GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 25.— VIDEM, 1. - 15. OKTOBRA 1954. Leto V. — Štev. 96 UMDNISTVO ln UPRAVA via Maszlnl, 10 - Videm - Udine Naročnina: letna 500.— Ur, 6 mesečna 300.— lir. Na dan, na dan! Vstanite mi, junaki! Dovolj je spanja, pripašite meče ! Na dan, na dan! Na vrage krvopivce!... A moj je glas vpijočega v puščavi. Le tihi stoki, vzdihi zadržani šepečejo ▼ odziv po mračnem groblju. Propal je narod moj? Breznadno kličem? Rojaki več ne vstanejo? Planjava, planjava širna, delež naš, planjava nekdaj slovenska, več ne bo slovenska? Ivan Trinko Deželna in občinska avtonomija in upravna decentralizacija Uvodna beseda Kako so bili prevarani nasi emigrante Znano je, da so s padcem fašizma v Evropi prišle v krizo vse diktatorske države, katerih se je fašizem poslužil za politično reakcijo v notranjosti in za svoje ekspanzionistične ozemeljske nažrte. Po pravici so torej narodi označili in označujejo še sedaj vsako strogo centralizirano državno upravo kot enega izmed glavnih vzrokom s katerim se je žeto naglo izvršil prehod iz države liberalnega prefašističnega tipa do režima, ki je zanikal sleherno svoboščino, ki je zanikal najvažnejše pridobitve civilizacije, ki so dale smisel in smer razvoju človeške družbe v teku XIX. stoletja. Zadostovalo je torej, da se je skupina Pustolovcev polastila državnega aparata, da je prišla na vrh upravnih institucij, za vsiljenje nove smeri državnemu živ-tjenju in s tem obenem tudi socialnemu življenju. Da bi avtomatično odplavili vsak zakoniti odpor proti nezakonitemu izrabljanju in izsiljevanju izvršne oblasti, ker je edini organ ljudske zaščite na Pravnem področju v ustavnem, sistemu Po albertinskem statutu parlament ali, da se točneje izrazimo, poslanska zbornica — če upoštevamo, da je senat predstavljal po svojem izvoru in svojem de-fanskem sestavu samo in izključno voljo državnega poglavarja (kralja) v prvi dobi in voljo načelnika vlade v zadnjih desetletjih — je zadostovalo stalno ustrahovanje tega organa ljudske volje, kar se je doseglo z znanimi zastraševalnimi metodami v cilju, da bi ta edina trdnjava zakonitosti in demokracije ne mogla služiti kot obramba ljudskih pravic in da bi se celo spremenila pod pritiskom nasilja, ki se je polagoma razširilo na vse količkaj važne odseke državnega življe-n1a, v ubogljivo in uslužno orodje zatl-ranja v rokah diktatorja. Glede te diagnoze ustavne bolezni sta-re italijanske države se strinjajo danes »si politični pisatelji in juristi demokratskega prepričanja in na splošno vsi državljani, ki se jim ne toži po monarhiji in fašizmu ali ki ne hrepenijo po zopetni vzpostavitvi novih diktatur — no-vih samo v besedi, ker so tiranija in zatiranje že stara stvar na svetu in imajo dogodki zgodovine svoj pečat predvsem s ozirom na borbo proti njim in njihova »eličlna je odvisna samo od večjega ali »tanjšega uspeha doseženega v tej borbi. Prav nič čudnega torej, če je bila, potom ko so spoznali in opredelili bolezen, Prva skrb naših ustavodajalcev ta, da bi temeljito spremenilo ustroj nove demo-Matične države z vključitvijo novih inštitucij v ustavni sistem, to je novih 0zemeljskih ustanov, v katerih bi prišlo bolje do izraza politično in javno življe-71ie italijanskih državljanov in ki bi istočasno jamčili široko decentralizacijo uPravnih funkcij, ki so rezervirane drža-»t- Na ta način bi dali tudi manjšim »Pravnim enotam — občinam — nov ju-Tidičen položaj, ki bi temeljil na upravni avtonomiji ozemeljske enote. Paka preobrazba prvotnega položaja, ^»irajoča iz globoke zgodovinske krize, ^ je grozila, da bo dokončno pokopala ®*e stare strukture je pokazala obrise 6»°jih značilnosti prav v zadnjem tre-nutku, ko se je s težko pasivno postavko Mučilo eno poglavje zgodovine in se °dpira drugo, ki postavlja pred nas, ka-teri živimo v »Osti. ^uradi številnih vzrokov, ki nima smi- Sln ’ “a bi jih tukaj podrobno proučili, Br bi nas to zavedlo predaleč, toda ki hljub temu prisotni v našt zavesti in *avesti velikega dela državljanov, prav Bq*OVo ni mogoče trditi, da so se ustavo- ajaiec in vlada podvizali, da bi izvedli njem, velikanske odgovor- ljudsko voljo, ki se je tako svečano manifestirala v ustavodajni skupščini. Ge bi hoteli povedati še kaj več, bi lahko pristavili, da je centralna birokracija in številni tako imenovani odgovorni krogi — v resnici je čudno, da kličemo odgovorne tiste kroge, ki so se vedno pokazali kot gluhi za vsa upravičena in zakonita opozorila! —'so vse prej kot pripravljeni spoštovati ustavna določila in bi bili zelo srečni, če bi s kakšno pretvezo ali izgovorom 'tehničnega, političnega ali zakonskega zadržka lahko odložili v nedogled izvedbo ustavne določbe, o kateri je tukaj govora. Grenka resnica je, da je ljudska volja, čeprav najvišji forum po besedah same Ustave, za številne »poštenjakoviče« še vedno ni odločilen faktor družbenega življenja, ampak kvečjemu neprijetna ovira, ki jo je treba premagati, ali pa vsaj obiti, oziroma se ji izogniti; izkušnje preteklosti niso služile. Kar je zapisala zgodovina z ognjenimi in krvavimi črkami, bi se po njihovem mnenju lahko zopet izbrisalo s tako lahkoto, kakor se zbriše s šolske table zapleten matematičen račun. Tak dvomljiv položaj poziva in zahteva po našem mnenju, da se ponovno prouči problem ustroja italijanske države. Naš namen je, da se lotimo tega zgo-dovinsko-političnega proučevanja še preden se lotimo politično-juridične plati avtonomije. Pred nekaj leti je odšlo na pobudo nekega brezvestnega špekulanta iz Platišč, in v kroniki naših časopisov se je o tem mnogo govorilo, na desetine družin v Brazilijo. Upali so, da bodo tam našli srečo, odnosno, da bodo našli delo, ki bi jim zajamčilo možnost življenja, ki je niso imeli tu na naši trpinčeni zemlji. Naši Benečani so prodali tisto malo kar so imeli, če pa niso imeli ničesar, so si izposodili pri sorodnikih in prijateljih denar, ki je bil potreben za plačilo potnih stroškov. Ko pa so prispeli v Brazilijo so spoznali prevaro, katere žrtev so postali. Tam niso našli dela, ki bi jim zajamčilo vsakdanji kruh, ampak pusto in neobdelano zemljo, brez stanovanj, brez cest, zemljo, o kateri je mislil goreči špekulant, da. io bo napravil rodovitno izkoriščajoč pri tem izvršeno dejstvo, ker naši nesrečni Benečani niso imeli niti denarja za povratek domov, niti doma, ki so ga prej imeli. Zgodilo se je, da so se te desetine družin, po mesecih in mesecih težkih dogodivščin, po mesecih in mesecih moledovanj pri italijanskih konzularnih oblasteh v Braziliji, končno vrnile na državne stroške v Italijo. Toda ko so se vrnili, niso imeli kam iti, ker niso imeli več ničesar. Zato je bilo potrebno poiskati drugo pot, ponovno pot izseljeništva, toda ne na tak način kot v Braziliji, da bi lahko znova začeU graditi lasten dom. Toda zgodilo se je, da je na njihovo prošnjo za odhod v Francijo ali Belgijo, kjer bi si lahko zaslužili vsakdanji kruh, odgovorno ministrstvo za zunanje zadeve odgovorilo, da bodo lahko dobili potni list za inozemstvo samo takrat, kadar bodo povrnili državi potne stroške, ki jih je imela za njihov prevoz iz Brazilije domov. Kaj naj torej storijo? Tu je grozila stalna brezposelnost, v inozemstvo jim je pot zaprta. Kdor je imel prijateljska poznanstva, je našel denar na posodo, da je plačal ta dolg.. Nekateri, ki so imeli kakšno hčer, so jo poslaU za služkinjo v razna itaUjanska mesta, da bi na ta način pri-ŠU do potrebnega denarja, drugi zopet so skrivaj odšli v inozemstvo, da bi ne umrli od gladu. Nikomur pa ni prišlo na misel, da bi pomagal tem ljudem, ki so bili tako težko prevarani. K temu dogodku, o katerem smo mislili, da je bil dovolj poučen za naše ljudi, da se ne bodo več pustili prevarati, se je sedaj pridružil še eden. V podobnem, če ne morda celo v slabšem položaju se po prihajajočih poročilih nahaja na stotine delavcev, ki so pred nekaj meseci odšli v Kanado, kamor so jih poslali s posredovanjem zloglasne organizacije ACLI. Gre za tiste uboge delavce, ki so jih prepeljali čez ocean celo z letali, o katerih smo tudi mi pisali pred meseci in so jih pri njihovem odhodu pozdravili celo najvišji predstavniki pokrajinskih in državnih oblasti. Prišli so v Kanado misleč, da bodo tam našli delo in so imeli pri tem tudi precejšnje stroške. Sedaj ni i n 1111111 il 111 m 11 mi 111111 1111 n 11111 n m i limili mn run 11 n i mnninni n im 11 iiiiiiii iiii.ut mi minimumi mmimimm m 111 m 111111 m 11111 miiiimiii Afera Moritesi in ljudsko mnenje Končno ima Italija nekega sodnega uradnika kot je treba, ki se ne boji nikogar in prezira vse tiste, kateri mislijo, da ga bodo lahko ' ovirali pri njegovi preiskavi in iskanju popolne resnice v aferi Montesi. Njegovo ime bo ostalo slavno v letopisih italijanske kriminalne zgodovine. In to po pravici, ker po 20 letih tako imenovane fašistične pravice, v katerem obdobju je bila pravica ponižana in je predstavljala samo bedno masko, ter po nekaj letih finančnih škandalov iz prve povojne dobe, ki so ostali nekaznovani, je to prvi primer, ko se nekdo upa poseči s kirurškim nožem v ta sistem sokrivcev podkupljivosti in natolcevanja, ki se je morda zdel nekaterim skeptikom kot nek definitiven pojav v italijanskem živ- ljenju, ki ga je nemogoče spremeniti. Dedščina starega režima ni bila nikoli tako težka kot v teh dneh. Odpadki visoke birokracije se niso nikoli pokazali v tako jarki luči, moralna nezmožnost, ki so jo pokazali vodilni politični elementi v zvezi s škandali pri aferi Montesi, nam je vzela sapo. Tukaj se ne spletkari proti nikomur in za nikogar, ampak se gre za tem, da se dožene pravico, ki ostane kljub vsemu stvar, za katero teži večji in boljši del državljanov, ki se ne sramujejo biti državljani. Kominformistom so koristili tisti časopisi, ki so skušali ovirati potek procedure in zmešati štrene, ki so obrekovali novinarja Muto. Žalibog gre v tem primeru za mnogo časopisov, ki danes, računajoč na naš šibak spomin, trdijo, da so vedno zahtevali naj se napravi pravica. To so delali vsi kompromitirani funkcionarji, ki so hoteli udušiti afero Montesi ali afero svojih kolegov, ki so bili v njej kompromitirani. To so storili politični možje, ki so mislili, ali so fingi-rali, da s tem delajo uslugo državi, ko so z vsemi sredstvi hoteli zmanjšati vso zadevo. To nadaljujejo še danes, ne da bi se pri tem zavedli, da je prav zaradi takega njihovega zadržanja ta zadeva postala velikega političnega pomena. Gre namreč za to, da bi izvedeli če je v Italiji pravica enaka za vse in če se bo lahko še naprej toleriralo korumpirane in korumpirajoče metode. Narod pa pri vsem tem opazuje in nekaj pričakuje. Kaj pričakuje? pa pišejo, da tam niso našli dela, ampak bedo. V tej oddaljeni deželi so jih prepustili samim sebi, in sedaj hodijo od enega kraja do drugega ter prosijo za delo. Nekateri od teh delavcev so pisali domcv in prosili, naj jim pošljejo denar za povratek. Spričo teh dogodkov se moramo vprašati, kako je mogoče iti še naprej po tej poti, če neka vlada, kakršna je naša, dovoljuje, da pošiljajo njene državljane v podobne pustolovščine. Izseljeništvo ie 'treba zaščititi na drugi način in nesmiselno je, da se pušča na tem polju pobudo v rokah zasebnikov in zasebnih organov, kot se godi v Italiji in o čemer nam vsak dan poroča dnevna kronika, ki govori o škodi izseljencev, ki so verjeli brezvestni propagandi predvsem zaradi dejstva, ker tukaj na noben način ne morejo najti dela. Na njihov račun in v njihovo škodo se organizirajo prave sleparije in prevare. V poslanski zbornici in v senatu so bila stavljena vprašanja vladi v tej zadevi. Odgovori nam niso znani. Vendar smatramo potrebno opozoriti naše ljudi, naj ne poslušajo mamljivih besed, s katerimi jih hočejo pregovoriti, da bi zapustili svojo rodno zemljo, če nimajo prej jamstev, da bodo dobili delo in zaslužek. To poudarjamo še predvsem, ker smo zvedeli, da se je še na stotine drugih naših delavcev prijavilo za izselitev v Kanado. Preden bodo odšli v to deželo, ki jim ni poznana, preden bodo sprejeli takšno odločitev, je treba stvar premisliti. Doživljaji v Braziliji in v Kanadi naj bodo v pouk. Pri tem moramo poudariti, da izšelje-niš'tvo ne reši ničesar. Tuje delavce povsod izkoriščajo in sleparijo. In mi iz Beneške Slovenije smo tisti, ki moramo bolj kot katera koli druga pokrajina Italije nositi v tem oziru posledice. Koncem koncev pa Beneška Slovenija ni tako revna, da bi tu ne mogli živeti. Naša dežela je stisnjena med dvema mejama: jugoslovansko in avstrijsko. Navezati moramo trgovske stike z našimi sosedi, poskušati moramo poslati našo brezposelno delovno silo v tiste kraje, ki so vedno dali našim ljudem zaslužek že od davnih časov. Oddaljene dežele, zlasti one onkraj morja, nam danes ne morejo nuditi drugega kot prevaro, za kar so dokaz zgoraj navedena dejstva. Oblasti bi tudi morale v tem pravcu usmeriti naše izseljence, ker so v primeru, da jim gre slabo, zelo blizu svojega doma. i Sporazum o Trstu podpisan V torek 5. t. m. ob 13. uri popoldne je bil v Londonu podpisan; sporazum o Trstu in o Tržaškem ozemlju. Kot znano, so pogajanja o razdelitvi Tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo trajala več mesecev in so jih vodili Anglo-ame-rikanci. Besedilo sporazuma, o katerem bomo podrobneje poročali v naši prihodnji številki, je bil objavljen istega dne ob 17. uri v Beogradu in Rimu. Sporazum predvideva izročitev uprave cone A Italiji, dočim ostane cona B Jugoslaviji, ki poleg tega dobi še nekatere vasi cone A v miljskih hribih. Predvidena so tudi jamstva pravic narodnim manjšinam, medtem ko postane tržaška luka mednarodna v smislu, da jo bodo prosto uporabljale vse države, vključno Jugoslavija. V smislu sporazuma bo italijanska vlada na predlog Jugoslavije takoj sedaj sklicala konferenco držav, ki so gospodarsko zainteresirane v Trstu, da bi se pomenila zlasti glede uporabe tržaške luke. SV. PETER SLOVENOV Kaduò bo kupovou sadà od nas kostanje? S tjem, de so zaperli u Čedadu fabriko tanina, je bla zadana naši dolini velika škoda. Kakor znano je u naših krajih use pouno kostanjevih gozdou, katjerih les so naši ljudje prodajali u to fabriko an zanj dobivali ljepe soude. Sjekanje kostanjevih gozdou se je varšilo posebno u zadnjih ljetih u zlo veliki mjeri, ker so tista drevesa ušafala boljezen kankar. Desetine taužentu ton kostanjevega lesa bo od sadà naprej ležalo po gozdovih ne de bi od njega imjeli kajšen profit, naspruotno, djela se velika škoda. U naši okuolici nje nobednega, ki bi kupovau kostanjeu les, ker se ta nuca predusem za tanin. Naši šindiki so pošjal pismo u katje-rem so autoritadam razložil kajšno veliko škodo bo tarpjela Nadiška dolina zavoj zapertja tiste fabrike. Več stuó dje-lucu bo ostalo brez djela an tuó glih pred zimo, kar je zaslužek narbuj potrjeban. Troštamo se, de autoritadi boju zasto-pile kritično situacjon naših krajeu an de boju se interesirale za odprjet fabriko u Čedadu. NOVA CJESTA ŠPETER-KLINJE’ U nedeljo 26. setemberja je bla inau-' guracjon novonarete cjeste, ki peje iz šp>etra u Klinjé an Koreda. Ljudje so tega djela zlo zadovoljni, saj jim bo od sadà naprej dosti olajšano djelo an žive-nje. Nič več ne bo trjeba nositi na harb-tu težkih brjeman an hoditi po slabi poti, sadà se bo paršlo lahko u tiste vasi z vozovi an kamjoni. Za gradnjo tiste cjeste ie use stroške krila naša občina an tuó ie približno en milijon an pou lir. GRMEK Kanada jih je cgojufala Dne 29. avošta je zapustilo svoj duom an svoje družine šest djelauceu iz našega kamuna. Sli so čez ocean s trebuhom za kruhom u Kanado. Kadar so se poslavljali od svojih domačih so bli usi ve-sjelega s arca, ker so se troštali, de boju u novi daželi ušafali djelo an dobar zaslužek. Pred dnevi pa smo na žalost zvje-dali slabo novico, de tisti emigranti nje-so ušafal u Kanadi objubiene dažele. Kar so paršli čez ocean njeso jim dal djela kot je pravilo na kontratu an zatuó je več od njih obupalo. Nekatjeri so pisali darmi, de bi se radi varnili, a njemajo soudu za tajšno dougo pot. Naši ljudje so zarjes nesrečni, ker tudi tistim, ki so šli lansko Ijeto u Kalendo-njo an Avstralijo se je glih takuó zgodilo. Kar so bli še par hiši so jim objubil djelo an dober zaslužek, kar so pa paršli u namenjen kraj, jih je pa čakalo tardo djelo an lakota. Nazaj ne morejo, ker ne zaslužijo tarkaj, de bi se plačali vožnjo. TELEFON U TOPOLOVEM IZ NAŠIH VASI Pretekli tjedan so napejal telefon u Topolovo. Ta telefon pa bo služu samo tamkajšnjim financarjem. Ljudje pravijo, de je velika škoda, de njeso u istem času napejali telefon tudi domačinom. Ce bi nucali iste palje, an tuó se da lahko narditi, bi bli stroški veliko manjši an ljudje, ki so že itak odrjezani od sveta, ker njemajo cjeste, bi si s tjem dosti pomagali. Naš kamun naj bi se interesiru za tole rječ, saj so po dosti drugih vaseh Beneške Slovenije napejal telefon an je za napeljavo daržava krila use stroške. ROKO SI JE ZLOMU Pred dnevi je padu iz stolice Tomazetič Pavel, Hlipežu po domače, star dve ljeti an si par padcu zlomu pravo roko. Starši so ga pejali u čedadski špitau, kjer se bo muoru zdraviti več časa. Puobču želimo, de bi hitro ozdravu. HLODIČ — Za cjesto, ki so jo začel djelati že lansko ljeto od glavne ceste do Platea je daržava dala še 900.000 lir. S tjem denarjem boju zgradili še en košček cjeste. GORENJE BRDO — U soboto 26. septembra smo imjeli novlče v naši vasi. Oženila se ie 20 letna Marija Trušnjak z Marjanom Scrignoro iz Dolenjega Brnasa. Mlademu paru želimo srečno an veselo skupno življenje. DREKA Šmartno se je ponesreču Kar se je vraču pruot svojemu duomu je Dreščič Ivan iz Dreke takuó nesrečno padu, de se je zvaliu u potok, kjer je nar šeu smart. Ponesreču se je blizu PaČuha an ga je našeu martvega en domačin, ki je tam blizu kosiu travo. Ranci Dreščič je biu dreški puoštar u penzjonu an zatuó je biu zlo poznan an parjubjen med ljudmi. Na kraj nesreče so šobit paršli karabinerji, ki so začeli djelat preiskavo za zvjedat kakuó se je ponesreču. Družini rancega Dreščaka izrekamo naše iskreno sožalje. SV.LENART SLOVENOV NOU BRITOF U KOZICI Po dveh ljetih djela so končno ljudem iz Kozice nardil nou britof. Od sadà naprej ne boju več ta martve pokopaval u Sv. Lenartu, ki je biu oddaljen od Kozice dobro uro hoda. Ni dougo od tega, de je umarla černo-ta Alojzija, stara 80 ljet, iz Kozice. Pogreba se je udeležilo dosti ljudi, saj je bila ranca dobra žena an poznana po usej okuolici. ČEMUR — Umarla je Vinjuda Tomazetič, stara 69 ljet. Družini pokojne izrekamo naše sožalje. GORENJA MJERSA — Rini Žnidaršič, štengarjevi po domače, se je rodila čeči-ca. Materi an novorojenki želimo pouno zdravja an vesejà. lì l i l 111111 i 11111 ■ 111 m 1111 h 111 m 11111 lì 11 i l 111 l in i I I I i l iiiiiiiiiiiM!iii!iiiuiiiiiitiììii!i'inì:i'iìiiiiì'iiiìiiiiiiì m unii imi TIPANA Debeleži no ne boju posijali otruok škuoli Ljetos Debeleži no njemajo škuole. Njih otroké no muorejo pošijati se učit tu Karnahto ali tu Viškoršo, ki so deleč no dobro uro hoda. Autoritadi so zaperli škuolo s pretvezo, ki to je maso malo otruok an ki zavoj tega to se jim ne splača. Na ljepa skuza to je še tale. Ma tele bot ne vjemó, če na bo autoritat jo Spuntala. Debeleži so se ložli usi dakordo za ne pošiljati škuoli njih otroké ne tu Viškorše ne tu Karnahto, zak no vjedó, ki to je druzih vasi par kunfine, ki no majó mankuj otruok an so jim škuolo dali. Dan pražemplen, to je dosti paize tu provinciji od Gorice, ejtu k’ no majó slo-vejske škuole, so nardili škuolo taljano še če so bé kuj tri fameje taljane, ki so mjele use skop kuj štjeri ali pet otruok. Zakuó so itako nardili? To nje težko za jo indovinati, če to nje bo ne škuole slovejske tu vasi, sigurno njeso bli nardili škuolo za pet otruok. Tu Debeležu, ki to je desat otruok, ma ki no njemajo slovejske škuole, an no bi tjeli mjeti di-rit jo mjeti, zak kostitucjon na pravi, ki usaki citadin o mà dirit beti naučen tu suojim maternem jeziku, no nejčejo dati nančej škuole taljane. Ljepa politika to je še tale. An zat no djejo, ki smo usi dnaci pred štadom. Vjerjejta jim! Mankumal, ki judje no njeso Stupidi tej, ki ruo naše autoritadi školastike kudajo. Donas no vjedó, ali so začeli vjedati kuó no majó za ne di-rite. Dirit to je te za beti tratani usi dna-ko, ne glede na jezik, ki no čekarajo par svej hiši, zak pred štadom ve djelamo usi naš dovej : plačuvamo tase, djelamo soudat, rišpetamo lečč an itako inda-vant. To leč no jo poznajo še Debeleži an óetà vidati, ki no če mjeti oni ražon. Intant tu Debeležu e se formóu dan komitat, ki u pobjera fjerme za odprjeti na škuolo privano, ma ne taljano, tej, ki o bi tóu tikeri kudati. če no boju usi dali njih aprovacjon, škuola na če beti slovejska, otroci no če se učiti tu njih maternem jeziku. ZAKAJ NE ODPREJO KUNFINA TA NA »PONTE VITTORIO«? To je žej dan ljep čas, ki no pravijo, ki no če odprjeti kunfin ta na »Ponte Vittorio«, zak no morita judje libero, ali z njim malim permesom, tu Breginj an tu Kobarid. A rječ ne se zauljekla an tle smo škuažej pred zimo, brez ki to bodi bó kej nareto. Z druzimi kraji so odperli, zatuó no naši judje se uprašajo kako te tuó, ki tle par nas no tekaj na douzem zaulačujejo. Narditi dan liber tranzit z našim ku-munom an z vasmi Kobariškega to je na rječ vital za naše judi, posebno za vasi Prosnid, Pletišče an Brezje, ki no gravi-tajo na te kraje. Te tri vasi so simpri njih afarje djelale z Breginjem an Kobaridom an brez poti, ki na bodi odper-ta na te kraje, no ne morejo živiti. Zatuó naj se autoritadi pobrigajo za rešiti to rječ prej, ki no morejo, zak judje no majó bizunjo živiti. FOJDA Javna djela Za gradnjo nove cjeste, ki bo vezala Fojdo z gorskimi slovenskimi vasmi Pe-droža, Podklap an Podcerkev so bli dodeljeni 4 milijone lir. Drugih 2,500.000 so dedelili za gradnjo kasarne finančnih stražnikov u čeneboli an, 2 milijona lir za gradnjo ejerkvenega turna u Pod-klapu. Na kumunu so druge pratike u teku za dobiti od kompetentnega ministrstva potrjeben denar za asfaltirati cjesto, ki iz Fojde na peje u Videm. TAVORJANA HUDO NEURJE POUZROČILO VELIKANSKO ŠKODO Zadnje dni setemberja je huda ura zadala našemu kumunu tako škodo, ki judje je ne puomnejo. Uodà je odneslà mostove, razrila cjeste, poUzročila plaze an use puoje poškodovala. Se računa, de škoda znaša približno 50 milijonu lir. Posebna komisija, ki so jo sestavljali domači ljudje, je šla u Videm na prefe-turo uprašat za pomuoč. Zaenkrat so oblasti objubile, de boju skarbjele za cjeste popravit, za drugo pomuoč boju muor-li čakat kaj bo odguarìu governo. AHTEN POPRAVILA NA CJESTI AHTEN-SUBID Pokrajinska uprava (Amministrazione Provinciale), dakordo z našim an tipaj-skim kumunom,-ne deliberala popraviti cjesto, ki od Ahtnà na peje tu Prosnid. Djelo no če ga dati dnemù »Cantiere di lavoro«, tuó to se pravi, ki djelouci, ki no boju ta na tej ejesti djelali, no če jim dajati za plačo 500 lir na dan. Sevjeda, ki tuó to nje jušto, ker dan djelavec o bi móu dirit beti plačan tej, ki o meretà, po sindikalnih tarifah. A tuó to ne veja za naše judi, zak so usi dižokupani. Itako ali no muorejo sprejeti to ponudbo ali paj še teha ne mieti. n lì 1111 n 11 imi 11 lini lini uni m min n m i ni ihiiiì ih i in uni 111111 ■ i ■ 11 - m 111111 imun inumili BRDO Muzac, zapuščena vas Muzac u bi muoru beti pais, kjer no najlješe stoju tu našim kumunu. Kle iz-vjera Ter, kle ve marnò čedeno muških hor, ki so znane po ejelem Farjulu, kle ve marnò te najbuojše uode cjele doline an planjava, ki od Muzca na se rastjega do Tanameja, to je ’na teh najlješih od cjele provineije za kampegiie poliete. Ki to bodi use tuole organizirano, ki na bodi nareta ’na dobrà propaganda po Farjulu, Muzac u biu tóu diventati dan turistični center, ki u bi tóu invidjati Kamijo, Kanalsko dolino an buohvje kaj drugih krajeu. Na žalost to nje itako. Kle par nas to iiiìiiiiìììiiiiiliiìiiiiiiiiiiiiiiiiìiiìiiììiiìiiìnì m iiiiiiiii n n i.t.1,1.1 il,li 11111111 ni! iì i imunimi il 11 iiiiminuniiii 11 tini un NEME Žalostno obljetnica Dnevi 29., 30. setember an 1. otuber 1944 so bli za nas najbuj strašni dnevi, kar se jih nahordà naša štorja. U tjeh dneh, tuó to je pred 10. ljeti, so nacifa-šistl nardili iz naših hiš horeče bakle, itako k’ od naših domačij to nje reštalo drugega kot veliko pogorišče. Kar so partizani s pomočjo domačih judi prehnali iz Nem an okuolice nacifa-šistične horde, so Neme postale na mala libera republika. Tuó te pa itako urajbja-lo okupatorje, de so parpravili plan za uničiti do zadnjega čantona to vas. Partizani so dobró vjedali, s kemi no majó Cefà an zatuó so konsejuali judem, naj utekó prej k’ no morejo. Judje so u velikih skupinah bježali o horske vaši an nesli za sabo le najbuj potrjebne reči za živenje. An rjes žej drugi dan, tuó to je 29. setemberja,, so paršli SS-ouci an zažgali uso vas do zadnje hiše. Težje, ki njeso u pravem času utekli, so bli internirani an dosti od njih se njeso uàrnili več. Tuó te bó nekéj strašnega. Ne dou-ho potè m so okupatorji odšli an Neme so reštale še dougo časa le pogorišče. Donàs je vas skuažej usa obnovjena an to se malo pozna, k’ ne tle divjala tekaj strašna, uéra, a rikordo na te strašne dni u se nje an u se ne bó maj zbrisou. Ljetos te pasalo desat ljet od tjeh strašni dni. Judje so žalostno hodili po Nemah an se druh druhemu augurali, k’ to bi ne bó bizunjo maj več vidati itako strašnih dni, tej k’ so bli težje jušto pred 10. ljeti. TU NEMAH NO ČE ODPRJETI ŠKUOLO PROFESJONAL Z vjedali smo, ki no če preče začeti djelati tu Nemah no škuolo profesjonal. Skopo te škuole to je za dati dan meštjer tim mladim, posebno za te od gorskih vasi, ki no njemajo majednega meštjerja an no ne morejo priti do djela predusem zavoj tega, ki no ne znajo majedno rječ, če ve izomemo uón to za nositi br j emana . Judi, ki no ne znajo druzega kuj brje-mana nositi po svjetu no njemajo bizunjo, zatuó to če koventati, ki naši mladinci no se učita, če no le morejo kak meštjer. Izlet u Jugoslavijo Iz Nem na če jeti tu Jugoslavijo drugi tjedan, na tridneuni izlet, skupina 40 judi. Izlet e bi organiziran od turističnega urada UTAT na pobudo domačih. Vijač no če ga narditi z autobusom, ki ga je dala a dispoziejon domača dita, Comelii. Te to je te parvi skupni izlet, ki so ga organizirali za Jugoslavijo ta na Farjule odkar ne finila uéra. Ljepo to bi tjelo beti, ki no uzomita dnake iniejative še druge vasi. e use zaspano. Majedan u se ne interesà za storti spoznati tu naš tekaj ljepi čan-ton, Itako, judje, ki no žive tu Muzce no patišajo veliko mizerjo, ker njih zemja na ne daja majednega pardjelka, z druzjem krajam to paj nje majednega djela. Muž-čenji no muorejo takoviš štantati buj kuj majedan drugi pais od našega kumuna. Ne moremo kapiti kako te tuó, ki autoritat, posebno naša autoritat kumunal, na ne vidi tega, saj usaki človek u more vidati kako no tarpe te božji judje. Ve vjemó, ki kumun u njema s kjem za jim pomati, ma s tjem to nje reéenó, ki to mà pustiti no uàs zapuščeno, posebno kar ve vjemó, ki na mà use pušibilitadi za se ekonomsko razviti. To koventà no mar dobré uóje od strani tjeh, ki no nas raprežentuajo. To koventà se interesati, to koventà študjati, kako to mà rišolveti ekonomski problemi naših judi. Tuole, ki u muore narditi? Naši možje, to se kapi-Sà, ker od drugih ve njemamo an ne moremo čakati. Kar to e kej dobrega za narditi, bodimo sigurni, majedan u nas ne pride za giaketo ulačit, tuó ve muo-remo mi sami narditi. Forešti ta h nam no če priti an no hodijo kuj kar te za kej mjeti, tàboto nu nas poznajo, kar te za kej dati no ne vjedó nančej če smo ta na svjetu. Zatuó zbudimo se an naj se zbude težje, ki no majó dovej naše interese braniti. Za te, ki so se upisali za iti tu Kanada Dosti judi od našega kumuna so se upisali za iti tu Kanadà, kudoč, k’ no če tačje obrjesti salame pronte an k’ to če koventati kuj je disbjesiti. Nekateri so začeli ponujati za prodati tuó malo, ki no majó. Prej kuj narditi take štampenje naj se ljepo prepensajo, ker Amerika to nje več ta danbotnja. Djelouci, ki so šli tu Kanadà duà ali tri mjesca nazat iz drugih kumunou od naše provineije no pišejo, ki tačje to e zlo slabo, ki so brez djela an ki no ne vjedó s čjem se preži-viti. Nekateri so pisali ta kiši naj jim pošjejo soute za nazat priti. Zatuó ne stuojmo se naàti še mi jeti tu klješče anjelé, ki ve vjemó kako to e. GORJANI Kriza u kumunskem konseju Naš kumun e pretekla ljeta zaprpsiu autoritadi, ki no priskočita na pomuoč za več jaunih djel, ki so ntobhodno po-trjebna. Obečano te jim bó, ki to če beti use nareto, a na žalost fin donàs gorjanski kumun u nje jéu še no palanko. To se kapi, ki tu takem stanju, naša miništracjon kumunal na ne more jeti mdavant. Zavoj tega so se majoranča konsejerje ložli dakordo, ki če no ne boju dale u kratkem času kako pomuoč kumunu, no če dati dimišjoni, ker te di-bant urditi kumun, če z drugim krajam autoritadi no nejčejo priti pruòtem s kako pomočjo. Breg to je ta zadnja slovejska vas pruotem soncu zat. Tu naši vasi u fini-ša slovejski svjet, ker od kle indavant u začne latinski svjet. Smo itako ta zadnja vas. Na žalost paj smo te zadnji še za druge reči. Naša vas na e brez električne luči, brez cjeste an brez škuole. Par nas ve muoremo prenašati use ta na harbatu, si svetiti par petrolju an naši otroci se učiti tu njem toblade to more rejči. Majedan u se ne interesà za nas. A kaj timpa. to mà ieti indavant šče takolé? Te ries, ki smo mala vas, a ker smo žej tekaj deleč od sveta, skriti med horami, naj nam da autoritat mut za se povezati s svetom, če ve bomo brez cjeste, brez luči an brez škuole, čemč simpri beti te zadnji, čemo simpri beti odej ep j eni od sveta. NOVA CJESTA Pretekli tjedan so začeli djelati novo cjesto, ki iz Tipane na če pejati u Zaso-larje. Ta ejesta na če predusem sarvija-ti judem za prevoz puojskih pardjelkou an sena iz tega kraja. Domačini, ki no djelajo to cjesto no njeso plačani po sindikalni plači, ma- no jim dajejo oku 600 lir podne. VICEPREFET MED NAŠIMI JUDMI Naši judje so začeli horcolati. An no njemajo nančej tuarta. Tej, ki so tratani, autoritat na ne more pretendati, ki no bodita kontenti. Sai, po resnici po-vjedano, to nje kumuna tu naši provinciji, kjer judje no štantaio tej par nas-Djela neč, tase visoké, časi še buj kuj tu Farjule, nazadnje še maltratani, kef onjo no tant no zaperó kaceha. Tele reči so parSlé tu uha videmskemu prefektu, ki e subit prevedóu poslati tu Tipano viceprefeta dott. Buono. Z njim e paršču še znani general Morrà, vicepre-šident od provineije. Neparčakovani gostje so se interesa,li kako no judje stoj® an so na lastne oči vidali kako no štan-tajo judie par nas. Obečali so, ki no če se interesati za use naše probleme, med temi še uprašanie naših ejest, ki zavoj zadnjega dežd, no maió bizunio popravila. Sperajmo, ki no bodita, mož besjeda. SMARTNA NESREČA PAR DJELU To nje dougoi od tega, ki ne tu Viškor-ši točala na velika nesreča, ki ne pretresla ejelo našo okuolico. Devetnajstletni Gino Tomažin iz Viškorše, na kraju Za-rop, e se objesu z rokami ta na teleferiko an tale ne se udérla. Nesrečni sin e sp»' du hloboko tu dolino an se hudo ponesreču. Šobit so ga pejali tu špitau ah tle e umar. ČEDAD Zimski urnik trgovin S 1. otuberjem pa do 1. aprila boju trgovine u Čedadu odperte ob telili urah: Trgovine jestvin : ob djelaunikih od 8,30 do 12,30 an od 14,30 do 19. ; ob sobotah ah kadar je targ od 8,30 do 13. an od 14,3° do 19. Ob nedeljah zaperto. Pekarne an prodajalne kruha: ob djo-launikih od 7. do 12,30 an od 14,30 do 19-' ob sobotah an kadar je targ odi 7. do 13-an od 14,30 do 19. Ob nedeljah od 7. d® 12.30. Mesarije: Ob djelaunikih od 7. do l2-> popudan zaperto; ob sobotah an kada* je targ od 7. do 13. an od 15. do 19. nedeljah zaperto. Trgovine z blagom: ob djelaunikih 8.30 do 12. an od 14,30 do 19.; ob sobota^ an kadar je targ od 8,30 nepretargoma 19. Ob nedeljah zaperto. Trgovine z železnino (ferramenta) : djelaunikih od 8.30 do 12. an od 14. 18,30; ob. sobotah an kadar je targ 8.30 do 13. an od 14,30 do 18. Ob nedelj*11 zaperto. UREDITU RJEKE LESA Ministrstvo za djelo u Rimu je dol ’ i --j* I t i l t l I t I M tl, I i‘t I t l 11 lit.t IIII •nit 1'I'1>|||||1|IM'1>|||I| t mirri t'ITllMIIit I -I I I I I 1 1 I I I I I II I l’l I 111 I l I I I M l. Drobtinice iz zgodovine Beneške Slovenije LETO 1518 Danjel De Rubeis, pomožni škof Oglejskega patriarha, je z dekretom 23. maja 1518 dovolil prebivalcem Tipane, da smejo sami pokopati mrliče, ako zaradi slabega vremena, snega itd. slovenski vikar iz Njem ne bi mogel priti v treh-štirih dneh v Tipano. Večkrat se je zgodilo, da ni vikar mogel do Tipane po 15-30 dni, zaradi deročih potokov; v tem času so hranili mrliče izven vasi, v kakem »ka-zonu«. LETO 1598: KUGA V BREZI J AH Leta 1598 je razsajala v Breziiah huda kuga (peste), tako da so ostali živi samo trijé možjč. Oblasti iz Vidma so ukazale sežgati vso vas in tisti trije možjč niso smeli k ljudem, da bi ne prenesli kuge še po drugih vaseh. Dolgo časa so morali živeti v nekem »kazonu« na prevalu »Kamnjaka«, nad Platišči; živež so jim nosili iz Platišč. Ko je izginila vsaka nevarnost kuge, so se povrnili zopet v Brezje. LETO 1664: VELIKA LAKOTA V BENEČIJI Vse polno ljudi je umrlo od lakote. Dne 18. aprila je umrl za lakotjo 60 let stari Simon Kabaj iz Grmakà, dne 15. maja pa 45-letni Kocijan Simac iz Seucà. LETA 1692 je zgorelo župnišče (farouž) Sv. Lenarta in vse kar je bilo v njem. LETA 1763 je bil ubit pri Molinah blizu Tarčeta en Slovenj, ko se je vračal domov iz sejma sv. Petra. LETA 1778: VELIKA SUŠA V BENEČIJI Ód 15. novembra 1778 do 22. aprila 1779 ni padla niti kapljica dežja, ne sne-gà. Posahnila je skoraj vsa trta (venjika) in mnogo dreves. Zgorela je vsa gora Mija. LETA 1700 dne 14. maja je prišel birmat otroke v cerkev sv. Lenarta sam oglejski patriarh Dijonizij Delfino. LETA 1789,: VELIKA BIRMA V FOJDI Dne 23. maja je prišel birmat v Fojdo (Faedis) videmski nadškof Nikola Sagre-do. Naval Slovencev, ki so pripeljali birmat otroke iz bližnjih in daljnih vasi, je bil tako velik, da: je nadškof moral prekiniti birmanje in ga odložiti na popoldanske ure. Ob štirih popoldne, potem ko je bil napravljen red v cerkvi s pomočjo žendarjev, je zopet začel birmovat, pa število slovensikh birmancev je bilo tako veliko, da je birma končala še lé eno uro popolnoči. (G. Piccini »Faedis«j. nili, da pojdejo po drva. šli pa so vsi skupaj, ker so se bali volkov ter bi jih bilo posamič strah. Spredaj je hodil župan, a za njim drugi možje v dolgi vrsti. In vsak je nosil sekiro čez ramo. Pot je bila dolga, postalo jim je dolgčas, zato so se začeli pričkati, čigava sekira je najostrejša. Župan je trdil, da njegova sekira najbolj reže, pač zato, ker je župan. Drugače ne more biti. Drugi je vpil, da ima njegova najtanjšo ostrino, ker je najbogatejši kmet v vasi. Tretji je iz tega ali onega vzroka hvalil svojo sekiro. Drli so se drug na drugega in nihče ni hotel popustiti. Spoprijeli bi se bili, če bi ne bili srečali nekega cigana. Ta je jezdil na ukradeni kobili, za njim je poskakovalo žre- JOSIP STRITAR: NA POTI \ ŠOMJID Kaj mudiš me, oj zeleni Ptiček, ti utegneš peti, in cvetoči travnik ti? kar ti treba, znaš ti že; Lep si, ali v šolo meni, v šolo moram jaz hiteti, ljubi travnik, se mudi. kjer se bistrijo glavè. Urne ribice v potoki, Ali ko pa šola mine, rad bi vam tovariš bil; kakor ti bom, ptiček, prost; tekal, skakal bi po loki ‘ hej čez jarke in krtine! in metulje bi lovil. Travnik ves bo moj in gozd. Kaj je ž Misli ob začetku šolskega leta Tople poletne noči so se zbrale na pomenek Šivali in sova je prva spregovorila: »Kdo mi vè povedati, kaj je življenje?« Slavec se takoj oglasi, rekoč: »življenje je pesem!« Krt pa pravi: vJaz rijem pod zemljo in lovim črve; to je moje življenje.« Metulj, ki je ves dan letal s cvetke na cvetko in srkal med iz njih, reče: »življenje je srkanje sladkosti.« »življenje je moč in svoboda,« je zaklical orel. Mimo priteče bogatinov sin, ki se je vračal z veselice: »Vsi skupaj nič ne veste. Veselite se in uživajte, to je življenje.« Mravlja, ki je doslej skromno poslušala, pravi: »življenje je delo brez pr e-stanka/« čebela pa pripomni: »življenje je satje, ki ga polni delo!« Mimo pride modrijan in reče: ))Naj- bolje sta odgovorila mravlja in čebela, zakaj življenje je res satje, ki ga vztrajno delo polni z medom.« Mladina, ki stopaš v novo šolsko leto, posnemaj mravljo in čebelo! be. Od sedla mu je visela velika bisaga. Modrijanci so ga ustavili in poprosili, naj razsodi v njihovem sporu. Pove naj jim po resnici, katera sekira je najostrejša. Cigan je vzel prvo sekiro, preizkusil s palcem njeno ostrino in jo vtaknil v bisago. Z drugo sekiro je storil isto. In s tretjo in s četrto — do zadnje. Modrijanci so debelo gledali in čakali, kaj poreče. Cigan pa je molčal. Ko je imel vse sekire v bisagi, je spodbodel konja in brž oddirjal. Modrijanci so se šele takrat zavedeli, da jih je cigan prevari!. Razsrdili so se in tekli za njim, da bi ga ujeli. Toda ciganov konj je bil hitrejši kot njihove noge. Komaj se jim je posrečilo, da so ujeli vsaj žrebe. »Eh,« je dejal župan, ki je bil najmo-drejši, »kaj pa smo s tem pridobili? žrebe bo steklo za svojo materjo, mi se bomo pa obrisali pod nosom. Da nam ne uteče, si moramo kaj pametnega izmisliti.« Stali so okoli žrebeta in razmišljali, v gube nabirali čela. In je bil zopet župan, ki je zadel pravo, »žrebetu moramo naložiti tako breme, da ne bo moglo uteči,« je dejal. Modrijanci pa so mu v en glas pritrdili: »To je beseda 1« A kaj naj naložimo žrebetu? Vse, kar so imeli s seboj, so bile njihove obleke. Slekli so se in vse, kar so imeli na sebi, zmetali na hrbet žrebeta, Da niso bili čisto nagi, so si obdržali samo hlače. Le župan si je obdržal tudi kučmo. Toda komaj so žrebe izpustili, je na vso moč zdirjalo za ciganom. Modrijanci pa za njim, a ga to pot niso mogli ujeti. Ostali so z dolgimi nosovi sredi ceste. Bili so brez žrebeta, brez sekir in brez oblek, v samih hlačah. Župan je bil še na najboljšem, ker je imel tudi kučmo. To so Modrijanci šele tedaj opazili in šli nadenj. Vpili so: »Preklemani župan, ti si kriv, da nam je žrebe uteklo. če bi mu bil tudi ti vrgel svojo kučmo na hrbet, bi se ne bilo moglo premakniti.« In v svoji jezi so mu jih naložili, kar jih je mogel nesti. Tako hudo pa tudi ni bilo. Zupan je bil navajen še hujših stvari od svojih občanov. Ko se jim je jeza ohladila, so znova razmišljali. Ali naj se vrnejo domov brez sekir, brez oblek in brez drv? To bi bilo le prehudo. Vsaj drva morajo prinesti. Saj pojde tudi brez sekir. Na griču pred njimi je stalo mlado drevo. Sklenili so, da ga bodo izruvali. Župan se ie z obema rokama oklenil debla, drugi župana, tretji drugega in tako naprej po vrsti. Vlekli so in vlekli, da bi izruvali drevo, se napenjali, kar so imeli moči. Tedaj je pribrenčal komar, sedel županu na vrat in ga pičil, župan je spustil drevo in se čofnil, da bi ubil komarja, Modrijanci, ki so vlekli, so se prevalili na tla, se strkl j ali po bregu in z županom vred štrbunknili v globok prepad. Kako so potem Modrijanci prišli iz prepada, ne vem. Morda je kako res pametno uganil njihov modri župan. če bi se ne bili rešili, bi se ta zgodba ne bila razvedela. Sam se je nisem izmislil. JOSIP JURČIČ : Jurij IKczjak SLOVENSKI JANIČAR = Iz te zamišljenosti ga prebudi modrooki sinek, vprašaje: »Oče, kdaj greva v Etično po očeta Bernarda, ki me bo Lrati učil, kakor ste rekli?« »Jutri,« odgovori oče. »Kajne, jaz pojezdim z vami?« »Ako boš priden,« odgovori oče. Fride pa v tem hipu stara hišna naganjat gospodarju, da je vratar odprl tujemu gospodu. Precej odide gospodar Sosta sprejemat in po stari navadi go-stit. Stara služabnica pa se usede h gospodiču in jame z urnim ženskim jezikom razkladati stare pravljice in pripo-Vedi mlademu dečku, ki ga je nekdai Potovala in ljubila boli, kakor da bi bil njen. Medtem najde gospodar Marko v svo- jem gradu starega znanca iz mladih let, _ ° Je bil še na vojni v nemških deželah. t® navadnega ni bilo, da je prišel iz tìalJnih krajev prijatelj prjatelja obiskat. ?Ato ee je tudi Marko Kozjak začudil, ko je videl viteza na svojem domu. Ir -cej ko se pozdravita in k vinu sedeta, se vname med njima govorica. Kmalu potem je odjahal tuji vitez na brzem konju po strmem klancu z gradu v dol in izginil med drevjem, ko ie ravno sonce zahajalo za goro. V gradu se je ko blisk raznesla novica med hlapci, da gredo na vojsko. Nekateri so se veselili, nekaterem pa je prišla nenadna novica prav nevšečna. Veliki hlapec dobi od gospoda povelje, naj pripeljejo nekoliko konj s pristave, naj ogledajo sedla, nabrusijo orožje in preskrbe druge vojne ječi. Ves večer so letali po gradu sem ter tja, iskali zdaj te, zdaj te reči, vriskali in vpili in uganjevali med seboj, koga bo jutri gospod odločil za vojno, koga za doma. Eni so se veselili, kako bodo šli zopet daleč po božjem svetu, kler se veliko napleni in kjer je že nekateri obogatel, enim pa je srce poskakovalo, da bodo zopet meli priliko očitno pokazati svo- jo hrabrost ; le malokateremu mlajšemu jo to srce poliralo, da bo moral zapustiti •staro mater, ki stanuje doli v dolini, in da, bo morda umrl na tujem, na širokem polju nepoznan in nepokopan. Toda zadnji te skrbi niso pokazali očitno, drug drugega se je sramoval. Še največ pa je imel premišljevati graščak Marko sam. časi so bili malo varni, imel ni nikogar, da bi mu dobro varoval domovje in otroka, edino njegovo veselje in upanje. Bil mu je brat Peter tu v gradu najbližji v rodu, za na vojsko pa ne. Kdo bi bil boljši za sinovo varnost od strica? Ali kak je bil Pete - Kozjak? Kak varuh bo ta, ki se ne zmeni za nobeno vnanjo reč, ki ves dan, vse leto v gradu tiči in misli svoje reči? Kako bo ta brat osebno varoval grad, ako med časom prihrumi divji Turek? Imel je sicer Marko bratranca v soseski, graščaka Lu-doVika Kozjaka, moža, sposobnega za vsako nevarnost in delo, ali ta plemenit-nik je moral tudi cesarju na pomoč iti kakor on. Nazadnje pa mu vendar ni bilo drugega storiti kakor bratu Petru izročiti sina in grad. »Brat je le brat,« si je mislil, »predrugačil se bo, ko bo videl, da mu zaupam. Zapretim mu, naj bo oprezen, z otrokom naj lepo ravna in povabim še iz stiškega kloštra očeta Ber- narda, da mi bo učil in izrejal sina; nazadnje pa še poslom in hlapcem ostro zapovem, da bodo ravnali kakor do zdaj. In poslednjič — kaj bi se plašil, saj pridem čez mesec dni ali dva že nazaj; nekateri boj sem preživel, bog me je otel, gotovo me ne bo pahnil v nesrečo zdaj, ko me je sinu treba.« Tako je mislil tisti večer Marko Kozjak. četrto poglavje Glas gospodov hlapce kliče: Zor je, hitro mi vstajajte, brzo konj’če napravljajte, jih sedlaite, obrzdajte, se na vojsko naravnajte! Narodna pesem. Markov brat Peter Kozjak je sedel v svoji izbici blizu starega stolpa, ki je bil sezidan še v starodavnih časih, ko so jeli Slovenci posnemaje Avare in Franke, staviti na gričih trdna stanišča, da bi branili tu svojo prostost. V tistih starih časih so bili sezidali tudi Kozjaki o-krogle stolpe na holmu in ohranili sebe in svoje slovensko ime čez vse čase nevarnosti, celo tedaj, ko se je naselilo po slovenskih gorah mnogo nemške in laške gospode, ki je vzela zemljo zase v posest in potem kakor dobroto razdelila med kmete, prvotne posestnike, to se ve za odmerjeno tlako- in desetino. Peter sam še ni vedel novico, ki je napolnila ver, grad, hleve in dvorišče, kuhinjo in orož-nice, ki se je bila naglo raznesla celo v dolino med kmete. Sedel je med zaprašenimi starimi listinami, med knjigami in pergamentastimi starimi pismi, s črkami napolnjenimi v latinskem jeziku. Kopica takih knjig je ležala poravnana pred njim, toda noter ni gledal. Naslonjen na stol je gledal v kot, kjer je bil prepel pajek veliko mrežo od knjige do knjige. Pa ko bi kdo menil, da je opazoval živalco, bi se bil zmotil. »Tema je že, kako da mi nihče ne prinese večerje!« Tako je godrnjal predse, in obrvi so se mu zvlekle še grje na čelu. »To je, ako človek živi od tuje milosti: kakor drugi hočejo! Tega je moj oče kriv; lahko bi mi dal, da bi živel po svoji volji in želji, ali tega ni storil; ti —• ti nisi bil moj oče!« in oči se mu posvetijo, ko zagodrnja to. »Kaj je brat, kaj sorodstvo? Kdor mora živeti pri svojih sorodnikih, je večji revež od onega, ki prosi vsak dan pri kmetu, zakaj ta lehko imenuje vsaj torbo, ki jo nosi okoli rame oprtano, svojo lastnino. Jaz pa moram (Nadaljevanje na 4. strani) ZA NAŠE DELO sebno če je bilo kislo al mlado, se nardi na dogah sčasom skorja vinskega kamna. Vina, ki imajo malo kisline, raztopijo nekaj tistega kamna an zatuó postanejo buj kisla. Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL po kg. Gnoi je zlato že večkrat smo povjedal to resnico, a naši kmetje dostikrat tistega nejčejo za-stopit. Iz rahlega gnojnega kupa morejo padavine (daž, sneg) izprati dobre sostance, takuó de kmet vozi na njivo prazno steljo. TJ rahlem kupu gnoja so raziskovalci konštatiral 67,5 gradu temperature; gnoj je u 22 tjednih zgubu 48% organskih sostane an 35% dušika, U dobro natoučenem kupu pa je temperatura u istem času le malo narastla an zguba organskih sostane je znašala 28% an 16% dušika. Zatuó je trjeba skarbjet, de se natouče gnojni kup takuó, de bo imeu gostoto testa an de ne bo mogu vanj prit ajar, gnoja pa tud ne izpirati daž. Buj ku je visok kup an buj ku so visoke strani, buj se usede. Gnoj se naklada na en velik kup al u več manjših kupou. Buj ku je majhno gnojišče, buj visoki naj bojo kupi. Na dno gnojnega kupa dajte plast starega gnoja. Bakterije u starem gnoju djelajo dosti oglikove kisline, ki prepoji (impre-njà) ves kup an zmanjša za polovico izgubo dušika med zdrelenjem gnoja, Par-poroča se, de u hljevu posujete po tleh s superfosfatom — po pou kilograma na dan — de se veže amoniak, ki izhlapeva (evaporizà), u netopliu amonij akalejeu fosfat. U gnojnem kupu pa je superfos-fatna kislina pruotiutež gnojnice, de gnoj zdreleje buj poč as an se zatuó zmanjša izguba sostane. Superfosfat razjeda parkle živini, zatuó ga muorate dat pod steljo. Gnojni kup muora biti nimar malo mokar. Zatuó muora bit dno gnojišča nepropustno. Kup gnoja naj bo u senci. Kar je kup visok, ga pokrijte s 5 centimetru debelo plastjo natoučene zemlje, de ga ne bo izprau daž. Kdaj an kakuò se uničijo sadni an vartni škodliucii U oktoberskih nočeh začnejo hoditi iz zemlje mali zimski pedici. Samci (mar ski), ki imajo razvita krila, ljetajo po varhovih dreves, kamor hodijo samice (femine), ki ne morejo ljetat. Oplojene samice znesejo u varhu drevesa 200 do 250 jajčec u kupčke po 20 do 40 skupaj. Jajčeca ostanejo čez zimo tam an mraz jim ne škoduje. Kar drevje ozeleni, se parkažejo zelene gosenice (kosmati čarvi), ki imajo na sprednji strani života tri, na zadnji pa dva para nog. Hodijo takuó, de tnjerijo pedi an ker se parkažejo pred zimo, so ušafali ime zimski pedici. Mlade gosenice zapredejo mlado listje an ga razjedajo. Potlé se razljezejo po vejah an dostikrat oglodajo drevje do golega. Kar zrastejo, se spustijo po paj-čevinasti niti na zemljo, kjer se zabubijo an ostanejo tam do pozne jeseni. Zimskega pedica se narbuj lahko uniči s tjem, de se ne pusti iti samicam na drevesa. U oktobru parvežite okuol debla lepljive pasove, na katjere se ujamejo samice, kar grejo na drevo. Z usako ujeto samico se uniči 200 do 250 gosenic. Par škropljenju sadnega drevja z drevesnimi karbolineji se uniči tudi zimskega pedica, a ne takuó sigurno ku s tistimi pasovi, če so nastavljeni u pravem času. Malemu zimskemu pedicu je podoban veliki zimski pedic, ki pa ni takuó močno razvit ku parvi. Jabolčnega zavijača se uničuje s tjem, de se skarbnuó pobjera čarvno sadje an se ga, če ni za nuc, zakoplje u zemljo al da živini za fuotar. čarvivega sadja ne smijete spravljat. Mali sodi se umivajo z marzio vodo, Krave L. 215 do 230 tud s čisto kjetno ali s kamenčki, potlé Voli » 240 » 255 Voluhar (poljska podgana) u tjelem se izplaknejo z vodo dok ni ta čista. Po- Jenice » 255 » 275 času pride u sadounjak. Nastavljajte mu tlé je trjeba sode položit odperte z odpar- Teleta » 420 » 475 pasti an strup. tino nauzdol na kajšno lestvo, de se Ovce » 145 » 155 Na vartu nardite gnjezda za lovit ško- odcedijo an posušijo. Tisto djelo se djela Koze » 90 » 100 dliuce. Zatuó izkopajte do 1 m2 velike an izven kleti. Jagnjeta » 320 » 340 pou metra globoke jame, katjere na-pounite s hljeuskim gnojem, krompjer-jeuko ali gnilimi odpadki. Pouno jamo pokrijte z zemljo. Zavoj gnitja se jama, kakor tud bližnja okuolica jame ugreje, kar parvabi škodliuce u past. U zguod-nji spomladi odprite pasti an uničite škodliuce. Par tjem djelu pru dobro po- magajo kokoši. (llllll!l!l!l!lilllllilllllllll!lllilllil:lllilllllll!l!lllll!lllll!l!lllllllllllli:illllil!lllllllllllllllllll!l!lll!lll!|:|i||lllllll|l|ll!l;l!|l|!|j|l|l|l|||l|:|Utl|l|lll|l|||l|l|!|||||||||||||||||||||!|||||!|l Raunanje z vinskimi sodi Naši kmetje tarpijo dostikrat veliko škodo zavoj tega, ki ne znajo prou rau-nat z vinskimi sodi. Tud narbuojše vino se lahko u slabem sodu zlo hitro pokuar. Vjedit muorate, de muora bit vino u sodih nimar buj dobro. Vinske sode je trjeba nimar gledat, de se ohranijo zdravi an so usak čas par-pravljeni za jih napounit z dobrim vinom. Parpravo sodou za vino imenujemo kratko ovinjenje. U dogah novih hrastovih sodou, čeglih je biu les dobro vležan (stagionan) so sostance, ki se topijo; farba od lesa an čreslovina. Tiste je trjeba odpravit, če né jih bo izpralo vino, ki bi se napounilo u tajšne sode an se sevjeda pokuarilo, ker vino potegne use tiste reči nase. Velike nove sode se izluži z marzio vodo. Sod napounite z vodo do varhà; čez kajšnih 6 do 8 dni umazano vodo odli-jete. Tuó napravite tarkajkrat, de je voda čista an brez savorja. Buj majhne nove sode ovinite z vrelo vodo an sodo. Na usakih 100 litru je po-trjebno 10 litru vode an pest sode. Vrelo raztopino ulite u sod; zaprti sod butajte sem an tja, ga postavite na eno an drugo dno an izpraznite, kar je voda še topla. Zavoj varnosti med tjem sod večkrat odprite, de zmanjšate pritisk pare, ki lahko izvarže tap. De se les dobro izluži, ponovite tisto vinjenje večkrat. Zlo dobra za ovinjenje novih sodou je tud vodna para, a tuó je zlo komplicirano. U useh teh primjerih po izluženju iz-plaknite sod z marzio vodo. Dobro je tud, če ga še zakuhate z navadnim zdravim vinom, de ušafa vinski duh. Takuó parpravjenih novih sodou ne smijete nucat šobit za buojše vino, arnpa od začetka za buj navadna vina, mošt ali jabolčnik an še tisto pustite u njih le malo časa. Glih takuó ovinite popravljene sode, če se je ustavila tud samo ena nova doga. S starimi sodi pa muorate raunati ta-kuole: preča kar iztočite use vino, jih muorate dobro izprat, umit z marzio vodo an kar se je voda iz njih izcedila~an so se zadost posušili, jih narahlo zažve-plate an dobro zataknete. Sod je narbuj dobro konzerviran, dok je pouàn dobrega vina. Dok je u njem zdravo vino, se sod ne pokuari an ušafa tud dober vinski značaj. Tud zdravo vino, čeglih je slabše suorte, postane u dobrem sodu buojše. U sodih, u katjerih je stalo vino, po- Usak sod, ki njema dobrega vinskega duha, je pokuarjen. De boju tajšni sodi spet dobri za nuc, jih muorate ovinit z buj močnimi preparati. če ima sod zatohel, gniu duh od ostan-kou drožja, ki je začelo gniti, ga ovinite z vročo vodo an sodo, kakor smo povje-dali par ovinjenju novih sodou. če ima sod duh po mufi, nardite ta-kuole: sod odprite, mu proč uzamete sprednje dno an pogledejte kakuó je sod mufou. Najprej mufo postargajte s suho spacolo; kraje, kjer je mufa stara an urastla u les, postargajte z obličem do zdravega lesa. Potlé odprt sod umijete z marzio vodo an spacolo. U umit sod nazaj postavite prednje dno, potlé ga ovinite kakor nou sod z vročo vodo an sodo. Močno ciknjene sode je zlo težkuo popravit. Narbuojš je, de jih ponucate za shranjevanje kisa (ažejda), ker bi se vino lahko pokuarilo. illliliHH 11111111111 II 111111111 III I fi I II I i II 11II 11:11 lili 1II11111111 ■ IM 1111 II 11 (111II Ml 11:| 1111111[ 1 M ! I i [ I ! 11 Kokošja kuga (pesta) Tisto boljezen parnaša takuóimenovana pasteurella aviseptica. Boljezen se zlo hitro šjer. Kokoši pokrepajo šobit po infekciji. Boljezenske klice pridejo u kokoš skuoz požjeraunik an skuoz majhne zunanje ranice. Za tisto boljezen lahko zboli usa perutnina (polam), narbuj lahko pa jo ušafa-jo kokoši izbranih suort. Največkrat se parnese boljezen u kokošnjak s kupovanjem juških jajc, ki so umazane od blata bounih kokoši. Boljezen lahko parne-sejo tud golobje, ki so bli u infetanih krajih. Inkubacijski štadij — tuó je čas med infekcijo an vidnim pojavom boljezeni — traja 24 do 48 ur. Učasih se ta lahko podaljša tud na 8 dni. Razvoj u in-fetanem kokošnjaku je različen, učasih zbolijo use kokoši, učasih samo neka-tjere. , Pred infekcijo zavarjete kokošnjak s tjem, de ne mješate med svoje juških kokoši. Kokoši, ki ste jih kupili u drugem kraju, daržite se me almanj 10 dr.i Samo potle jih lahko pomješate med domače kokoši. Boljezen lahko pride na hitro, ne de bi bla od drugod parnešena. De preprečite tisto boljezen, pomješajte med pitno vodo dižinfetante, u tjem primjeru hi-permangan (permanganato) 1 gram na dva litra vode. Kar se je boljezen že par-kazala, muorate šobit ločit boune kokoši od zdravih. Kokošnjak an dvorišče dižin-fetajte z ugasnjenim japnom, ki ga. razredčite z vodo, ali s kreolinom ali lizo-formom. Tisto boljezen se prepreči tud z cepljenjem. Cepite kokoši tud tam, kjer se je boljezen že parkazala. Tudi u tjem primjeru boju kokoši še pokrepale, ker nastopi imunizacija šele sedmi dan po cepljenju. Boune kokoši zdravite lahko tudi s sulfamidom ali pa s penicilinom. S sulfamidovimi preparati zavariete kokoši pred obolenjem ali pa ozdravite tiste, u katierih je boljezen šele u inkubacijskem stanju. U tjem primjeru se muorate sevjeda posvetovat z veterinarjem. iiiiiiiliiilililililiiiiililiiilililiiiliiHiliiiliniriiiiiiiiiiiiiiiiiiiilirtiiiliiiliiiiiiiiiiiiililiMiiiliiiiiniiniiiiiliriililiiililiiirMi^ i •'■itiantaminwiii’ iiiiii>iiliiiliiiiii:iiiiiiiuii ZA NAŠE GOSPODINJE Sou u gospodinjstvu an zdravilstvu Navadna sou nam ne služi samo za osolit jedila, ampà jo lahko nucamo tud u dosti drugih namjenou. Umazano pleteno pohištvo an košare postanejo kakor nove, če jih dargnete z mokro soljo. Tud tapet obdarži svojo živo farbo, če ga pred čiščenjem potresite s soljo. De se sladkarije u peči ne zažgejo, potresite na pekač malo soli. Slab duh po olnatih farbah u umarah an kamrah odpravite, če postavite notar posodo s soljo, ker tista potegne duh nase. Perilo pozimi ne zmrzne, če ga pred sušenjem izperete u slani vodi. Beljak se ljeuš u trapa u sneg, če mu dodate nekaj zrn soli. Mast par cvrenju ne poka, če jo malo osolite. Sou prežene tud trudnost Iz nog. Tud zgago lahko odpravite s tjem, de popijete glaž slane vode. S soljo se odpravi tud pošjast (nahod), če večkrat potegnete mlačno slano vodo. Slana voda dižinfe-tira tud grlo, če imate ardeče. Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric« ŽIVINA ZA REJO po glavi Krave mlekarice L. 138000 do 173000 Jenice breje » 143000 » 166000 Prašiči do 20 kg » 9000 » 11500 ŽITARICE po kuintalu Pšenica L. 6800 do 7100 Sjerak » 3900 » 4200 Pšenična moka (0) » 9700 » 9800 Sjerkova moka » 4600 » 5000 PERUTNINA-Z A JCI-J A JC A po kg. Piščeta (polli) Kokoši Gosi Race Zajci Jajca (usako) 600 do 580 » 380 » 500 » 250 » 26 » 650 650 450 550 270 28 GRADBENI LES V HLODIH kubični m. Bukev L. 15100 do 16500 Smreka (Brina) » 16700 » 18000 Oreh » 18500 » 21000 Jesen » 18500 » 21000 Cerješnja » 17000 » 19000 Bor » 11000 » 13000 Mecesen (larice) » 17800 » 19000 Javor » 19500 » 21000 Topol » 8000 » 11000 Dob » 13000 » 15000 Hrast » 20000 » 22000 DRVA IN OGLJE po kuintalu Bukova suha L. 850 do 950 Bukova surove » 700 » 750 Mehka drva » 575 » 620 SADJE IN ZELENJAVA po kg. Breskve L. 30 do 70 Hruške » 30 » 60 Jabolka » 30 » 60 Krompir » 20 » 26 Solata » 50 » 90 Radič » 30 » 40 Paradižnik » 20 » 70 SIR IN MASLO Po kg. Sir do 2 m j esca star L. 425 do 495 Sir čez 2 mjesca star » 640 » 750 Mlekarniško maslo » 900 » 920 Domače maslo » 700 » 750 MENJAVA DENARJA Zlata Sterlina 6200 Napoleon 4670 Dolar USA 625 Dolar Kanada 632 Sterlina karta 1760 Francoski frank 1,76 švicarski frank 144,50 Belgijski frank 12,60 Argentinski peso 23,50 Uragvajski peso 192 Brazilski kruzir 10,50 Avstrijski šiling 24,50 Nemški mark 150,50 Dinar 1,30 Jurij Kozjak (Nadaljevanje s 3. strani) prejemati vse od bratove milosti, vse, če sar mi je treba. Kaj mi je brat? To, kar mi je bil oče — moj sovražnik. Pa, ako se ne motim, ako vsa učenost ni sleparstvo, imel bom in moram imeti tudi jaz svojo lastnino , moram imeti, kamor bom pogledal in lehko rekel; to je moje.« Zdaj je začul Peter glasne stopinje po mostovžu. Menil je, da mu neso po navadi večerjo, zakaj ni hotel hoditi k bratovi mizi. Ker se je ogibal ljudi, ogibal se je tudi brata; ker je on ves svet sovražil, je menil, da svet tudi njega tako sovraži. Vrata se odpro, glava strežajeva — starega vojnega hlapca Cžbeta, ki slu žl že tretjega gospodarja iz Kozjaške rodovine — se pokaže in boječe pokuka v luknjo, obzidano s pisano skladalnico rekoč: »Gospod žele, da pridete nocoj dol k njim večerjat.« Peter ne odgovori ničesar, pogleda ga pa tako temno izpod čela, da hlapec naglo izmakne glavo in zaloputne duri za seboj. »To ti je čuden človek,« godrnja Ožbe po poti, vrteč svetilnico v roki, »kako hudo me je pogledal, kakor sam Bog nas varuj in sveti Til! Poznal sem jih nekaj tega rodu, pa takega še ne, ko je ta gospodov brat, — jaz ne vem, ali je brat. Raca na vodi! Precej ko je odvrgel lupino, in ko je dete kobacalo še po štirih, sem vedel, da se izvrže po bogvekom.« Tako bi bil Ožbe še dalje premišljeval Petra, ko ne bi bil prišel do gospodar j e ve sobe. Malo časa potem so sedeli pri mizi: Marko, njegov sinek Jurček in temnolič ni stric Peter. Oče je sedel resen za mizo; tudi navadno veselo brbljanje nedolžnega dečka je ponehalo; stric je bil pr že tako malo zgovoren, ali bolj prav, nikoli ni govoril, ako ga ni nihče vprašal. »Morda nisi še slišal, brat Peter, da je naš vladar cesar Friderik v veliki nevarnosti, da ga drži Vitovec zajetega. Otodi je bil cesarski jezdec, stari moj prijatelj, pri meni, ki mi je to sporočil.« Peter povzdgne oči in se naredi, kakor da bi hotel reči; »Kaj meni mar? Bodi cesar tu, ali tam, ali nikjer, jaz ga ne iščem.« Vendar odgovori naposled, po dolgem molku : »Nisem še slišal. Kdo bo meni povedal?« Zadnje besede zaničljivo zategne. »Povem ti torej, da gredo kranjski vitezi Frideriku na pomoč in, to se ve, jaz moram iti ž njimi. Sramota bi bila zame, da ne bi šel.« »Ti greš?« vpraša Peter čudeč se. »Za ta čas, da pridem zopet nazaj, te prosim, brat Petér, boš popustil svojo izbo in oskrboval grad, mojo, mojega sinu in svojo domačijo. Bodi kakor človek, pečaj se z ljudmi, zlasti pa ti naročam : pazi mi na dečka, da se mu kaj ne primeri. V zadnji reči ti pokličem pomagača, očeta Bernarda iz Zatičine, da mi bo učil in vzrejal sinu. Ako bi se mi primerilo na vojni kaj nepričakovanega, — saj me menda razumeš — pustim oporoko v za-tiškern kloštru: oskrbuj ti mojemu sinu reči, dokler ne doraste.« Bodisi, da se je Petru res zbudila iskrica dobrega namena v srcu, bodisi da ga je genilo in presunilo, ko je videl, da ga vendar še nekaj čislajo, ali pa, da se je nalašč potuhnil; razvedrilo se mu je lice, kakor še nikdar poprej, segel je bratu v roko in obljubil, da mu bo zvesto skrbel za blago in sina, »Prosim te torej, pusti svoje učenosti, skrbi za moje in svoje imetje; saj dokler bom jaz kaj imel, tudi ti ne boš trpel pomanjkanja. Zraven tega pa ti izročam najdražje, kar imam, svoje dete. Saj vidiš, ako mi vzame njega Bog, da tudi zame ni nobenega veselja več na tem sve- tu, in da ž njim umrje staro naše ime, slavno iz davnih časov. Komu ga morem laže izročiti ko tebi, svojemu bratu?« Tako je govoril gospod Marko. »Zakaj bi ga izročal drugim, jaz ti bom ohranil in ubranil po svoji moči vse,« odgovori Peter. Deček vsega pogovora ni poslušal. Sredi sobe je dražil malega psička, ne pazeč, kaj govori stric, ki ga je imel navado gledati le izpod obrvi. »Jurij 1« ga pokliče oče. In ko pride deček bližu, mu pravi: »Jurij, tukaj strica moraš slušati, dokler ne pridem domov. Glej, da te bodo hvalili in radi imeli. Pa oče Bernard pride jutri. On te bo učil, tudi njemu bodi pokoren, in kar ti poreče, vse voljno stori! Tako mi boš delal veselje!« »Kam pa vi greste, oče?« »Jaz grem na vojno, ti pa ostaneš doma s stricem.« »Ne, oče, jaz grem z varni, jaz ne ostanem pri stricu, stric so hudi,« pravi deček in solze ga oblijo. »Kdo ti je pravil, daj je stric hud,« — se oglasi Peter, in na obraz se mu uleže megla, kakor poprej, toda premisli se in reče nekaj bolj tolažljivo: »Nič ne verjemi, deček, stric ni hud; saj ne grize.« Oče je tolažil dečka, kakor je vedel in znal in mu obetal lepih reči iz vojne. Peter pa je nazadnje še enkrat obljubil, da se bo trudil privaditi si sina in druge ljudi in da bo zvesto oskrboval vsa opravila. Potem pa se je zaklenil v svojo stanico, in hlapec Ožbe, ki je imel to noč mnogo dela v hlevih in na dvoru, je pravil, da je videl tisto noč posebno dolgo luč v njegovih oknih. Kaj je Peter premišljeval tisto noč, ali se je namenil že tačas, kako bo ravnal pozneje, tega ne vemo ne iz pisem, ne iz drugih poročil. Drugi dan popoldne je zasedlo krdelce hlapcev na dvoru grada Kozjaka iskre konjiče, krdelce mladih brdkih mladeničev iz doline. Stari Ožbe je držal osedlanega vranca za brzdo. Tam pod kameni-tim podstreškom je stal Marko Kozjak v bleščeči vojni opravi, prepasan z velikim viteškim mečem. Zadnjikrat je še opomnil domačo družino, naj bodo pazljivi m pokorni kakor doslej, zadnjikrat je poljubil mladega sinu, se zavihtel na konja, i11 — jezdeci so zdirjali skozi grajska vrata- Od vseh strani, iz gradov na holmi*1« so hiteli kranjski plemenitaši s svojimi hlapci in kmeti proti beli Ljubljani. ‘Preče] velika vojska se je vzdignila od tu proti Celju, da bi odpodila Vitovčeve 6®“ te in otela cesarja. (Se nadaljuje)