ravezniški zastopniki glede razpravljanj o vjc'4 mirovnih vprašanjih. Nemški minister zuna-ir1 stvari je na to odgovoril: »Nemška vlada do-mn-.va. da ruora izročitvi projekta mirovnih preli-r :._rijev slediti skrbno proučevanj« vsebine, te- bo poslala kot svoje pooblaščence groia Brock- mestnih delih se bodo zvečer odigravali prizori z umetnim ognjem; spuščale se bodo v zrak aerostatične kroglje s spominskimi slikami. Na doverskih višavah bodo naložili,lomačo z vojnega materijala, ki ga dado na raz-kratki popoldanski sej* bavll z polago vojaške oblasti. Ko se bo lomača za-naj se mirovnim preliminarijem fgala# sc b0 videl plamen do francoske m bel- gjjsKc obali. Drugo lomačo bodo naložili na otoku Wight; njen plamen se bo videl s cele francoske obali tudi med Dieppeom in Havre-om. Po vseh mestih se bodo vršile vojaške svečanosti in sprejemi mestnih polkov, ki so se odlikovali v vojni. — Tudi po kolonijah pripravljajo podobne svečanosti v velikem stilu. Upor v Indiji. LONDON 21. Podkralj indijski brzojavka: V Sahari vlada mir. K meni je došlo nekaj urojeccev, «fa mi izrazijo svoje kesanje. Uporniki so naskočili železnico v Boraka. Emisarji iz Ayasanaya In muslimani iz Delhi 90 skušali izzvati nerede v okra ->- • ' ...............— 5riUuUIl l/. 11K su snvsaii au nnvm, v i/nin- dcrf-Rantzana, doktorja Metehiorja in Landsberga, uh v reke Oarv^e. Neka napetost se kaže v \Vilsberg?.. predsednika Leinerja ter prof. Schu- Konitangu. V ostat Indiji je mirno. ' baj 7. l'r hu ckinza pod pogojem, da se letim zagotovi popol-rvo r.a -svobodno gibanje in svobodna brzojavna zvez i z nemško vlado. Zavezniški odgovor Neračfli. iRIZ 21. Zavezniške iti pridružene viad-e so sporočile Nemč^ii, da morajo njeni pooblači. ki pridejo v Versaiiies, imeti pooblastila i zastopnikom zavezniških in pridruženih dr-: v ?asorotnem slučaju ne bo mogoče razprav-I - bi se nemški pooblaščenci vedno latoko u .ali. da so morejo posvetovati s svojo vla-^ I n tke vesti prihajajo iz Londona. Zaveznl-ne bodo torej, kakor kaže, hotele spre-:rih nemških pooblaščencev, ki imajo nak>go t sprejemejo projekt mirovnih preMmiaari-- izročijo svoji vladi. o se Izjavlja VVHsou o Ita.nanskiU zahtevah. - YA 21. Poročajo, da se !e WiIson takole ! t italijanskih zahtevah: Strinjam se z ita-^kimi zahtevami glede Trsta. Tridenta in ■ali zadovolptev vseh drugih italijanskih za-■ 5>i imela za posledico novo. zdo neprijetno ostavljanje evropskih držav iu bi pomeniala resno oarolanje svetovnega mir«. Anriiia zahteva 200 milijard ln ne dopušča nikakih pogajanj. r\rciZ 21. Ne bo dopuščena nikaka razprava o t; orija'a h :n militaričirih vprašanjih, vsebovan.h v :": ~ ovni pogodbi. Verjetno je, da ne bo do vol je nlh pit: do. .. ___________ potrebne informacije. Podpisi se izvrše v •i dvorani v Versaillesu. Prihodnje dni bodo vno urejena vprašanja, ki se tičejo odškod-Govori se, da L!oyd George zahteva slej ko 20C milijard, ki nai se plačajo v 50 letih. Groi Brockdorft-Rantzau odgovar}« francoski« Ustom. PARIZ, 21. Listi pravijo, da odgovor, ki ga je dal v belgijskem mestu Spa grof Brock-dortl-Rantzau glede odposlatve nemških delegatov, dela utis, da so nemški diplomatje enostavni zaupni seli in ta utis da napravlja slab učinek na javno mnenje — tako, da se njihovo pot v Versaiiies smatra kot brezkoristno. »Petit Parisien« meni, da bi se besedilo mirovnih freliminarijev ob takih okolnostih moglo do-stj ti Nemcem do znanja po irugih poteh, ve- Stavka na Irskem. LONDON 21. Poročevalec Msta >Daily Chroni- i cfcc« iz Limerickta brzojavka, da obsto.M možnost,1 da se pokličejo vsi organizirani irski delavci, naj j proglasijo stavko solidarnosti s splošno stavko varno za začetek nove vojne.«. »Vorwarts« piše: Nemška vtada je pripravljena na pogajanja, če druga stranka safno hoče. ISierazumliivo je, da se! mednarodni. konflikt, ki je provzroii! tolike težke j žrtve, da se ie ta kcnilik4 -poravna brez pogajanj | pod pogofi, ki jih diktira samo ena vojskujoča sc j stranka. Ne bo pravega miru, dokler se ne začnejo pogajanja med posameznimi narodi; dosedaj se niso mogli odločiti za to pot.= Po dosedanjih vesteh, ne bo predložene mirovne pogodbe proučevala samo vlada, temveč tudi narodna -skupščina. Ni še znano, ali bodo iskati narodovo mnenjo s pomočjo plebiscita. - - . Konflikt uetaforgltaifi uslužbencev v Bcrolimt Se mirnim potem poravnan. BAZEL 21. Poročajo iz Berolina: Na zborovanju uslužbencev 50 odobrili dogovor med zastopniki metalurgičnega uradmštva in delodajabkim! zadrugami. Na ta način, je -konflikt dokončan. Preliainnriji miru ored narodno skupščino V Weiasarjn. BAZEL, 21. Iz Berolina poročajo: Glede odredb, ki se ukrenejo po prijavi besedila mirovnih preliminarijev, se Siri sedaj glas, da načrta ne prouči samo vlada, ampak bo predložen narodni skupščini* Ni znano še, ali bo povprašan tudi narod potom plebiscita. Nemčija k pripravljena razpravljati z Rusiji*. CURIH 21. Poročajo iz Berolina: Erzberger je izjav*! v mirovni komisiji narodne skupščine, da je Nemčije sklenila vkHab zahtevam naivnih poM-tikov-. ki hočejo politiko kontkientalne aliance, postaviti se neomajno na stališče Wi!sonovih točk, ki hoče»o Zvezo narodov z 'enakimi* pravicami za ! vse udeležence. Vlada hoče pravice in trajen mir. I Govornik je izjavil, da je Nemčija pripravljena sto-i piti v premima pogajanja z Rušijo in je povdarjal, j da nimajo operacije na Vzhodu nobettih ofenzivnih namenov. Dan za začetek j^fegajanl se kihko določi takoj. Bavarske in vlrtanberiko čete zavzele Auguste. BAZEL 21. Oddelki bavarskih in virtemberških proglasijo siavKO sniHUirnusn S Splošno StavKO V. -----------. . . Lrrrsericku in protesta proti prog'^šenju vojnih za- ^t so v pondeljek zjutraj. zavzeH Augusto. V^ed kouov v tem mestu. Vojaške oblasti so naredile komumstov so se razvili pouhčni bo.n. Bdo različne ukrepe, da zmanšajo neprijetrtosti vojnih zakonov, toda stavkajoči niso še zadovoljeni In Ivočeio odločno doseči popotno zmago. Po mestu vlada do sedaj mir. Socialistični kongres v Parizu. PARIZ 20. Danes se je zadel sodjalističnl kongres v Parizu. Peirotes. Strasburški župan, ki predseduje popoldanskim sejam. Je -izrazil svoje je na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. V Augusti Je proglašeno obsedno stanje. Pojasnilo monakovsklh dogodkov. CURIH 21. Z^Io zanimiva, a tembolj nerazumljiva v »adnjih monakovskih dogodkih je poKtika komunističnih voditeljev, ki so najprej odrekati vsako sodelovanj s sovjetsko republiko, a so potem posegli v boj ob strani srednjega sveta priporočajoč pridružitev proletarijata. Danes je prišla veselje nad tem. da se je Alzaciia in Lorena po- J BR0te Fahne«, ki prinaša izjavo komunistov kot PODLISTEK KlKolnj Seulrloo. Ruski spisal M. Ardbašev. — Poslovenil M. — ■ # UL Scvirjev je stal na dvorišču tovarne in gledal skozi velikansko, z železnimi drogovi premre-ženo okno v strojnico. V njej je brnelo in zvenelo, da so se šipe tiesle od tega. Skozi številna in visoka okna je vdirala gotovo mogočna svetloba; toda če m pogledal z dvorišča, nad katerim se je razpenjalo nebo nrosto in neskončno, se ti je zdeio. kakor b; vladal tam notri večni mrak. Jasno si razločeval strahotno padajoče in dvi-grjoče se vrste verig, vrtoglavo hitro, toda sL-jro neslišno gibanje gonilnih koles in v temi s*, iz^ubljajočih neskončnih pasov. Vse se je gihalo v zaposlenem in napornem delovanju; toda ljudi je bilo malo videti. Tupatam se je pojavilo med črnimi, mrzlo se blestečimi gorostasi bledo človeško lice, z očmi, spominjajo-Č:.nii na mrliča, izginjajoče takoj nato v polu-temi, napolnjeni z ropotom in gibanjem ... Zdelo se mu je, da je to strašno ropotanje vr dno močnejše, dasiravno je ostalo nepre-sLano enako tako po svojem glasu, kakor po obiiki. Ko je gledal skozi prašne šipe, se mu je zdelo, kakor bi se zlivalo vse v brezbarvno, Ptoščoatoi, sivo tvarino, kakor na platnu veli« vrnila v krilo materi domovini in je pristavil, f*a se vsled tega dogodka zamorejo združiti alzaški socijalisti, ki Kh je 80.000, s francoskimi. Frossard, glavni tajnik, je pripomnil da so alzaškolorenski socijalisti zelo ljubi francoskim socijalistom. Spomnil je zborovale« na pogum, s katerim so se pred 1. 1914 gorili proti nemškemu imperijalizmu. Oni nam bodo. ie nadaljeval govornik, prinesli mogočne označbe svoje rase: organizacijo, disciplino, trdo vztrajnost pri svojih načelih in inicijativn* duh. Herderson je zahteval mir sigurnosti, ne pa mir maščevanja. Rekel je, «da se ne sme dopustiti, da Rusija prepade, temveč da je treba skleniti sme zlorabiti. Henderson je zaključil z Zeljo, da bi se vsi svobodni narodi združili v mednarodno aHanco proti kapitali stičnemu imperijalizmu. IZ NEMČIJE. Predsednik komunistične republike v Brnnšviku aretiran. CURIH 19. Iz Bnmšvika javljajo, da so komunista Mergesa, bivšega predsednika brunšviške »države, aretirali. Predsednik narodne skupščine Ka-sper, večinski socijalist, prevzame predsedstvo vlade. V vlado vstopijo tudi: Bartels, večinski so-cijahst in idvojica neodvisnih sccijalistov. Morilec Liefcknechta hi Roze Luvemburg aretiran. CURIH 21. Brzojavka iz Landsberga poroča, da so domnevnega morilca Karla Liebknechta 4n Roze Luxemburg, vojaka Runge, aretirali v PrusiK. pojasnio -ffle^e položaja. Komunisti so rrnenja, da so večinski socijalisti vsled očitnega nagibanja mas k levici v namenu, da potem vržejo belo vojsko jvoti proletarijatu, povzbudii! neodvisne anarhiste, naj proglasijo sovjetsko republiko. Izdajstvo se je posrečilo. Mase so se pustite razburiti od pristašev sovjetske republike in niso videle, kaj da se pravzaprav skriva pod takozvanim triumfom svetskoga sistema; navdušila jih ie -fzdarska zvi-. jača. Ko so zapazile prevaro, je bilo prepozno. Monakovski polki so odrekli proletarijatu orožje, a ir.ejtem je bela vojska že korakala proti Monako-vemu. Ob takih razmerah ni mogla komunistična ! stranka prevzeti odgovornosti za rastočo zmedenost med masami; in videla je svojo dolžnost v tem, da prevzame vodstvo nad revo?u-cijonarnim proletarstvom proti beli vojski, najhujšemu sovražniku revolucije, ter se je odločila, čeravno kot neodgovorna za delo osrednjega Sveta, da ga podpira pri obrambi revolucije. IZ RUSIJE. Poročila o Kolčiakovlh zmagah. LONDON 21. Po brzojavih iz Omska so Čete generala Kolčiaka zadale velikanske izgube bolj-ševiški vojski. Odvzele so boljševikom 10 topov, nekaj strojnic ter vjete veliko število moštva. Zavzele so StaTopul, kjer so oobile obilen plen, ter vWe nekaj boljševiških poveljnikov. Poročajo, da vlada v boljševiških redovih vjlik strah. Odstratuh so tri divizije, ki se niso hotele bojevati. Kmet>e v ■in Viatkovskl Rubernin in v treh drutfh krajih ob vzhodni reki Kama so vstali proti sovjetski vladi. General Dutofti, hetmsan orerrfmrških kozakov, .te izjavil ne- ka nskega kinematografa. Tik za oknom je stala čudovita naprava, iz jekla in železa sestavljena, katere ozadje so tvorila neprenehoma se vrteča kolesa in pasovi. Spredaj se je vrtela z neznansko naglico medena ploSča, izpod katere je neprestano pada! droben zlato se blesk etajoči prah. Nad tem strojem se je zibal okrogel človeški hrbet, velike, umazane roke so kolebale sem in tja. To gibanje se je vršilo popolnoma ritmično spajajoč se somerno z gibanjem malega stroja. Vsa Sevirjova pozornost se je obrnila na to čudovito napravo. Bila je stružnica docela iste vrste, kakor je bila ona, za katero je nekoč stal on, poln neizpolnjivih nad, dan za dnevom celih pet let, od ranega jutra do poznega večera, v zdravih in bolnih dnevih, žalosten in vesel, zaljubljen in poln mučnih skrbi, v strahu in trepetu za usodo ljubljenih oseb ... Ce bi bil tedaj kdo videl Sevirjove oči, bi se bil čudil njihovemu posebnemu izrazu. Niso bile več mrzle in neskaljene, kakor navadno, temveč so izdajale mehko tugo, včasih pa so vzplamtela v divjem, neukrotljivem sovraštvu. Takrat so se stresale njegove ustnice; toda razločevati ni bilo mogoče, ali se smehlja, ali govori z neslišnim glasom nesoglašajoče be- sede. # Dolgo je stal tam, naenkrat pa se je obrnil in se kakor vojak na povelje s trdnimi in sigurnimi koraki oddaljil. IZ NEMŠKE AVSTRIJE. Nemška Avstrija in tržaški problem. CURIH 21. Bivši avstrijski poslenik v Rimu Macchio piše v ^Neue Freie Presse« o tržaškem problemu z ozirom na Nemško Avstrijo. Obžaluje, da ta problem dozdevno ne zanima več. Trst se smatra le kot pristanišče za Vzhod, kamor da Avstrija ne bo mogla več izvažati. Za zapad da so pristanišča Hamburg, Antwerpen in Amsterdam. Končno da se misK, da je interes Italije zf oživHe-nje tržaškega pristanišča tako velik, da je smeti pričakovati, da pridejo od nje tozadevni predlogi. Macchio skuša .pobijati te argumente, ki sličijo pozivu,* na} bi položili roke navzkriž. Proti tistrm, ki ne priznavajo delavnosti pristanišča tržaškega tud na Vzhod, opozarja na desetletno delovanje Austro-Americane, Navigazlone libera in novo trgovino, ki so jo prinesle v Trstu sedanje železniške zveze. Nemška Avstrija nikakor ne more, da bi se ne interesirala za trgovino na Vzhod. Nje industrija mora nadaljevati s svojim delovanjem za kraje, ki so ubogi na industriji in na kapitalu, kakor je n. pr. Balkan. Vlada mora poskrbeti za to s trgovinskimi pogodbami, s posebnimi dogovori ln s tarifno politiko. Kar se tiče tretjega argumenta, se ne mone pričakovati, da bi Italija pozvala ravno Avstrijo, naj se namesti v Trstti s pomorskimi institucijami, in to iz ljubezni do pridobljenega mesta. Macchio, ne ve. ali ne hi taka ljubezen zadela na neko drugo ljubezen, n. pr. do Benetk. Na vsak način Nemška Avstrija ne .sme ostati nede-lavna spričo tako bistvenega problema, kakor je vprašanje zvez z morjem, m pa vprašanje ustvaritve lastnega trgovinskega brodovja, kakor si ga hoče ustvariti celo Švica, ... Bivši nadvojvode odpotovali na švicarsko. •LONDON 21. »Timesovc poročevalec v Bernu poroča, .da se drugi teden pričakuje prihod 2 posebnih vlakov, katera pripeljeta bivše nadvojvode, ki se še nahajajo v Avstriji in M se nameravajo preseliti na Švicarsko. Ententa da je vse pripravila za to potovanje. Cesarski orli so odstranjeni iz parlamenta. DUNAJ, 21. Odstranili so dvoglave orle nad predsednikovim naslonjačem v dvorani bivše gosposke zbornice, kjer se sedaj obdržavajo seje na-lodne skupščine. V kratkem bodo odstranjeni vsi orli in grbi bivše monarhije, ki se nahajajo po različnih državoupravnih uradih. Razmere med Nemško Avstrijo in Cehoslovaško so se zboljšale. CURIH 21. t m. Poročajo iz Dunaja: Lasti iz Prage objavljajo izjave čehoslovaškega ministra na Dunaju Tusarja, ki pravi «da koiriHkt z Nemško Avstriio ni več resen. Ogrožanje čelK>slovaških mej po iremškoavstriiskih četah ie ustavljeno z obojestranskim zadoščenjem. Tusar je izjavil, da ni nikdar veroval, da bi res aemškoavstrijska vojska napadla Češko. ^ CEŠKO-SLOVAŠKA REPUBLIKA. _ _ Popisovanje premičnega Imetja. CURIH 21. Poročajo iz Budimpešte: »Nepcza-16. t. m., se bodo popisovala premična imetja ibin» zahteval naj se Ceho-Slovaki nemudoma odpokličejo se ie poslanec Nemec najnasilneie uprl proti vsakemu novemu češkemu posredovan u. Ob tej priliki »c izjavil med drugim: *M.od nami ie še vedno ljudi, ki bi. v irasprotstvu z mnenjem splošne skupščine, večine vlade in predsednika republike, hoteli -miKtarično napredovanje in nove vojne. Tako se je zgodito, da ministrski predsednik dr. Kramaf nastopa v Parizu le iz svojega lastnega nagiba za posredovanje, da bi u ve ril s tem, da so v prvi vrstš kapitalistični interesi, ki jih mora varovati itarod češki. Mi socijalisti mu bomo znali povedati svo*e mnenje z vso energijo, čim se gospod ministrski predsednik povrne. To naše vedenje označuie seveda tu za boljševizem.« Zborovala so odobrili sklep za odločno opozicijo proti kaki novi LmperijaMstični vojni ter obso-ajo nacrt Kramafev v Parizu za posredovanje češke vojske na Ogrskem 4n v Rusiji. - IZ OGRSKE. Zaščita malih posestnikov. CURIH 21. Poročajo iz Budimpešte: vNcpoza-va« piše da se sovjetska republika ne namerava dotekniti voinih posojil uli drugih vrednostnih papirjev v posesti srednjih slojev, ki so si jih pri-i hranili s trdim delom. Vojne priprave proti Romunski. BAZEL 21. Poročajo iz Budimpešte: Kongres delavskih in vojaških svetov je skleni! po razmh ">vprih ^n obrambo revolucljskih pridobitev pred Romunsko, dsa se mora podati na bojišče polovica osrednjega delavskega Sveta In polovica delavskih slojev. Viadni Svet je' odobrit nalog da izvrši ta sklep; narodni komisar Bela Khun ie proti koucu seje Izjavil, da proletarska diktatura ne trpi tajno diplomacije. Vsa razpravljanja se bodo vrS-ila javno. Odredba glede prometa z inozemstvom. — Socijalizacija trgovlnstva. CURIH 21. Javljajo iz Budimpešte: Urad za trgovino z inozemstvom je dobil nalogo, da%uredi vprašanja glede potovanja tujcev in glede državljanov, ki sc hočejo povrniti v domovino in da izda dovoljenja za pošiljanje tujfciskega «denaria ita prtljage v inozemstvo. Urad za socijalizacijo pripravlja socijalizacijo fcr-govinstva. Začasno bo socijalizirana tkalska in obuvaina industrija, industrija domačih potrebščin ter pohištvena industrija. — Narodni komisar Boehtn je v zadnji seji Sveta, ki upravlja industrijska -podjetja, primerja! ogrsko komunistično dejalnost z rusko. Rekel ie med drugim, ia j-e Rusija socijalizirala v enem letu 513 podjetij, a Odrska jih je socijalizirala v štirih todnlh v.č kot tisoč. Nasprotno z Rusiio rase na Odrskem produkcija venomer radi boljšega izkoriščanja tehničnih meči in radi boljše delavske discipKnc. IZ JUGOSLAVIJE. Ruski ujetniki se pošljejo dv-rnov.. LJUBLJANA 21. »Slovenec« od 19. t. m. piše, da se po naredbi srbskega vrhovnega poveljstva morajo takoj adposlati v domovino vsi ruski ujetniki, ki se še nahajajo pri raznih posestnikih po Sloveniji, po Hrvaškem -in po Bosni. Ta naredba je izdana radi tega. -ker se smatra prisotnost teli ujetnikov kot zelo nevarna za notranji položaj. »Kje je pisarna?« »e vprašal prvega delavca, ki ga je srečaL »Tam zadaj; druga vrata,« mu je delavec odgovoril in obstal. »Delo iščete? Nobenega ne vsprejmejo,« je dostavil deloma pomilovalno, deloma škodoželjno in raztegnil tanke, modre ustnice v nasmeh ter pokazal pri tem svoje velike, lačne, bele zobe.. Sevirjov je srepo pogledal moža, kakor bi mu hotel reči: »Saj vem to.« Odpri je ona vrata in je vstopil v pisarno. Tam je Čakala že dvanajstorica ljudi, zbranih pred dvema pobeljenima oknoma. Izza belega ozadja je bilo videti temne sence. Modrikast svetloben žarek s* je odbijal na svetli pleši, kakor iz slonovine. Sence brez lic in brez oči so se obrnile trenutno proti Sevirjovu, potem pa so se povrnile v prejšnje čakanje. Sevirjov je obstal pri vratih. Dolgo časa je bila globoka tišina. Končno so se odprla vrata in z veliko naglico je vstopil debel mož s kratkim vratom. »Nikiforov, dajte hitro zapisek o kaznih,« je ukazal s samozavestnim, gospodujočim glasom. Pisar je odložil pero in iskal v kupu modro vezanih knjig. Mutaste sence, ki so se ob vstopu mojstra dvignile, so se rinile v ospredje in ga obkrožile od vseh strani. Naenkrat si videl obnošene suknje, čepice z luknjami, umazane škornje, bleda obličja z lačno zročimi očmi in otrplo viseče -roke* prihajajoče v :»sno svetlobo. Gospod mojster U si čul naenkrat več hri- pavih glasov. Razburjeno in s surovimi gestami je potegnil debeli mož pisarju knjigo iz rok in se obrnil p:oti ljudem. »Že zopet!« je kričal preglasno. »Zunaj vendar visi lepak!« »Dovolite, da vam razložim,« je pričel stari mož približujoč se mojstru in hoteč ga spraviti v boljšo voljo. >.Tu se ne da ničesar razložiti!« je vpil oni. Nobenega dela nimam in punktum. Nobenih naročil nt... to je vendar dovolj razumljivo!<•- Trenutno je zavladala globoka tišina, kakor bi si hotel vsakdo kaj svetovati. Toda stari mož je začel zopet govoriti in glas se mu je tresel vsled težavno zadrževanih solz. *Saj razumemo, da ... Gotovo, če ni dela ... kaj bi se dalo storiti? Toda mi ne vzdržimo od lakote pomremo... Če bi vsaj dovolili, govoriti nam z inženirjem Pustovojtovem... Ta gospod nam je pred kratkem obljubil, da bo mislil na nas ... Morda .. Lačne in svetle oči so obračale v mojstra pioseče in boječe obenem. »Ne morem,« mu je prekinil govorjenje naenkrat in jeza je rastla v njem. »Teodor Karlovič...« je prosil starec vztrajno, kakor bi ne bil slišal njegovih besed. »Stokrat sera ram že povedal,« je razlagal Juslltifl r2$norum M nnntiim. Ta zlati rek so bilil vklesali nad vhod na cesarski dvor na Dunaju. Najbližja bi bila za vsakogar misel, da so si izbrali to zlato pravilo kot geslo, po katerem hočejo uravnavati vse svoje postopanje, svoje vladanje po vsej državi, v vseh nje sestavnih delih, nasproti vsem in vsakomur; da boc*o elelili vsem enako pravo, vsem poklanjali enako dobrohotnost, da bodo enakomerno razdeljevali luč in senco, pravice in dolžnosti; da bo^o vsem skrbni o-čeije in nikomur lcruti in zlohotni očmi; da jim bo v vrhovno pravilo, ki se mu morato podrejati vsi drugi oziri in vse občutljivost*!, bodi osebne, bodi morda nacijonnlre naravi: absolutna pravica in pravi^p.ost! Ta država je bila konglomerat narodnosti, ne torej narodna, ampak država narodnosti. In mogotci so se ponašali ravno s tem dejstvom, ako je potreba tako nanašala, da so se mogli b a h a t-ti pred Širokim svetom, Če*-. - glejte, kako nas vsi ljubijo, kako so nam zvesti vsi, kako modri in pravični vladarji smo, kako je ta naša vladarska modrost vez, ki spaja vse te narodnosti v neločljivo in nerazdružljivo skupnost «a t o skupnost z vladarsko hišo! Najnaravnejt zaključek za vsakogar bi bil torej ta, da so v tej državi vsi narodi zadovoljno živeli, da se ni kratila nobena pravica nikomur, da so bili vsi deležni neomejene državljanske, politične in narodne svobode!! Saj so se ponašali tudi s tem, da smo konstitucijorelna država z o-snovnimi zakoni, katerih fundamentalna določba je bila enakopravnost! Tako je moral sklepati vSa^do. ki ni poznal cesarskega dvora na "Dur a ju, njih, ki so gospodovali v njem, in njih, katerih nasveti so c'oločali smeri politike na cesarskem dvoru. Ali, v krvavi zmoti je bil, kdor je tako sodil... Vsaka beseda je bila laž, hinavstvo! Zgodovina te monarhije beleži skoro sama taka dejstva, ki bi jih človeški razum teško razumel in ne bi vedel reči: ali jih je narekovala veča lahkomiselnost, ali veča krivičnost« ali veče _idijotstvo. Klasičen, naravnost šolski izgled ničvrednosti te^a režima, ki je bil stalna in nepremična točka v valovenju dogodkov, je bil n. pr. prosluli »veleizdajniški proces« v Zagrebu, ta nesmrtna blalmaža in sramota Dunaja in njega zaveznice Budimpešte. Razsoden človek se je moral vpraševati tedaj: kaj hočejo doseči s tem procesom? Mari hečejo opravičiti aneksijo I3osne in Hercegovine pred vznemirjeno Evropo, tisto, ki si je ustvarjala svojo sodbo brez vsakega ozira na — modrost visoke kabinetne diplomacije? Ne da bi se spuščali v ekskurzije na državnopravno pelje, in tudi če bi hoteli priznavati piavico monarhije z meritoričnega stališča, mojster z razločnim germanskim naglasom, ki ga dosedaj ni bilo čuti tako razločno, morda zato, ker je govoril glasnejše, kakor sedaj, »da inžener s to zadevo nima nikakega opravka,« . ... »Toda gospod .. »Ga sedaj ni v tovarni,« ga je prekinil Nemec obrnivši se, da odide. »Kako je to mogoče? Gospodov voz vendar stoji pred vrati,c se je oglasil nekdo izmed delavcev. Mojster se je naglo obrnil proti temu in njegov obraz je izražal komaj zadrževano besnost. »Res? Naj stoji tam. Tem boljše za vasi« j« dostavil porogljivo in se približal vratom. »Feodor Karlovič!« je ponavljal starec in se 7ganil, kakor bi hotel teči za njim. Nemec je opazoval trenutno obraz, oziroma boljše rečeno plešasto teme starčevo. »In ti posebno,* je rekel počasno in Škodoželjno. »Ti bi sploh ne smel priti. Ali si ti delavec?« »Feodor Karlovič!« je vzkliknil starček obupno. »Imejte usmiljenje z menoj... Jaz .. . jaz vendar nisem povzročil tožbe.« »Kar je bilo, tega danes ni več,« je filozofi-ral mojster prisiljeno mirno. »Ti si se postaral, bratec; čas je, da izprežeš,... Ni treba, cla prideš še kedaj; saj je vendar popolnoma zaman.« In položil je roko ca kljuko. Stru IL iDUKAt« Ker* tft T V '* 6m Tt r*rfla 3*1«. moremo konstatirati eno dejstvo: da so dosegli nasprotno od tega, kar so hoteli doseči! Dokazali niso nič, pač pa so zapravili vse simpatije (će jih je bilo še kaj) neodvisnega svetovnega javnega mnenja. Citati je bilo treba le neodvisne francoske, angleške, ruske in tudi italijanske novine. Da so imeli takozvani avstrijski državniki tedaj le zrnce zdrave razsodnosti in le trohico državniške sposobnosti v sebi, nikdar se bi ne bili odločili za aneksijo ker bi bili vedeli, v kako nevarnost spravljajo s tem monarhijo, ker bi računali z možnostjo konflikta s Srbijo radi aneksije, in pa: X gotovostjo, da bodo imeli v slučaju oboroženega konflikta javno mnenje Evrope proti sebi!! In tako je prišlo. Prisilo je do oboroženega konflikta s Srbijo, prišlo je do svetovne komplikacije, prišlo je do tega, da se je morala monarhija končno boriti — ne za blazne osvo-jevalne namene, ampak za svoj goli obstanek. Justitia regnorum fundamentum! Zlato pravilo je to, ali avstrijskim »državnikom« in tistim na cesarskem dvoru, ki so brezglavo poslušali njih nasvete in se ravnali po njih, r.i veljalo to pravilo, kadar so krojili usodo ne-nemškim in nemadjarskim narodnostim. Ka-dcr-koli je bila monarhija v nevarnosti, so jim pač vrgli kako kost in so naslovljali bombastične manifeste na — »mile moje narode«! Čim pa so narodi storili, kar so v svoji zaupljivosti krivo razumevali kot svojo dolžnost, ali, točneje rečeno: ko so šli zopet in zopet na led hinavskim besedam in obljubam, jim je bila — ko je nevarnost za državo ponehala — v plačilo... nova brca, stara in morda še pomnožena krivičnost. Mesto da bi bili z ljubeznijo in pravičnostjo vterjali v narodih zaupa-rje do države, oživljali v njih vero, da jim ta hoče dati vse pogoje za zadovoljno in srečno življenje, uspešen napredek in svoboden razvoj, ter da bi si bili s tem zagotovili oporo v tve •kvalifikacijske Ksie. Dejstvo. da naj ne bede poštenje in službena sposobnost, turii ne narodnost, am-ak le neko vncnc posvedočanje izvestnega šovinističnega nacionalizma glavni kriterij za presojan'« zanesljivosti kakeiga uradnika: to je izzvalo skrb in živo gibanje med inieresiranci. ^Lavoratore« meni pravilno, da bi se morala uradno icnenovati komisija, v kateri bi imeli besedo tudi odposlanci vseh interc«;-ranih kategorij in ki bi dala jamstvo, da se bo postopalo z dolžno objektivnostjo in nepristranostjo pri reševanju prošenj za zopeten sprejem v službo. »Odbor za očiščenje«, ustanovljen samovlastno in potajno, je sestavljen od eseb, ki ne nudijo nikojega jamstva za cbjekMvncst in nepristranost. »Lavorctcre« navaja -imeni teh... častivrednih kolegov, dostavljajoč zahtevo, r.aj ss ta cebcr nemudoma razpusii ter naj a bodi poverjeno komisiji, kakor cori rečeno: brez »Odbora za očiščene«, »ki intrigira v -turni na škedo lastnih kolegov^in ki s svojim nesrečn m »-letovanjem in s svojimi pcKcajskimi -iretcdrmi izživlja :"n ossrča nameščence...« (ra*-!enjc:.c). Divšc državna uradn'ke (^s!tižbes»:e) In iuite*>\ ki niso cd meseca decembra cz. januarja naprej prejeli r-lače. opozarjamo, da je gubernatori]*! a oblast sedaj r.akazala f>lačo in jo mera vsr.kco osebno dvigniti pri finančnem ravnateljstvu (P:az-za Evangelica). Tedensko poročilo o kužnih bolszni v tržaSM občini od 12. do 19. i. m. Oboleli so v okraju Staro trscito 1 eseba za trebušnim legarjem. Novo mesto 1 oseba za srabem. Nova mitnica 1 oseba rc š'.r!atico. 1 za trebušnim legarjem, 1 za srabcin. Stara mitnica 1 za trebušnim lesarjem. Sv. Ivan 1 za Skrlatico, 3 za trebušnim legarem. Od zima? 1 za davico, 1 za malarijo. Sv. /na 1 za malarijo. Prošek 1 za malarijo. Skupaj: 2 za škrlatico, 6 za trebušnim lesarjem, 2 za srubem, 1 za davico, 3 za malarije. — 1'rnrli so: V bolnišnici 1 za Jega-rjem. 1 za srabom. Trfa'ka poso}If"*ca In hranilnica naznanja r*. klientom. da je bilanca za preteklo leto v uradu na razpolago ter da letos isto ne razpošilja pc pošti- , , _ Slovenrko gledališča Jutri, v četrtek, dne 24. t. m. cb 8 zve Ser se vrši torej benefičs* predstava za angažirani cnsamfcl. Vprizori se cb tej priliki narodna igra »Revček A-.dre;-šck«, ki se je kakor povsod drugod, tudi slovenskemu o! C -stvu tako telo priljubila. Ulogo dobrosrčnega vašksga revčka, starčka Andrejčka igra g. Skrbinšek. Sicer nastopi še ves angažirani ansamll, pomnožen z drugim: igialci. Predpročaja vstopnic se vrši tudi danes med 9—12 in 2—6 in jutri med 9—12: 3—5 in eno uro pred predstavo. Prepričan: smo, da bo občinstvo vedelo vpoštevati delo, ki ga je izvrš'l ansambl skupno z gospode ki je iz prijaznosti sodelovala. Preštejte samo tc dol^o število predstav, in med temi novitet, ir predstavljajte si koliko vaj, koliko požrtvovalnosti jc zahtevalo to ogromno delo od vsakega pcsameznlka. Ansambl je zmogel vse to res !o z izredno marljivostjo, za lenarenje ni bile "asa. Zdaj je čas, da se občinstvo z obilnim o-^iskom in priznanjem te£a dela izkaže hva- ležno za ves umetniiki užitek in z« zabavo, ki jo je uživalo tekom sezije v slovenskem gledališču. Opozarjamo občinstvo, da jc ta bene-fična predstava ena izmed sploh zadnjih predstav v tej sezoni! Popravek. Pogreb pok. Savice Meliavec se vrši danes ob 3 po po Lene in ne ob 10 dop. kakor }e bilo objavljeno pomotoma v včerajšnji osmrtnici. Kraljestvo palčkov, spisal Jos. Ribičič. Ta prekrasna igra za mladino, ki je gotovo še v živejj opominu vepru. ki so jo videli pred časom na našem odru. se po dolgem pričakovanju naših malih, uzrizori zopet v prihodnjih dneh v našem gledišču., Uprizoritev vodi gospod pisatelj sam. Vežba in j vodstvo pevskih uložkov so v spretnih rokah g. Gerbeca. Nadalje se pripravljajo za to igro nove kulise in vse priprave obetajo, da bo nova uprizoritev še popolnejša od prejšnjih. Dan predstave šc ni določen, naznan'en bo v par d-neh, kakor tudi predprodaja vstopnic in sećežev. Cene bedo ta-kele: Lož-e brez vsotpnine 5 Kr. Sedeži od I.—V. \.ste 1 liro £0 cent., od V.—X. vrste 1 liro, ostali sedeži v pritličju 50 cent., sedeži na galeriji 50 cent. z vstopnim) vred. Stojišča: za odrasle 40 cent. za otroke 20 cent. Zalmra rnMMm blaga na debelo in drobno Centllll & Krlžmonf ič tot.il. Hoovp 36, vo al ni. s. Lazzaro Vsaki dan novi dohodi. izčiščen, izvrsten za živinoreji, se prodaja po K) Lir za 100 kg. Za ve?e naročbe po d g^v rjeni ceni. STJrdlšfo ul ca Cairpan^e it. 3. Tropi nove s, KcnJ - Rym, Pef*nk&va Verjnouth Cirzano Maršal j Fhsia, 5e na miramarski cesti podrl avtomobil dcklico Lidijo Saiceratz. Odpeljala so jo z istim avtomobilom v bolnišnico, kjer je po dveh urah izdihnila. Eorzna porasla. Trst. dne 22. aprila 1919. Tržaška borza. Tendenca: Za Cosulich, Tripcovich in Geroli nrich boljša, drueo nespremenjeno. Tečaji (v lirah): Navisazione Libera Trie^fna Austro-americana (Cosulich) Tripcovich....... •Proreda . . . Dti!.-r?ntia (paropl GeroKmkh . . Oreairolo Jov:i- n v ch. l«ivA Naz;iri . Siur>6 Telef. Vi37* ^595 b fHne'*M*lfA d.-kl« isćd mati u užin D bi di* MuliCnSniJ tro plačo 'o hr no. Z°1 si i se pisarni x.entič, uL F«i:ce Va^e^ioa 5. od V?. g^J je o i pri /o-et svo^o odliko-v-no ks:o:AČ^2CO v U m S. iTt.nce co a' As isi št. 34, 11. n. Priporoča sc s\iv. občinstvu nova dela in popravila. -------em JU^-U'U1 '-Ji g vmmmmm n m m g — ALP' T. st — ^ go Santorfo it. 4 — Trst Auio izoveni e!e tro{«.! n k. — Prejema naprave električn !i 1 j i. motorjev in po ra Iji vsa v to stroko s a ajoča de a k kor itn i z\ p in in vodo po - na nizj h cenah za Trst in ok. lico. - z In brA7 čeijnst', zlite krore in tudi obrobki vr J H TUSCHf R TKis.. ul 30. oktobra (ex Caserma'13, 11 Ord.n.ra od 9 predp. do ti zvečer. V. lh junlUiAH UMI Dcin. glav. K 3O. C0.0- 0, R^ervc K 8,0o > Ce .«rrl3« TILST Ha im Si Iis;a33 S - l Ba3 9 Podružnice: Dubrovnik. Du-aj. "otor, Ljubljana. Metković, Opitija Sp It. S benlk. Zadar. Ekspozitura: Kranj. Obnvlia vse v b nčno stroko sr^di]e?e p-^'c. S?re|2rn3 v Lirah ni hrani ne kn;iž:ce proti : letniin nbre- m v b neog ro-prometu proa J /o letnim o-brestim Na odpoved na\c »ne zn s\c sprejema po najugodnejši! L1 se iuiajo pogoditi od blućnja do slnčaja. rO v caifia ratte pniila Ca' $ i'rttel Blagajna posluje od U do 11. PELLE(3RIH0 CiliCELLI Trst • ulica h\2! anton 9 - Tr^t (H fa ustanovljena leta >828) KOŽE in USNJE za žensks in moške. Bo* in Chtvreaujc, lak, podžge in vsakovrstni predmeti za ?;vije ''d. Vse po isgjdnih t«nih. Postrtž.a toJna. ■"C p:h:či asti - pe:ie£i r a isn - P3-f|2?l MO!K:.T - POSEBEJ i3AR^EPAt pcsesni ke::O:O • CRi^mNj odlikovane tvrdkc za pridelovanja in izvoi vina CRTSPlNO QUmlCO - ASTI Uradi in zaloga v Turtnu. - Vcl.ka kolajna NJ. Vel kralji Italije. Izključna zaloga SploSno zastoprtv* K. PF£i?EH & SINOVI OJICOKO URAGA S H Trs-, uVti « « . la 7 lELEFO.>J il cO, lut, ti C« . A t not. 1ELLION 416 REG. ZADR. Z OM. POROŠTVOM UL. S¥. FRANCliEvU ASIŠKEGA $TEV. 20 TELErOM STEVe 1157 OPREMLJENA Z KAIHODE^EJ-ilMl STaCJl LN PRIPRE V^MI IZ'iRŠ'Ji: v:a v tiskarsko STROKO SPADiliOCA DELA V NAJLEPllH OELIXAHf T?C O (N PO JAJCO Z^.ERNSH CE&tttri ♦