* pressikev. fcU, eio.pt Satardajs. «ad PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodniiki la oprseailkt pro*torti MIT South UwntfaU Ava. Offleo of Publica t loa; MST South Lawndale Ava. Telophoae, Kock weil 4904 .TEAR XXXL Ceas lista Ja 96-00 katerw m ■»•tUf juuto lt. INS. mt Um »u* uttf. OH—M. lia—te. mám tk. a.«« «i Co^wm'u IUr* ». IIIS. CHICAGO, ILU PETEK, 6. OKTOHKA (OCTOBER 6). 193» Huhacripüoa M.00 Yearly ATS\.«—»N ( ! M HK K IM Acceptanc« for malllnt at »peclal rat» of pootafe provided for la sœtk» 1101, Act of Oct. I, 191T, authorised os Jw>e 14. 191«. tator Hitler sklical zase-ije nemškega parlamenta fclika Britanija in Francija dobili dva dni »m za studijo iiacijakih mirovnih predlogov. V Berlinu ae vedno upajo, da ae bo Turčija odtrgala od angleako-francoake fronte. Sen »nt v prilog miru ae airi v Angliji 5. okt. — Hitler je si-[klical zasedanje parlada sliši njegovo dekla- 0 nacijski politiki v vojni. Parlament se 1 jutri. pravijo, da bo Hitler dni časa Angliji in iii za Studijo mirovnih ,ov. Ako jih bosta od-tedaj bo sledila konfe-Tmed predstavniki Nemči-lije in Italije o militari-aktivnostih na široki t, ki je včeraj proučeval sinov govor, meni, da I vlada ni še zaprla lirovnirji pogajanjem z yo. Uradni krogi trdijo, i bo pod vzeta nobena diplo-akcija, dokler ne bo v vem govoru v parlamen-svojega stališča in po-I bazo za nadaljnje razgo-in sklenitev sporazuma, luverjen, da je to mogoče, njegovi prijatelji pravi-! bil Hitler ob koncu av-i prepričan, da Velika Bri-i ne bo pretrgala odnoša-; Nemčijo zaradi poljskega :i izražajo upanje, da se ija ločila od angleško-;e fronte že ta teden. Metzsch, vojaški veščak, 'da oni, ki trdijo, da hO-•vjetska Rusija raztegniti vpliv do Dardanell, ne pozabiti, da je Bismarck podpiral težnje caristične v tej smeri. Vprašanje, tj Rusi ali Nemci dobijo i oljni distrikt Drohobycz, >0, zato so tudi diskuzije meji med Rusijo in Nem-•ez pomena. Važno je le '»da sta Rusija in Nem-Alenili dogovor glede izlive blaga na široki podla-Nemško-ruska kooperacija «raía turških interesov in ■xno korist je, da vzdrži trajno prijateljstvo z Nem-in Rusijo." ADF podpre Roose-veltov program Suapenzija unije pivovarniakih delavcev 5. okt. — Angleško * mnenje je razdeljeno gležnja, ali je Lloyd t bivAi angleški premier, pravilno stališče, ko je »I Chamberlainu, naj do-pretehta Hitlerjeve mirov-P*dloge. v zbornici lordov vferaj debaU, ali je pri-•*®nt za sklenitev spora-i* Nemčijo ali ne. Govor-*> naglašali, da je treba Preštudirati Hitlerjeve I'onsonby je predlagal, Pjrlament razpravlja o Hlt-Pogojih. Dejal je, da ■J» ni imela pravice sveto-N^cem. nsj strmoglavijo vlado, ker ne more »porazuma z njo. Ako ijiko hrti :u< "^razuma z njo. Ako «trmoglavi» Hitlerjev 1w komunisti dobili oblast "•BKill, fj^m tonu je govoril lord «"nnervstivec. 8varil je JlprH torbo, katere cilj je J* vlade enega moža in «istema. "Upam, da L* b0,t« «matrali za Hitler-^ ^tovornika, kajti mi ravedaU, da se ne JT proti njemu, tem-^ proti idejam, katere on rJVW' je dejal Cecil. ^ JMtistont je govoril v «beralcev in hvalil govor ifk (»eorge rešitelj An-t 7 Ar,trlija ne bi imela danes vazalka Cincinnati, O. — (FP) — A-meriška delavska federacija bo podpirala Roosevelta v kampanji za revizijo nevtralnostnega zakona, je dejal William Green v svojem govoru na konvenciji ADF. Ona je uverjena, da bo Roosevelt držal obljubo, katero je dal kongresu, da ne bo zapletel Amerike v evropsko vojno. Green je opozoril na nevarnost regimentacije delavcev in izgubo vseh pridobitev, ki so jih izvojevali v zadnjih letih, če se bi Amerika zapletla v> vojno. Dejal je, da so delavci pripravljeni žrtvovati svoja življenja za obrambo Amerike, nočejo pa se boriti na evropskem ozemlju, ker evropski konflikt je zadeva evropskih drŽav. Te naj ga poravnajo brez ameriškega sodelovanja. Predsednik ADF je udrihal tud! po Voditeljih Kongresa industrijskih organizacij, zaeno pa je naglašal, da so vrata za mirovna pogajanja še vedno odprta. Voditelje je obdolžil, da se poslužujejo revolucionarnih metod za dosego svojih ciljev. Javno mnenje obsoja take metode, je rekel Green. Po napadu na Lewisa, predsednika CIO, je apeliral za enotnost v vrstah organiziranega delavstva. Na konvenciji se obeta boj glede akcije eksekutivnega sveta ADF, ki je predlagal suspen-zijo mednarodne unije pivovar niških delavcev. Ta unija ima 42,000 članov in prišla je v konflikt z bratovščino voznikov, ki spada k Ameriški delavski te deraciji. Slednja je dobila ju risdikcijo nad pivovarniško u-nijo. Drugo kočljivo vprašanje je suspenzija mednarodne tiskar-ake unije, ki je bila odrejena, ker se je uprla plačavanju izrednega asesmenta v sklad ADF za financiranje bojs proti CIO. Iz poročila, ki ga je ekseku tiva predložila konvenciji, je razvidno, da je imela federacija 4,006,864 članov v avgustu tega leta, 883,267 več kot pred enim letom. Za financiranje organizatoričnih kampanj je potrošila $889,46». Skupni dohodki v letu, ki je bilo zaključeno 81. avgusta, so znašali $1, 800,249. V prejšnjih dvanaj-stih mesecih so znašali $1,844, 208. Kanada internirala 300 tujcev Ottawa, Kanada, 5. okt. — O-krog 800 tujcev Je bilo interniranih v taboriščih v provincah Ontario, Quebec in Alberta na obtožbo, da so ogražali Javno varnost. Naznanilo Je objavil u-rad predsednika kanadske vlade. _ vzpostavitev miru, "toda pri pravljeni smo sodeiovsti s Nem čijo v naporih, katerih cilj j« realna svetovna rekonstrukcija Dokler bodo nsrodi v strshu Zamorska organi-zacija protestira Sodnik oproatil napadalce ||New Brun«wick, N. J. — (FP) — Zveza za napredek zamorskega ljudstva in Delavska obrambna liga sta odločno pro-estirali proti sodniku Adrianu ^yonu, ki je oprostil devet mož, članov drhali, ki so napadli In pretepli štiri zamorske poljedelske delavce, dasi so priznali krivdo. A. Hollister, tajnik podružnice Delavske obrambne ige v New Jersey ju, je dejal, "da si lahko vsak predstavlja, caj bi se zgodilo z zamorci, če )i oni napadli belopoltce. Dobili >i težko zaporno kazen in morda bi jih linčali." David Robinson, odvetnik )elavske obrambne lige, je de-. al, da bo vložil tožbo, proti na->adalcem pri federalnem sodišču n zahteval odškodnino v vsoti 260,000. Napad na zamorske delavce je bil izvršen v Cran-buryju 11. avgusta. Dva tedna pozneje je policija aretirala devet mož, ni pa hotela razkriti njih identitete. Med obtoženci, ki so priznali krivdo, a so bili vseeno oproščeni, so ljudje, ki so bili najeti za napad na zamorce. Pravi krivci sploh niso prišli pred sodišče. Zamorski delavci prihajajo v New Jersey vsako leto, kjer pomagajo farmarjem pri posprav-janju pridelkov. Obravnava proti unijskemu uradniku Montezuma, Ia. — Tu se je pričela obravnava proti Willia-mu Sentnerju, ki je obtožen kriminalnega sindikalizma. Obravnavi predseduje sodnik W. S. Cooper, ki je zavrgel predlog glede ustavitve postopanja. Sentner je podpredsednik unije United Electrical, Radio & Machine Workers (CIO) in je bil eden izmed voditeljev stavke 1600 delavcev proti Maytag Washington Machine Co., ki ima tovarno v Newtonu. Obtožnica izvira iz izgredov, ki so ae pripetili v stavki. Obravnava se je imela vršiti v okraju Jasper, a je bila premeščena v okraj Poweshiek. Angleški vojni kabinet povečan London, 6. okt. — Daily Ex-pess poroča, da so bile vlade do-minionov pozvane, naj pošljejo svoje reprezentante v I»ndon, kjer bodo dobili pozicije v vojnem kabinetu. Ti se bodo stalno posvetovali s člani Chamberlal-novega vojnega kabineta Domače vesti Oblaki Chicago. — Carolina Phillips is Seattla, Wash., je 4. t. m. o-biskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Druga obiskovalka istega dne j« bila Helena Sterniša iz Jolieta. » Oče in hči najdena zadušena Cleveland. — Dne 3. oktobra so našli 60-letnega rojaka Antona Kolenca in njegovo devetletno hčerko Rosa-Mary v njunem stanovanju mrtva, zadušena od plina. 2rtvi sta že dalj časa živeli sami, odkar je Kolenca zapustila njegova 28-letna žena Rose, katera stanuje pri materi. Članka v bolnišnici West Aliquippa, Pa. — V bolnišnici Rochester se nahaja Mary F. Smrekar, članka SNPJ, ki ima prestati tamkaj težko operacijo. Obiski samovoljen! dnevno popoldne In zvečer. Člani ji žele hitrega okrevanja. 1 Vesti iz Južne Amerike Buenos Aires. Arg. — Dne 10. septembra je 16-letni Tomaž Ra-kišan is Dalmacije z žepnim nožem zaklal Slovenca Matijo Ho-stnerja, starega 88 let in doma od nekod na Dolenjskem. Igrala sta karte v gostilni in se sprla, nakar je Rakišan napadel Host-nerja zunaj na ulici. Morilec je bU takoj aretiran. — V tukajšnji naselbini je umrla Ida Mavec, stara 17 let In rojena na Primorskem; dalje je umrla Marija Sabotin, stara 10 let, hčerka Ludovika Sabotiua iz Stre-bovcev v Prekmurju. - Clevelandske volitve 4 Cleveland. — Primarne volitve zadnjega torka, pri katerih je tekmovalo mnogo Slovencev za sedeže v mestnem vsetu, so prinesle zmago v 23. ward i sedanjemu councilmanu Johnu M. Novaku in neodvisnemu demokratu Edwinu J. Kovačiču, ki sta dobila največ (prvi 1728 in drugi 1664) glasov; ostali kandidat-je so prejeli glasov: Vatro J. Grill 984, Butala 679, Kennick 686, Levstik 299 in hrvaški komunist Margetič 86. — V 32. wardi sta nominirana Arezone z 1988 glasovi in Anton Vehovec z 1901 glasom; ostala dva slovenska kandidata Tožnik in Rudi Lokar sta dobila prvi 1033 in drugi 296 glasov. Nemški parniki v ruškem prištaniiču Oslo, Norveška, 6. okt. — Neki mornar, ki je dospel sem iz Murmanska, ruskega pristanišča ob Arktiku, Je j>ovedal, ds Je v tem pristanišču videl nemški psrnik Bremen, pamlk New York in več drugih nemških tovornih parnikov. Okrog 800 članov posadke Bremena in 400 članov posadke New Vorka je odpotovalo v Nemčijo preko Rusije. Bremen Je odplul iz New Yorka 80. avgusta. 36 ur pred izbruhom vojne na Poljskem, New York pa 28, avgusta. STALINOVE ZAHTEVE ALARMIRALE TURČIJO Ruška baza v rumun-škem pristanišču ESTONIJA RATIFICIRALA PAKT lstanbul, Turčija. 6. okt. — Vznemirjenje zaradi zavlačevanja pogajanj med turškim zunanjim ministrom in sovjetskimi voditelji v Moskvi se očituje v turškem tisku. Zanesljiva izročila pravijo, da je sovjetska vlada informirala Sukra Saracogla, turškega zunanjega ministra, ki je neuradni predstavnik balkanskih držav, da hoče imeti pomorsko bazo v Konstancl, rumunski luki, poleg tega pa morajo balkanske države dovoliti pravico prevoza ruskim četam preko teh držav. Sovjetska vlada dalje zahteva1 od balkanskih držav, da morajo podpisati nenapadalno pogodbo s njo. Ona hoče raztegniti svoj vpliv na balkanske in baltiške države. Neka vest se glasi, da se bodo balkanske države uprle Stalinovi zahtevi. Klga, Latvija, 6. okt. — Lat-vija bo kmalu podpissla dogovor s sovjetsko Rusijo, ki bo dal slednji pravico gradnje pomorskih in letalskih baz na letskem ozemlju, se glasi poročilo is zanesljivih virov, Rusija bo na podlagi dogovora dobila tudi prometne pravice na železnici, ki vodi v letsko pristanlščno mesto .Libau. Tallinn. Estonija, 6, okt. Pakt vzajemne vojaške pomoči t Rusijo je estonska vlada sinoči ratificirala. Zadevni dokumenti so bili nato izmenjani med Tallinom in Moskvo. | fUnghsJ, 6. okt. Srdita blU Ruska armada 26,000 mož bo ¡^ V, PrOV^l.Ci:i?], " "/t" u „a podlagi tega pakta zasedla «-,«"*»' «> 11 r*'l«jJk't*** s tonska otoka Dagoe in Oesel in » ? fi- pristanlščno mesto Baltiški ob I ¿rov. Baltiku. Tu bo Rusija zgrsdlls P°isklh čet proti Cangši, glavna-tudi pomorske in letalske bkze In ™ « ^ovinc Hunan, Je bl-s tem dobila popolno kontrolo'^lo ustav Jem, na vsaj nad severnim delom Baltika. ( <> * ¿Sf1 __ . _ ., ... , . Izgubah v teh bitkah. Japonci tr- Moakvs. 6. okt, - Vest, da bo d|() ^ m KluJotV( ^il!^ kitajsko poročilo pa pravi, da Je meto» Prlvl egije od Utvinsks, n Japoncev ubitih. Po- je bila sinoči objavljena. Litvln- ^ |t nevtr(l,nlh v|rov ntglt. ski zunanji mlnls erJouzasUrb- (|(4 ^ -trin|(| pr.tlravaU. "V ?'VZIZr^n »issovj«>t- ;K(ujcJ „ MutnilDiii da so po. skimi vodi^vrnir v Kovno, | j w m|JJ ^ ^ glavno «M+UftJtvInake, da dobi J h> d| b|tk| nadaljnja ^vodila od svoje vla- ¿¡„^ fi> oUt. __ RlUjskl krogi v Cungklngu, glsvnem mestu Kitsjske, so alarmirani zaradi poročil o gibanju sovjetskih čet ob provinci Hinkisng. Iz te- Z»4«je vesti FRANCIJA ZAVRNILA NACIJSKE MIROVNE POGOJE WASHINGTON. D. C.—Nem-Ako poveljstvo je obveatllo ameriško vlado, da bo ameriški par-nik Iroquois potopljen. Psrnik se nahaja s 684 ameriškimi potniki in 276 mornarji na evropski strani Atlantika in ima priti v New York prihodnjo sredo. Nemško poveljstvo pravi, da bodo parnik potopili Angleži ali Franco«! in podtaknili čin Nemcem s namenom, da pridobe Združene države sa vojno na svoji strani. Ameriška vlada ne aaupa temu poročilu. BERLIN. — Hitler je danes zjutraj v rajhstagu predlušll premirje, kateremu naj sledi evropaka konferenca, na kateri naj se rešijo vsa evropska sporna vprašanja. Rekel Je. da Je bilo v vojni na IHdjakem 10,672 Nemcev ubitih, 30,322 ranjenih In 3409 je pogrešanih. HEUSINGFORS. — Sovjetska Rusija Je včeraj spravila l«etako (Latvijo) pod svoje krik». Leti so podpisali pakt, na podlagi katerega ima Rusija pravico poslu-šltl se letakih pristanišč In poslati svoje čete na letska tla. LONDON.—Angleška vlada je precej olajšala censuro sa vojne vesti In določila Je maksimalne cene za šlvlla; Jajca ne smejo biti dražja kot 60c tucat. HONGKONG. — Kitajci so ustavili Japonce v provinci Hunan; okrog 10,600 Japoncev je bilo ubitih f veliki bitki. Kitajci ustavili japonsko ofenzivo Gibanje ruakih ¿et ob kilajaki provinci Borila še bo, dokler ne zmaga DALADIER POHVALIL MUSSOLINIJA Psrlz. 6. okt. — "Francija se bo borila v vojni, katera jI je bila vsiljena, dokler ne zmaga." Tako je izjavil premier Dula-dier pred člani odseke za zunanje zadeve nižje zbornice. To je bil njegov odgovor Nemčiji in Rusiji, ki sta predlagali u-stavltev sovražnosti. "Francija noče več živeti v negotovosti,M Je nadaljeval Da-ladler. "Ona se ne bo uklonila sili, temveč lojalno podpirala Veliko Britanijo, Francija odklanja premirje, ki ga diktirajo nacljl, temveč Je za trajni mir, ki bo suščitil njeno varnost in varnost vseh drugih narodov." Daladier Je dejal, da doslej še ni prejel konkretnih mirovnih pogojev od Nemčije. Kadar Jih bo, se bo posvetoval s predsednikom angleške vlado Chambor-lalnom, ki Je v parlamentu že povedal, da je njegova vlada proti vsakemu miru, ki bi ga diktiral Hitler. Francija in Anglija sta s«« trudili, da rešita spor s Nemčijo na miren način, toda Hitler Je vprovociral vojno in on mora provzeti vso odgovornost. Uradna časopisna agontura Huvus, ki Ju objavila Dttludler-Jevo Izjnvn, ptnvl; "rts ns dtpln-matlčnem, ekonomskem, finančnem in utilitarističnem polju je solidarnost med Francijo in Veliko Britanijo popolna." Več oseb, med temi pisatelja Juan Giono In l*coin, Js policija «retirala, ker so agitirale za sklenitev miru z Nemčijo, di-rile so letake s pozivom za mir tudi med poslanci v parlamentu. pClanl Daladierjevegu kabineta so včeraj odobrili načrt glsds poostritve blokade proti Nemčiji, Ta ima ustaviti dovoz živil in drugih potrebščin v Nemčijo. . de, Vojni department naročil 329 tankov ■ . _ a _ Washlngton, D. C., 6. okt, - I» »"»»»is sklepajo, da namera- Vojni department je naročil 329 vajo Rusi okupirati to provinco, vojaških tankov najnovejšega ti- kjer se Je sov etskl vpliv ¡»ve- pa. se glasi naznanilo. Vsak bo čsl v zadnjih letih, tehtal dvanajst ton In stal $17,- —" ~~ 790. To naročilo je prvi korak Nemčija odprla v kampanji za mehaniziranje ar- j f0&0rfza marie, cdkar Je nemška invazija ,. , „UiniLm Poljske demonstrlrsla učlnkovl- POlJš*e ujet ni *e tost tankov. Naročilo Je dobila j Berlin, 6. okt. — Nemčija J«L ao prepovedan«. American Car 4 Foundry Co., odprla taborišča za 1200 poljskih Berwick, Ps., ki Je predložile častnikov, med kaUrlml je tO najnižjo oeno kov. za gradnjo Un- generalov, v bližini Monakova. Na podlagi mednarodnega dogo- w¥ v3 f »C «/s* .....JA&Z vora l>odo ti dolilvaHlllWno pla-ío kot nemákl íastnlkK V blltl-ni Berlina Je bllo od|>rto talwrl*-¿§ za malo Atevllo francosklh In angleftklh ietalskih ^astnlkov, kl no blll ujeti, ko so se moral! spu-stiti na tía na nemAkem ozemlju. Naciji ne smejo kritizirati komunistov Protikomuniatične grupe razpul^ene Berlin, 6. okt. — ProtikomunU stične tiskovine In letaki se več ne tisksjo v Nemčiji, Zveza proti komlnterni, antlboljševlška In untižidovska organizacija, ki Je igrala važno vlogo, odkar Je Hitler prUel na krmilo Nemčije, ni več aktivna. Kritike komunistov Naeiji pa ne bodo trpeli komunističnih aktivnosti. Po Izjavi nekega viaokega uradnika ne bodo slike Stalina, ruskega diktatorja. "mrle viseti v privatnih stanovanjih, čeprav sta Nemčija in Rusija |s»stal! prijateljici, Prollboljševlške organizacije, katere so subvenclrall nSciji, so bile razpuščene, odkar sta Hitler (n Stalin sklenila prijateljski . i., j i* M.d temi -o Svetovna II- Mošcicm dobi KM ,,r„ti kolonialnemu lx4Jševiz- zavetje v Sviei mu, gensko svetovno gibanja Bero ftvlca 6 okt — Vladni proti bnljševhumi, Ustanova za svet podelil dovoljenje Ignsiu šlttdljo lioljševluna jn U^^a Mom itkljuj ki Je renlgnlral kot LFoaier oooo n»r«»«i » ------ "J1 mi"ister Halifax Je v pred napadom s strsni Nemčl 7i*»rnici lordov Je, je A —1L— , JT; « Ugotovila se vlade ni» dovolj seda-za rekonstrukcija nemogoča. Vlada oborožene pesti mora biti uničena." iJms a pmhnr pred katedrala v Mesasa, Kramlja. predsednik Poljske, In njego^ feni, ds se lahko naatsnlU v ftvlcl. Mosckkl je kid pnifeaor na univerzi v Frlbourgu, ftvks, dobil švicarsko državljanstvo p» ustanovitvi poljski republike. Naznanjeno Je bilo, da se 1*» s > p v« jo i eno na «ta ni I v Chandonu. Kot vaak drugi politični izgnanec, Je moral Moacirki obljubiti, da se ne bo \me«avel v politiko, ko bo živel v ftvkl. za znanstveno študijo S»MirtiI kr «IM BW«mm Mi NaMtalM aa f«mini Srto«« llavae CMaaaa) to .,... NM rn M*. MS m poJ WU, ii S a* MS Mo: a* CM—— la CMra ff .M m Mio tet*. M 71 m pt» Mat sa S----— ims. Subscription ralai for Um Un»u4 HUUa (nempt _ •u u«mu m iki »m Mar. Ckkmgm aa* clun h s i«» braifi MMUM HS p« / Cmm «fUaov p* »m,-Bo*«pM ..... «tenko* m m «ra*aj« B*fc«pui l.urara» «aafcla« Urttaa. »o-vartl. Si««*. immri HS.) mm rrmmim pottljaUtJa la v alaiaj«. fe N prtiaftil po4u»i»o. Advrrtlalng raua o« Mrr«m»».t Maaaaailpla vi «Miaiaai» tmUmmm m4 imiIMM artWM will m* M ratara**. CHW MiuMnpti, MM» a« «torlaa, p Ur», po»—. «U.. «ill ba rataraa* U Mtifr Mir vM H*m|W»M kr MaaM mm bar Ma Stt PROSVETA HI74I ta. LavaSaJa 4Mb, CMcaea» MKMSKS Of TBB fSDSSATBO | Raztrganje Poljske ne bo priznano! Ameriški državni tajnik Cordell Huil je dal 2. t. m. jasno razumeti, da Združene države ne bodo prisnale izginotje poljske republike z zemljevida. Za vlado Združenih držav republika Poljska jurldično še obstoji in poljski poslanik v VVashingtonu ostane v aktivni službi, na drugi strani pa bo ameriiki poslanik na Poljskem začasno nastanjen v Parizu, kjer se zdaj nahaja nova poljska vlada. . S tem je Amerika ponovno demonstrirala svojo odločno stališče, da ne bo priznala nobenih teritorialnih izprememb, ki so bile Izvršene z inštrumentom sile. Iz tega razloga Amerika ne prizna današnjega nasilnega statusa na Kitajskem in v Abesiniji, ne prizna nasilnega razkosanja čehoslovaške republike in ne bo priznala nasilnega razkosanja Poljske ali katerekoli druge priznane države, ki še pride pod okovano peto Hitlerja In Stalina. Hitlerjeva vojna — danes ni več samo Hitlerjeva, je že Hitler-Stallnova vojna — bo naj-brže štela poleg Poljske še druge žrtvi, predno bo končana. Na primer baltiške državice eksi-stlrajo samo še po imenu. Stalin je zadnje dni klical zastopnike teh državic drugega za drugim v svoj Kremelj, kakor je včaai tiranski graščak klical k sebi svoje valpete. To jasoo^ pomeni, da neodvisnost teh državic ne pomeni nič, dokler Hitler InBtalin lahko rogovlllta na prostem. Isto velja za Ogrsko, Rumunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo, katerih neodvisnost ni vredna počenega groša, dokler Hitler in Stalin svobodno robantita pod satansko pretvezo, da prinašat* "svobodo" ljudstvom. V enaki nevarnosti so škandinavske demokracije, Holandlja, Belgija in Švica. Naj se prihodnje mesece zgodi karkoli, naj Hitler in Stalin še tako razmesarita zemljevid Evrope — Združene države ne bodo prisnale nobene izpremembe na tem zemljevidu, ki bo izvršena s silo. To je gotovo. Ameriški vladi lahko po pravici očitamo razne napake In slabosti, vendar ji je treba priznati, da v tem oziru je pravična kot nobena druga vlada na svetu. Hudodelstva, izvršenega nad katerimkoli narodom, ne bo prisna-la. Zato jI gre čast! Mirovni program angleških delavcev Pred kratkim smo omenili pomanjkanje mirovnega programa Anglije in Francije. Deklaracija obeh zaveznikov, da se vojna vrši za uničenje Hitlerjevega režima, je le negativnega značaja. Kaj naj pride v Nemčiji za Hitlerjevim režimom? Kako se naj organisl-ra Evropa po končani vojni? Nekaj dni po tistem smo že čitali članek v The Nationu, ki ga je objavil Harold J. Laski, profesor Mitične ekonomije in eden vodite. I je v delavske stranke na Angleškem. l*aski piše. da je angleška vlada zavzela edino pravo pot, ko je na Hitlerjevo Invazijo Poljske odgovorila z napovedjo vojne. Delavska stranka popolnoma odobrava to pot — vendar za enkrat Še ne gre v vlado, ker ne zaupa Chamberlalnu zaradi njegove črne preteklosti. Zato je delavska stranka ostala v opoziciji in si je pridržala pravico kritiziranju vlade, kadarkoli zasluži kritiko. Delavska stranka v Angliji — piše dalje l*aski — se tudi zaveda važne |>otrebe, d» do-bro organizira in konzolidira svoje moči za svoj nastop.- ko se bo sklepal mir. Bodoči mir mora biti docela drugačen kol je bil veraajski. Nič več sleiKimitonj«! Angleški delavci smatrajo, da nimajo nobenega spora s nemškimi delavci in kmeti, in kakor hitro pride v Nemčiji ns površje nova vlada, ki bo imela taupa-nje veČine nemškega ljudstva, bo angleško delavstvo zahtevalo mir s pogojem, da mora nova nemška vlada takoj priznati neodvisnost Ceho-slovak i je in Poljske ter dovoliti Avstriji, da si s svobodnim glasovanjem odloči ali hoče ostati v Nemčiji ali ne. Nadaljnje mirovne zahteve angleške delavske stranke so. kakor piše Iraški: mir se mOra sklepati na temelju enakopravnosti; nobenih aneksij in nobenih kazenskih odškodnin ne sme biti. Angleško delavstvo se pa lavedjL da je trajni mir v Evropi nemogoč na temelju "status quo ante." zato bo zahtevalo, da se (Delj* v satfnjt ko kal.) Glasovi iz naselbin Potovanje na proslavo dnevu SNPJ—VI Cteveland. — 'Po tridnevnem bivanju med ameriškimi Vrhni čani sem se moral od njih posloviti. Ko bi mi ¿«4 dopufčal, bi jih bil še več obiskal. Ker pa sem v mojem odmerjenem času (deset 4ni) imel na piki št naše Cikažane in njih veliko vas, sem se odpeljal s srčno željo, da se še vidimo s prijaznimi Wau-kegančani. Torej na zdar! Zaseden električno in se odpeljem v 47 mjlj oddaljeno me tropolo srednjega zapada Chi-cago. Vse bi bilo dobro, ko bi ne bilo toliko hrušča In trušča, ko prideš v sredino mesta. Kamorkoli se ozreš ali stopiš, povsod hrušč in trušč. Vse beži in vrvi na vse strani. In ako se na tistih obširnih hodnikih ali postajah nadulične znajdeš kot tujec, moraš vprašati tega ali onega, mogoče deset ljudi, kam in a katero karo se bi bilo treba odpeljati na tvoj naslov ali cilj. Posebno popoldne med 5. in 6. uro je pravi Babilon, ko gredo ljudje z dela iz uradov in trgovin. Najbolje je, da imaš z debelimi črkami natisnjen naslov, kamor želiš iti. Z vpraševanjem in dopovedovanjem ne moreš v taki gnječi dosti izvedeti, ker ljudje nimajo časa ukvarjati se s takimi odgovori. In končno moraš vprašati še sprevodnika v nadulični ali poulični, če se voziš v pravo smer. V Slovenski delavski center, v urad Proletarca, sem prišel zvečer. V spodnjih prostorih sem našel sodruga Luko Gro-serja, staro korenino. Luka je rekel: "Kdo hudiča žvižga in kriči in razgraja zgoraj?" Takoj je pogruntal, da mora biti večni popotnik in to misel tudi na glas lirekel, ko sem ravno planil k jaslim. "No, Luka, kdo vraga ti je pa tx>vedal, da sem jaz?" sem ga nagovoril. "Jaz vem, da tukaj nimamo tako predrznih in korajžnlh ljudi, posebno ne, da bi Še tako žvižgali," mi je odgovoril. Nato sem si nekoliko namočil moje suho grlo.. Čast Luki, ki je vse to razumel In postregel.v Pride tiskar Košak, tudi stara korenina, ki ae moško vsestransko pomeni. Prišlo jih je še več drugih, Frank Alesh in drugi, ki so imeli neko sejo. Luka pravi, da mu je Charles Pogorelec naročil, naj ga tele-fonično pokliče, ko pridem v Center, da me bo odpeljal na dom, kjer bom prenočeval. Ampak predno sva odšla iz Centra, smo se s sodrugi še marsikaj pogovorili. Prav rad bi bil šel s temi rojaki, posebno z Lukom, baiinat, ker imajo prav lepe in prijazne balincarske prostore, pa Je bila smola, ker je tisti večer neprenehoma nekoliko deževalo. Luka se je pohvalil, da ga ni v naši elevelandski metropoli boljšega igralca kot je on. Temu sem ugovarjal. Vsled tega bi se bil s njim tudi rad spoprijel in še s kom drugim, da bi videl, kakšni kanonirji so in kako učinkujejo njih izstrelku Verjamem, da so dobri, ampak da bi metropolčane spravili v kozji rog, to mi pa nikakor ne gre v glavo. No, Luka, se spo-primeva pa drugikrat. L Predno sva s Charlijem odšla, sem mu naročil, naj telefonira na postajo, kdaj gredo via ki Nickel Plate v Cleveland. Odgovor je dobil, da gresta samo dva, prvi ob 9:40 zjutraj, drugi pa ob 11:20 zvečer. Na drugo vprašanje, ali je moj vozni listek dober za*nočni vl*k, odgovorili, da ne, marveč le za jutranji, ker mocam biti v Clevelan-du 12. septembra, ne pa 13. Jaz In še marsikdo drugi smo bili gotovi, da je dobro, samo da se vkrcaš tisti dan, ko poteče vozni listek. Ampak oni so rekli, da ni tako in jaz sem se moral ravnati po tem. Treba je bilo vstati zgodaj zjutraj in opraviti najnujnejše po Chicagu, to je pri Proletar-cu in posebno v glavnem uradu SNPJ in upratolštvu Prpsvete. To sem s pomočjo Charleja in njegovega avta hitro izvršil. V gl. uradu in upravništvu Pro-svete bi moral porabiti več ur, da bi se malo pogovoril z vsemi, posebno pa s tistimi, ki jih ni bilo na proslavi v La Sallu. Charley je obljubil, da pride ob določenem času pome, da me odpelje na postajo. In tako se je tudi zgodilo. Poslovil sem se od uradnikov in uslužbencev in s Charlijem sva se odpeljala v mesto do postaje La Salle. On — Bog mu daj zdravje in srečo, kakor tudi njegovi ženici — se je odpeljal nazaj na svoj posel, jaz sem jo pa vdrl v tisto veliko hišo, dobil razne informacije glede odhoda in se podal proti čakajočemu vlaku. Tam sva trčila skupaj z neko lepo in elegantno damo iz Lo-raina, O. Enmalo sva se spogledala (kot pod klančkom) in šla v voz, kjer sva se utaborila sosednja sedeža. Pomagal sem ji urediti dva sedeža v tak položaj, da je lahko tudi ležala. Ona je bila zadovoljna in mi ponudila bombonov, toda sem se ji zahvalil, češ da so zame presladki. Hujšega ni bilo/ Ni se svet podrl ne vlak prevrnil. Tudi ni smrten greh, če se srečni ali malo dotakneš mladega dekleta. To so delali in bodo, ko nas ne bo. V Cleveland nas je vlak privlekel okrog 5:30 popoldne. Tako se je končalo moje desetdnevno potovanje v zvezi s proslavo dneva SNPJ, ki se je izvršila v zadovoljstvo večine. Se enkrat iskreno pozdravljeni vsi in lepa hvala. Anton Jankovlch, 147, zastopnik Prosvete. in O starih delavcih naprejevcih Bellaire, O. — Ce je delavec vajen garanju in se od mladosti preživlja od potu svojega obraza, ima vedno pred očmi obstanek za bodoče, in to posebno, če Je več mesecev brez dela in zaslužka. Ce jih imaš okrog 60 na grbi, si v nevarnosti, da te današnji podjetniški sistem obsodi med staro šaro ne glede na to, če si še pri moči in zdravju, da zaslužiš za borni obstanek sebi in družini in ne glede, da ti je prav tisti podjetnik tekom tvojega 25 ali 35-letnega garanja izčrpal tvoje mlade moči, toda na stara leta te ne potrebuje več. ^f Vaino Tanner (levo), finaki finančni minister, in Henry A. Mergenthau, načelnik federalnega zakladnega departments. V ta namen te pošlje k svojemu zdravniku, kateri ima nalogo, da ti otiplje vse žile in na koncu pronajde, da imaš previsok ali prenizek krvni obtok. S tem je tvoja usoda zapečatena za nadaljnje garanje. In namesto zaslužene pokojnine ali vsaj poštenega dela za nadaljnji obstanek, te vržejo na cesto in mirna Bosna. Da so gornje vrstice resnične, se je izkazalo med 25. in 30. septembrom. Rail & River Coal Co. je namreč po šestih mesecih odprla enega izmed treh zaprtih rovov, št. 8 ali tako zvani Big Run. Vsi prejšnji premo-garji so bili prisiljeni podvreči se zdravniški preiskavi. Precejšnje število je bilo izvrženih, češ da imajo prenizek ali previsok krvni obtok, dasi so spočiti in nekateri so se tudi telesno popravili in so zdravi. Ampak pod današnjim sistemom so nesposobni za delo in basta. Prepričan sem, da je po drugih krajih ravno tako diskrimi-niranje in šikaniranje starejših delavcev vseh strok brez razlike na vero, kajti kapitalistični sistem je povsod enak. Izžema mene kot tebe ne glede na vero, ampak edino za sveti profit, ker to je njegov glavni cilj. Zdaj še nič ne vemo, kdaj bo Rail & River pričela obratovati ostala dva rova, št. 4 in 6. Prvi je zaprt šest, drugi pa 15 mesecev. Kadar začneta z obratom, bo tudi pri teh dveh rovih precej delavcev spoznanih za nesposobne, posebno pri rovu 6, kjer je precejšnje število delavcev starih nad 50 let. Zdaj kom-panija tudi svojim starim delavcem te starosti ne privošči dela. Med premogarji se širi nezadovoljnost in godrnjanje. Ce bo to kaj pomagalo, bo pokazala bližnja bodočnost. Tudi naše društvo 258 je prejelo iz uredništva Napreja iz Pittsburgha prošnjo za podporo listu in za prispevke neki reviji, katero bodo izdali ob drugi obletnici. V prošnji pravijb, da je list za to in za to, tudi za združenje unijskega pokreta. Pri društvu 258 smo organizirani v UMWA (CIO), čitamo le unijske liste in podpiramo le u-nijske ustanove. Zaman pa si napenjaš oči in gledaš skozi naočnike, da bi v Naprej u opazil unljski znak. Vsaj v št. 33 z dne 16. avgusta ga zaman iščeš. Priporočam uredništvu tega lista, naj se najprej doma „organizirajo. Kadar bo Naprej ti-ski^i v unijski tiskarni, šele ta-kraT pridite v javnost s trditvijo, da ste za združenje unijskega pokreta. Prej omenjeno številko Napreja mi je dal rojak, ki ni na-===== Knaka topu tika enota v akciji. guttue enote la v*ja*e čete se okupirale pd Jake pokrajine. ročnik in lista tudi ne mara čl-tati, vendar ga dobiva brezplačno. Kako je Naprej izvedel za njegov naslov, ker se dotič-nik ni še nikdar oglasil v javnosti, dasi je član SNPJ že nad 30 let in seveda čita le dnevnik Prosvete, Družinski koledar in Majski glas — vse te tri publikacije so unijske — je uganka. Z Naprej em torej ne bo v teh krajih nič, ker ne maramo lista, kt^Spreminja svoje prepričanje vsake kvatre. Pravi, da je delavski list, vendar se ne tiska v unijski tiskarni. Tudi v Prosveti se zadnje čase vlečejo dvekolonske polemike, katere po sodbi treznomisle-Čega ¿i ta tel j a ne spadajo v javnost, to je v listu, kakor je Pro-sveta. Bolj umestno bi bilo, da bi se take polemike medsebojno izravnale, ker se tičejo le dveh oseb, ne pa čitateljev ali jed-note. Starčki obeh spolov v državi Ohio imamo upanje, da nam posije zlato solnce prej ali slej, mogoče že v bližnji bodočnosti. Kakor je razvidno, bo Bigello-wov načrt za starostno pokojnino prišel še letos na glasovnico in upanje je, da bo z veliko večino sprejet. Ta načrt določa $50 mesečne pokojnine za samsko osebo, staro 60 let ali več, in $80 za zakonca. Bodisi državna a-li zvezna vlada bo nekaj prisiljena storiti, da se napravi konec sistemu, ki na vseh straneh prezira in diskriminira na ta ali na drug način poštene 60 letne delavce, čeprav so pri moči, da bi si še lahko služili kruh v potu svojega obraza. Priporočljivlo je, da čitatelji v Ohiju širijo in agitirajo za to pokojnino med svojimi znanci in prijatelji in da vsi kakor en mož glasujemo za ta zakonski načrt pri prihodnjih splošnih volitvah. V teh kritičnih časih bo to koristilo edino delavski skupnosti. Louia Pavlinich, 258. Narobe svet Cleveland. — Ko človek trezno premišljuje in pregleduje današnjo svetovno situacijo, kakor tudi preteklo, sam sebi ne more verjeti, ali se res vse to dogaja ali ne. In vendar se. Menda je najstarejša človeška tradicija vera, ki uči človeka, naj si iz lesa izkleše boga v podobi človeka in potem pred njim kleči, moli, prosi, in veruje, da bi mu tista reč, sklesana iz lesa, pomagala. Druga najbolj kriminalna in nečloveška tradicija pa je ta, da veliki profitarji postavijo nekega človeka na krmilo, ga protestirajo na vse načine in obo-rože do zob, potem pa kričijo, da je tista oseba nevarna vsemu svetu. Nato brž do zob oborože ves svet in hajdi na tistega. da ga zbijemo na tla. Milijone naroda je pognanega na bojišče, da se kolje in bije "za vero in domovino." V ta namen, za vojno, se potrošijo milijarde dolarjev, za reveže pa nI beliča, da bi mu kupili kruha. Vse to sa velike profite. Nič se ne vpraša, koliko narod trpi in umira, ampak koliko bo dobička za parazite. In temu pravijo krščanska civilizacija! Po mojem mnenju je to največje krlminaistvo. Ne bi jim že toliko zameril, ako bi človeka ubili in ga pojedli kakor kravo ali prašiča. Ampak ko ga ubijejo, ga še tam na bojišču puste toliko časa, da se še drugi nalezejo bolezni, ker mrličev ni časa pokopati in ker jih preveč pobijejo. Kar se tiče ene same osebe na krmilu, pa ne pomeni popolnoma nič, ker jo lahko tisti, ki • • jo spravili tako visoko, tudi (Dalja aa 9. straaL) TI i "„yrMr * ^TiJ Moje počitnice Anton Gunl, „ (Nadaljevanje.) Prvotno »em v Joplinu, Mo ti čez noč in se naslednji dan od^u n ,n tChicagu* Tod" semj slil. Na busni postaji v tem nameraval del da je skozi Kansas TTyTklll krajša pot In ker bi se moral v , slednjo noč, sem si mislil, se bom vo ¡iT coj m prišel dan prej v Chicago „ ¿1 še kaj napravil zadnji dan počitnic Na moje veliko začudenje vozi bus u na v Kansas City skozi Pittsburgh in Kans., torej skozi slovenske naselbine sem si že čestokrat želel obiskati Tak» sklenil, da porabftn to priliko in se tam vim za en dan ter tako izpolnim to ieiT cenen način. Ker je bilo že pozno zvečer bila Arma že v pokoju, sem se odpeljal | v Ft. Scott, tam prenočil, drugi dan pa se vrnil v Armo do prijatelja, brata druga Antona Sularja. Z ženo sta bila presenečena, kakor tud ker se mi ni niti deset ur prej sanjalo, da potoval skozi slovenski Kansas in se tam vil. K sreči sem imel še par dni poj Sreča je bila tudi v tem, da Tone ni tist delal (po šestih mesecih je tisti teden nat prve tri šihte). Ko mu pojasnim, na, kak način sem tja, je takoj tudi vedel zakaj — da nai mojo radovednost in si ogledam na&e ške naselbine. Po kratkem pomenku z zapregel "lizo" in že sva bila na najini niški poti. Ne vem koliko naselbin sva dan opletla, vem pa, da večino in tudi obi nekaj rojakov — staro korenino Bratko Kalnigerja in nekatere druge. Tone je ko porabil tudi za agitacijo za Proletarc* kel je, da bova šla na "bolj trde". Ene vseeno skolektal, dveh (farmarjev) pa doma dobila. Razkazal mi je tudi nji družni pogrebni zavod v Franklinu, v dvi pa razne stare zastave in drugo društveni rafernalijo, ki res spada v muzej. ■ Oorshe v Clevelandu!) Ko sva se vozila po slovenskih našel se nisem nič čudil» zakaj ima slovenski Ki tako pestro zgodovino, zakaj je bilo toliko živahnosti in delavske zavednosti kraj sam na sebi je prijazen, dasi je ¿e razrit po "odprtih" majnah. Obeta pa, še bolj, ker je vsa premogovna industrij površju razen par jam, od katerih bo ps tudi kmalu dodelana. Tudi naselbine, pa večino vse že zelo izfedčene tako po kot hišicah, so se mi zdele prijazne, sva se skozi več naselbin, od katerih je le &e — spomin. Hišice so popolnoma izg ali pa le še tu pa tam katera sameva. Ko se človek spomni na tisto veliko nje, ko' je nekdaj prekipevalo in valovilo našimi knapi po tistih krajih, in ko na mesta posluša povest o tistem življenju, more ubraniti nekakšni melanholiji, gubo tistih naselbin in predvsem tistega škega, mladostnega, upapolnega proletar življenja, ki se je nekoč, pred 20 in ve* razlivalo po tistih slovenskih kempah se vzhodnega Kansasa. In kljub temu, da je sedaj tam le le ne pušča, nekakšno pogorišče, ki si je vsaj za ca na površju zacelilo rane, je kljub tem vedno prijazno in nekako domače. Sedaj razumem veliko bolj bivše Kansaščane jim je tako pri srcu tisti kotiček dežele so rož in zakaj vsakdo tako rad nazaj zleti obisk, če le more. Ima pač neko poseb« spomin na več ali manj lepo preteklost, divno življenje, na naselbine, ki so ali *o prav tako gosto posejane kot so na P« vasi v starem kraju. Sploh sem se temi bolj čudil, komaj miljo ali poldrugo m» naselbine v naselbino. In prav to dejstvi sigurno mnogo vplivalo na razvoj tistega prednega in družabnega življenja, ki je « le Kansaščanom. m Bil sem tam le en dan, pa sem v ddm. in užival bolj slastno kot vse prejinje mojih počitnic. (Dalje na 8. »tram.) Cut /ii Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 6. oktobra 1919) Domače vesti. Časnikarska ciated Press je razposlala ame *k m vest iz Clevelanda, da so delegatje Jul*» skega republičanskega druženja ns J tji konvenciji nazvali -lUluan^» P^ D'Annunzia "fanatičnega z rokovnjaštvom izsilil reAito J vprašanja." . Delavske vesti. Jeklarski stavkarj. n< hajo. Milica poslans v Gary. it inozemstva. Italija popustila pH -1 Reke. Sovjetska Rusija. Kolčak. vodjs * še vedno rogovili v Sibiriji^ (Dalj. i« ' Evropa čim prej reo^smz.rs n« ^ ne demokratke unije, iz kaiei^ vselej izključeno nacionalno ^ ¿j nacionalna, konkurenčns eko^ ^ „ ško delavstvo bo odloči» zahte^ ^ vojni ekonomski in P**^ «J velikim delom socislineije * evropskih deželah min*"** i Pozdravljamo osnovne U***. „j * I grama angleške delavske ,> rd ln leta — od zadnje vojne - p rešitev Evrope je V demozrsi ovice starega kraja £DI ZA TRSTA 1939.—O Trstu ae od časa do ima več ali manj sko-sku Časopisje. Postavljale prog-po An-samostoj-ni-da, so narav-propad. tisvAiS Trsta pač naj-nas same, zato je po-,vno. da »koro v vsaki "Istre" srečujemo član- emih Trsta. O vseh teh ,ih se je že mnogo raz-vendar je vsak članek ► vedno zanimiv in nov, l v to aktualno snov še (nov mojnent in svojo i osvetlitev. dvoma je Trst z razpa-Avstrije ogromno iz- „ svojem pomenu, ker je "»ledje nujno potrebno e veljati za pristani LFrazreda. Italijanska "je zelo trudila, da nje-ij popravi in ji je to ri uspevalo. Pred An je Trst kljub vsemu _ živel, ker je Italiji z j velikim političnim vpli-r avstrijski republiki uspe naselbin (Nadaljevanj* Z t. »trdni.) igrale veliko iniciativno vlogo paroplovne dfružbe iz Hamburga in ostalih severnih nemških luk pa se kaže še slabša perspektiva glede usode Trsta. Nemčija se je s tem sporazumom o svobodni ceni res da obvezala, da bo usmerjala preko Trsta najmanj 1.5 milijona ton prometa na leto, to je komaj 40 odstotkov celokupnega prometa v tržaški luki 1. 1938., odnosno komaj 4.7 nemškega prometa napram 1. 1939., toda s to cono bo Trst le izgubil, ker bo trgovske posle opravljala pač Nemčija sama in bodo od tega tržaški trgovski'krogi popolnoma izključeni. ■/-»■ Priznati moramo, da je Italija storila ogromne napore za po-vzdigo in poživitev tržaške luke, saj je v ta namen do pred kratkim investirala ogromno vsoto nad 200 milijonov lir, vendar se zdi, da je že pred časom spoznala, da so vsi napori zaman. Iz tega razloga je najbrže tudi sledila znana selitev sedežev paro-plovnih družb v pristanišča za-padne obale. Kot v nekako kompenzacijo pa skuša Italija iz Trsta sedaj ustvariti z velikimi žrtvami močno industrijsko središče na svoji vzhodni meji. To ji konvenira zlasti zato, ker v njegovi neposredni bližini ležijo e-dina italijanska premogovna ležišča in je tudi s politično akci- _______ _ jo vsaj za nekaj časa zavarovan jiskoro ves avstrijski iz-1 hrbet Trstu, merjala na Trst, radi u- Trst služi v najlepši zgled, da tranzitnih tarif, ki jih je trgoviski in politični interesi ne Avstrija pa tudi izvoz gredo vedno po istih potih tem-¡ije in Čehoslovaška. K več se razvijajo čisto samostoj-iki živahnosti so v veliki no> da tudi najožja politična zve-prispevale močne tržaške za ne more izključiti brezobzir-hiie, večinoma Židov- ne trgovske konkurence in boja, porekla, ki so bile v ozki ki se že od nekdaj razvija med i dunajskimi trgovskimi Trstom in nevernimi lukami. V Zaradi tega je Trst tedaj tej akriti a ostri borbi je Trst— užival koristi trgovske- vse kaže — popolnoma podle-nišča. Z Anschlussom g«], ugodnosti odpadle iti pri- je bilo katastrofe. Si- Mnogo mlekaric kaznovanih za I tedaj glede na ozko po- radi alabega mleka tvezo med Nemčijo in I- Tržaški mestni higijenski u-«klenjen sporazum glede rad je predal sodišču zaradi sla-ijake izvozne tarife, ki je bega mleka tele mlekarice: Ro-10 odstotkov nižja od o- Filipčič iz Dekanov, Uršulo izvoz skozi nemške luke, Kavalič iz Dekanov, Marijo Go-je bil • ta efekt takoj dina Herpelj, Marijo vd. Briš-N z drugo odredbo Nem- ftek iz Ban, Štefanijo Cunja iz kombinirani tarifi za že- Dekanov, Ivano Milenoc iz Dan iko-vodni promet proti se- prj Sežani, Ano Primož iz Deka-^J nem&kim lukama, ki je nov> Marijo Gregorič iz Padrič, f< izenačila, ker je Nemčija Marijo Babič iz Burje, Ivano hotela zaščiti intrese svojih hhopda iz Bazovice, Pavlo Grlan S priključitvijo Avstrije je ¡z Repentabra, Rozalijo Grmek iz tomt iji omogočena uresniči- Dan pri Sežani, Friderika Za-P»njerja, in po njej s črnim in I Alojzijo Zupančič iz Lonjerja, Mnim Sredozemskim mor- Marijo Gruden iz Sempolaja, Av-l tfr w na ta način v veliki L^ta Kalca iz Gropade, Danijelo Jtfrajša trgovsko pot na O- Sancin iz Sv. Socerba in Ano Zu--Ta načrt hi imel eventu- pjn jz Škofij. Pred sodiščem pa tudi svoj velik strategičen M fcffe obsojene Kariž Ana in * ker bi »e tako Nemčija pavia Belunovlč iz Tara na 200 M°W'la angleškemu nad- |||P denarne kazni, Drašič Ange-|>« V tem načrtu igra biv- )ft \t Matija, Poropat iz Dan pri |'ija vlogo tranzitnega Raspru ter Zarjal Ana in Ba ■ Za v «a k slučaj — če bi rut Marija iz Gabrovice na 360 P"' "kozi Dardanele zaprta \yir denarne kazni vsaka. ■ J« ne m A ko gospodarstvo to I fcvzM razdelilo v dva kra- 2e peta nesreča pri Repentabru ft Donavi proti Braili in po Ng znanem jn zelo nevarnem T Trhtl ,1Z, Česai ovinku pri RepenUbru se je te I r t , , podrejeno dnj z|0diU) ^ peta pr0metna ne- ** tranzitna luka. V tem' ..... lo kratkem času t. j. v teku aamoIrM^ • • dveh mesecev in to na istem me- OldSOVI IZ stu. — Pretekli teden je voail na' ^ Il V» mm. motociklu 87-letni Fatur Alojz svojega prijatelja Pavla Zlina, starega 31 let, oba is Skednja, po cesti proti Repentabru. Na I spravijo la vlade brez vaakega nevarnem ovinku se je motorno vojaka. Ampak oni tisto osebo kolo, ki je šlo z veliko naglico po sami protsktirajo. To se je po-kraški cesti, zaletelo v steno. Po- kazalo v zadnji svetovni vojni, nesrečenoe je našel šele avtomo» ko je ves svet kričal, da hoče bil, ki je pozneje peljal iz Repen- kajaerja obesit. In potem, ko tabra in takoj oposoril na neare- je pobegnil pred ljudstvom svo-čo rešilno postajo. Faturja je je drŽave in šel na Holandsko, rešilna postaja našla že mrtve- bi ga lahko vaak navaden poli-ga z zdrobljeno lobanjo, Zlina pa eaj pripeljal kamor bi ga kapi v težkem stanju s polomljenimi talisti hoteli. AU ssdaj as nihče čeljusti, pretresenimi možgani ln več ne amsni zsnj in prsv tisti drugimi ranami Malo imajo u- mu oakrbujejo dobro življenje, panja, da ga bodo rešili. ki so nekoč najbolj kričali, da hočejo njsgovo glgvo, oziroma Rihemberk. Zopet konfinacija. so plačevali za to propagando. — Domačin Josip Čopič je bili Ravno tako je danes s Hitler obsojen na pet let konfinacija, jem. \ : češ, da je učil naše ljudi peti iz- Kdaj ae bo narod socializiral zivalne pesmi. Izvestni pobožni in odpravil vse vojne in druge j udje so proglasili Čopiča kot I krivice? comunista, kar pa po naših in 'ormacijah nikakor ne odgovarja resnici, ker je Čopič jako na veden narodnjak, kar pa očitno neznanim osebam ni po volji. ®ftlupwflha Narnftna ^iihpnrna irbtmta MW49 Se. Lawadale Ava. Ckkefe, IlUaeàe iess*e MinM«*MtVN Fsfesi Ah», JskMl9VAi Pli .......,...........MS a lllh st.. MUvaahM. «to. __A*. »rti SUUtklnl ........................................ *>■ lit. Slr.Un*. fe. CawUiu fa»«tofc, Srna i Sl.mfci«! ..........SM» W. Mik U» Cto««to»4. OM. lak« aiMkMk. >r»OI SMrSlnl ..^„-«^„IW ...............IM m«I St.. Oetttfcy. IU. NrcH TMMto. MrU StolrtSlat »........... .................*•» «•«. «»iMakMa. eoaeoDAasai oossa i Louis Kocjan, 5. /z Johnštou jm Johnstown, Pa.-4>ne 27. septembra je preminula dobro znana mrs. Pearl Puntar v Tire ■ Hillu, žena br. Jakoba Puntar-Reka, avgusU 1939. — Delav- hH| 0bM dolgoletna Člana Slovenski sindikat na Reki je v spora- ake narodne podporne jednote. zumu z vodstvom tovarne torpe-1 dov (silurificio) nameraval pri Onemogočeno zborovanje rediti zborovanje za delavstvo. Med predavanji so nameravali predvajati tudi neki film. Par dni pred namerovanim zborovanjem pa je vodstvo tovarne po svojih zaupnikih zvedelo, da de avstvu ta namera ni všeč, Češ, da nimajo časa, ker so tudi izven Pokojna ss je bila pred par meseci podala v ataro domovino, kjer je zbolela in ae po nekaj tednih zopet vri\ils nazaj. Takoj ae je podala v bolnišnico, kjer je prestala operacijo, par tednov potem pa je podlegla smrti. Pogreb pokojne je bil veli-vrt cvetlic so juuim vrou»., ¡-f^................................ izgubili svoja Jeta VMH.S ................................. stali so z doi- v I Hmk asi**......................................... roaoTNi ooaasi MU •. ______ i«Ur ,, ^viik VitliHifc. :-------------- - - . . i Časten. Cel vrt cvetlic so na- tovarne prezaposlenii s Preskrbo , rijatelji in zimnci družin Da bi se izvedba zboro- ok njeneVakve. Bila je po- vanja tudi v tem slučaju omor>- ^ ^^ ,n zn(mH kot |d. čila, je dne 5. avgusU ^Jvo , |tena goapodlnjl4. Ved- izdalo nalog, da se po "vršenem no g6 £\ada naroiiia na na. delu zaklenejo vsi dohodi tako,^ dno čtiv0. Družinski kole- h ,n dru^ 1Utl 110 b,!l PrI njiJ ostati. — Sklicali so jih v veliko . . * dvorano kljub protestom, toda go,lJ1' tik pred začetkom zborovanja so vsi delavci dvorano zapustili, s silo odprli vrata ter odšli domov. njih denar naložen na prve vknjišbe malih domov, ki dajejo najboljše garancije v tej krizi. Zahtevam delničarjev, ki ao bili v resnici potrebni, ae js u godilo a tem, da ae jim je izpla čevalo po manjših vsotah, po $2K, $50 ali $100, pač po možnosti tedanjega majhnega denarnega prometa. Tako se je zadovoljilo vlagatelje. Spravi-1 r* deli so, da je to podjetje v res 1 1 ■ niči na trdni podllagi, kar je pripomoglo, da je hranilno dru štvo pridobilo še mnogo več za upanja. Bilo je res škodoftelj nežev, ki so tedaj ljudem trobili, da bodo tudi tu prihranke, toda oatali gim nosom V resnici je bila posledica krlse precejšnje zmanjšanje imovine te zadruge. Premoženje ae je bilo akrčilo od približno $260,000 na $200,000, čemur je bil vzrok izplačevanje. Am pak organizacija je kljub temu oatala na trdni In zdravi |)odls-gi, ker ae je s tem razbremenila precej obveznoati. Poleg tega Moj« počitnice je v čaau krize izplačala vse do- (Nadaljevanj* s M. strani.) il^Vrl^T^a^ i« življenje v teh našel j! i^^LT^lJllaPSS2!W M*» rekel, da aek> težko za r; ttbsftJ^Jtiz vpUči ne delnice ln 4% «• Lelo tudl kskšno štirinogo žl- P^in^ v^aka bratska pod- ^ ^ <^<>dkov le po-Z trebuje, če Ima družino več. In P°rntt "drvU*"; ffikTdi ^ te dohodke gre pa tam v Kan narne inatltuttlje fc^iSi ^^ rejši delni&arj »«umirajo «nds^ Američan, js trebs lakstl nove vire «eiaU Jv čsrjsv med mlsjšo «sasraiMo. ¡g"»" VT gJJJ'' Odbor hrsnilnsgs društvs frluU kolikor «a j« is, na GI.AVNl ODBOt v isvaAavai.Ni oeassi ...................mit a UwaS*l« iN., rktM|*, UHm* ............mit a u»»*»u » iitawa J...................Nil a UMtol« 4»». ÏH—Ê*. liaeeH ...................H«» a UtMhi« hf*. 1'H——. BSaa« ..................mit a nam«, nnaen ...................MIT a UwaSel« A»^. CktoM«. ISIeeU reapaaitassNUiii Fteak Setti. pnénas. MS Hslnl..,,,.*..... NAOIOSNI O ........ t MSI S U»iSI» Ave.. CMmc*. IMtaSi U «MSbi A**.. Nf«, IIUn»ta isaea Ami. a«^. cw*«u«*. osi* S senika je padel Vipolže, avgusU lft3». -- Pretekli teden se je zgodila v naši Pokojna Je bila doma od Raj-henberga, kskor njen mož. Sts-ra je bila 50 let. Zapušča moža, ki je tudi bolehsn že več časa in mu je smrt soproge bolezen nedvomno še poslabšala. Nadalje zapušča več odraslih ten « leoen se je i*ou.,a v w M |e ^^ težka nesr^^w je 44- u ^ obratuje premogov- letni Simčič Josip podal na ^nik ^ kft ^^ u odl^na po aeno, se mu je pod nogemi i -- . • »— «« pa pride Trst ob svoj do-trjrovnki jiomen in ob Moristi. kar se dejansko P** doKaja.^^^^^^H Ji^jii dokaz za zgoraj na-* na«kdnje dejstvo: Po rjk| Je imel Trst v 1. 19iW. Fi-ton prometa, kar je le ■mikost nižje od prometa fcV1' bil v svojem naj-razmahu. In vendar, ka-uzlikai Danes Trst ■mrtev v primeri z nek P*«» Zidovakl trgovin-C0»1- ki ho imeli v rokah ^ promet in po njih vse i10 '«mani, in je prišel v dru** roke in upravo. 7 ^ Trat nima skoro sreča, ki je zahtevala dve žrtv Teh pet nesreč se je zgodilo v ze- zlomila deska in revež je padel «kozi nastalo luknjo v hlev. Za del je z glavo ob tlak, tako da mu je počila lobanja in da je dobil še druge rane po prsih. Z vso naglico so ga prepeljali v goriško bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno.. Koper. — Naše podeželsko mestece je bik) vedno pripravno tržišče za večji del severne Istre, ker so si kmetje tu nabavljali razne kmetske potrebščine. Radi tega je imelo mestece privilegij, da so smele biti raznovrstne prodajalne odprte tudi v nedeljah in praznikih dopoldne. To je bilo velikega pomena tako za trgovce, ker je v nedeljah kar mrgolelo kmetov v mestu, pa tudi za kmete same, k$r so si lahko nabavljali svoje potrebščine, ne da bi zato izgubljali delavnike. Uslužbenci so pa protestirs-li pri sindikatih za trgovino In zahtevali, da ae tudi v Kopru izvaja zakon, ki predpisuje, da morajo biti v nedeljah in praznikih trgovine zaprte. Uslužbenci so v tem |H>gledu uspeli in tako vlada sedaj v Kopru že mesec dni v nedeljah blažen mir, ki pa škoduje našemu kmetu in trgovcu. Zdi se, da so razni sindikati u stvarjeni nalašč zato, da mečejo polena pod noge US «X>4. V tem boju za košček sklenil, da bo podvzel es tudi dogodi, ds mar m T ufSSŽlatnimTff >lk*> P°«bi ™ ""**>»* li V° 2 ** Phelps, «« prilizuje .ta ^ vlogoklečeplaaca. željo dali As ved pojsanila. H A. Vldriek. Vodja ameriških nacijev še vedno v ječi New York, 6. okt. — Frita Kuhn, nsčelnlk Nemško^uneHš- kegs bunds, naci jske orgsnizaci- ..... r Je, je isgubil drugo bitko pred noino n0a|jo družins. Na tem meatu izrekam vsem ostalim naše Iskreno so-žalje! Slovensko hranilno in poao-jilno društvo bo čez par meae-cev dopolnilo 26 let svojega obstanka. Koliko koristnega dela je atorila v tem čaau U naša denarna uatanova, bi bilo težko popiaati. To vedo najbolj mnogi, ki danes lastujejo svoje domove, katere ao poeta vili al kupili a pomočjo te hranilne zadruge, jih po malih obrokih odplačali in skozi delnice zraven še nekaj prihranili. Vsa U dolga leta je bila in je še upravljana po naših ljudeh, ki so p«) večini delavci v premogorovlh in jeklarnah. Neovrgljlvo dejstvo Je, da v silni krizi, ki Je zadela zlasti U kraj, Je bila v veliko uteho vsem delničarjem v času dolgotrajnega brezdelja in tudi štrajkov. Ko so banke zaprle avoja vrata, so ljudje, ki so jim bili zaupali svoje prihranke, izgubili skoraj ves svoj denar. Bilo Je piskanja In razočaranja nič koliko. NI čudno, da je tudi delničarje te ustanove zaskrbelo, kaj bo z njihovimi vlogsmi. Posledica tega Je bila, da so se pričeli v večjem Številu oglašati ln zahte-Ivatl svoj denar. Treba Je bilo (mnogo pojasnjevanja, ds Je sodilčsm glede sniftanja kavcije $00,000. Sodnik Aaaron J. Le- vy je dejal, da bi morala biti kavcija zvišana, ne snižana Kuhn je bil odveden v zapor sad njo soboto, ko js sodnik Oorne- Vsaj tako aem slišal v družbi pri nekam rojaku. To le poka zuje, kako močno vplivajo okol ščine na človeka in maral komu tudi zlomijo karakter. Boj za kruh Ja v Kanaas težak. Človek občuduje tiste, k ne klonejo oziroma še niso klonili pred razmerami In še po-prapor možatoet in značajnoatl. Toda, ksdar ta ali drugI klone pred razmerami, v hudem boju za košček kruha, kdo naj vrže kamen vanj? Za svojo osebo vsaj mislim, da b ga ne mogel. Razmere pač elltev dela velja le za tiste, ki se nočejo prilizovati boasom (slišal sem, da jih tudi podkupujejo, napajajo ln gostijo — irav kakor nekdaj v skebskih .amah). Tisti, ki se bosaom nočejo klanjati niti uganjati stvari, ki ao absolutno pod vsakim značajem in vredne in potrebne vae obsodbe, tisti nu trpe. Tako na primer Tone Sular ni prišel na vrsto šest mesecev, med tem ko nekateri podrepni-ki menda stalno delajo. Med temi ao uradniki krajevne unije na prvem mestu, kakor ao mi mvedsli. Zdi ae ml, uko bi se zavzeli tisti, ki so žrtev diskriminacije, bi lahko tem razmeram napravili konec, ker ao v večini. Seveda bi ne šlo brez boja, ker brez tega aa nikjer ničesar ne doseže. Kakšna je unija, oziroma kakšne ao krajevne unije, je v veliki meri odvisno od rudarjev, od članov samih. To bodo na primer lahko potrdili rudarji v Gillespieju, 111., kjer so si le z bojevltostjo ohranili še prlllčno poštene razmere pri ilrlll Kot aem prej omenil, je drugI dan Tona ftular odšel na delo, jaz pa sem se ob osmih zjutraj poslovil od njegovi* Msry in prišel drugi dan ob sedmih zjutraj v Chicago. Konec počitnic za letos. llus F. Collins zvUal ksvcljo od I zdrobe msrsikoga, posebno šib- $6000 ns $60,000 na obtožbo, da je Kuhn ukradsl vsoto $14,600 iz blsfsjns svojs orgsnizseljs In da je nsmersvsl i>obegnlti Is New Yorks, ds ss iaogns obravnavi. Včsrsj js bil Kuhn ponovno zaslišan in po zaslišanju, ko ni mogel položiti določene ksvelje, odveden nazaj v zapor. Vandtnborg proti odpravi embarga Washington, D. C., 6. okt. — Senator Arthur H. Vanderberg, republikanec is Michigsns, je go-vorll vsč kot dvs uri proti poklicu embsrga, ki prepoveduje pošiljanje oroljs In bojnega materiala zavojevanim držsvam. Odgovarjal mu je asnator Tom Connelly, demokrst iz Texasa, ki Je argumsntirsl, ds js nsvtral-nostni zakon, kakršen je, v prilog nacljskl Nemčiji. HUMOR Otroška logika Dva učence pretepsta, gredoč rstjegs učenes. Pride pod pa ju vpraša: kajše značaje. Drugi dsn Je bil Tone Sular zopet pokllcan na dalo — pričakoval Je šs nekaj šihtov in potem zopet "ilus" za nedoločen čaa, dokler zopet ne prida na vrsto. V sveži s tem se ml je vseeno Čudno zdelo tole; premo garjl imajo svojo unijo, toda 2KNITVENA PONUDBA Spoznati se želim a Hrvatico ali Slovenko v starosti 40 let ali več v svrho žanitve. Biti mora dobra gospodinja, zdravega raauma In imeti mora nekaj premoženja. Katera resno miall, naj piše na naslovi VDOVAC, 2667 So. Lawndale Avt., Chicago, III, — (Adv.) ENA IZ MED TISOCEV CHIKASKIH 8 PLINOM KURJENIH MALIH HIŠ Iz Aole, trst mimo gos ^'•tl, «4>t, Na ■i">rsflm*og| med Ita-pri katerem ao « y ■. ? usa i uradniki kl ss ss sdeleflM seje vojnega svete v Ki Prsnroeki in angleški urasaiai. — MmmHlk aeji ao razpravljali e -keRnih vojalh fersc»** proti Neamljt as, Aagaja. | — Zakaj ga pa Upsts? — Ker je naredil nspsčno nalogo. — Zakaj ga pa potem vidva te peta? — Ker sva Jo midva preplašiš In dobila slab rsd, e Msll nsvlhsasc Mama je oštela malega Vlad-ka, ker jI je kar naprej nagajal,11 in mu zsgrosils: - — Ls čakaj, nocoj pa pojdeš brez večerje apst, ti msloprid- než, ti! — KsJ bo ps potem z zdravilom, mama, ki ga moram zaužiti po večerji? Ne pomaga Mala Milka ae je prebledila in hudo ksšlja. Bsbka jI reče: — Kadar kašljaš, dete moje, denl roko na ueta! Milica gre In ae čez nekaj ča~ ss vrne: v — Tisto, ker si ml rokls, ne po-mags nič. Ve« ta čs« «em d rt. sls roko ns ustih, a kašelj neče prs-I nehati, Veda* v va/lem »* *i*m 4*si«mI v i klrafs |re|e)a e eli*«e M»I vai kal kad*l |Ke|e rklkaâk* dralla. «ae«eK d* aaaadoiaealliKe yg-dn^- la adabaaal pUaak* kar|e»e 1* sssiema * draftlsakeia pr»re*ea*. Na |»rl-Mrr Ta 1* da« Wek iMlad *, »Zi* S H.mmf S«r*at— M*l»a« laeasa kMe. sr»U a mUk*r|a»*. IMr*Ul eliaaka karja»e sa S M I KK^XO (JNKIJK v Ms IMS-IMS v ta si daiaa |* et*b ea« pressa le ... . MBMfNO HKUPNO TA TO HKZONO HAMO $7$. PokliMU W A Husk $<>00 ta etrtrficirun prvrntun tiroèkov gUdš popoln« avtomaiién» plinakê kurja p9 za neio kito. mm i PETEK JACK LONDON Svečenik je vzel z oltarja bodalce in majhen zlat kelih ter izročil oboje carici. Ta se je obrnila k Francisu, ki je zasukal rokav na levi roki. Predno mu je pa prerezala kolo, ae je carica ustavila, pomislila in dotaknila z jezikom konca bodala. Oči ao se ji srdito zasvetile. Čim se je dotaknila z jezikom ostrine, je takoj vedela, s kom ima opraviti. Vrgla je bodalo proč in malo je manjkalo, da ni planila na svečenika. Komaj se je premagala, da mu ni zasadila bodala v podla prsa. Ozrla se je v smeri kamor je vrgla bodalo, da se prepriča, če zastrupljena ostrina ni morda koga zadela. Nato je potegnila iz nedrij drugo bodalce. Tudi to je obllznlla, predno je prerezala Francisu na roki kožo in prestregla v kelih nekaj kapljic njegove krvi. Francis je storil isto na njeni roki in ko je bila kri obeh pripravljena, je vzel svečenik hočeš nočeš kelih ter izlil |>omešano kri na oltar. Obred je bil končan. Nastopila je kratka pavza. Carica je namr-šila obrvi. — Ce je usoda določila, da mora biti prelita danes na tem oltarju človeška kri . . . je spregovorila z grozečim glasom. In svečenik, ki je najbrž dobro vedel, kam meri caričina grožnja, se je kljub svoji jezi u-klonil. Obrnil se je k Izgubljenim dušam in svečano izjavil da sta Francis in carica poročena. Carica se je naglo obrnila k Francisu, kakor da ga prosi, naj jo objame. In ko jo je objel In poljubil, se I>eoncie ni mogla več premagovati. Naslonila se je na Henryja In zakrila obraz z rokami. Francis je dobro vedel, kaj se godi tisti hip v Leonciini duši. Ko se je pa carica vsa srečna ozrla na Leoncio, češ, le poglej, kako hitro se ti je teneveril on, ki ti je bil vzor idealnega moža, se Leoncii na obrazu ni več poznalo, da divja v njenem srcu vihar ljubosumnosti in užaljenega ponosa. XXI. Dve misli sta šinili Torresu v glavo v hipu, ko ga je vrtinec zgrabil in potegnil na dno. Prva je bila misel o ogromnem belem psu, ki je skočil takoj za njim v jezero, druga pa o tem, da Ogledalo Sveta laže. Torres je bil trdno prepričan, da mu bije zadnja ura. A vendar prizor, ki ga je videl mimo grede v Ogledalu Sveta, ni bil niti najmanj podoben smrti na dnu jezera. Torres je bil izvrsten plavač. Ko se je v vrtincu naglo pogrezal v črno brezno, ga je bilo strah misli, da si lahko razbije ob skale glavo. Toda struja, ki ga je nesla z veliko brzino nekam v neznane globine, je bila tako močna, da z glavo sploh ni zadel ob stene podzemnega rova. Samo včasih, kadar je po smeri toka uganil, da se bliža stena, je umaknil glavo in se skrčil, kakor se skrči morska želva, kadar jo napade som. Cez dobre pol minute — tako se je zdelo Torresu im) zadržanju sape — je pomolil glavo lz vode, ki je tekla bolj počasi, in njegova pljuča je napolnil hladen, Čist zrak. Počasi je plaval naprej in bil zadovoljen, da se drži na vodi. Počival je in razmišljal, kaj se je zgodilo s psom in kakšna iznenadenja mu pripravlja to Čudno podzemno potovanje. Kmalu je zagledal pred seboj motno dnevno svetolobo. Ko Je postalo povsem svetlo, se je ozrl in opazil nekaj, kar ga je pognalo z vso brzino naprej. Zagledal je namreč psa, in se je pod i 1 za njim in mu kazal svoje strašne čekane. Blizu izvora dnevne svetlobe je Torres opazil na bregu skalo in zlezel na njo, da se reši nevarnega spremljevalca. Takoj se je spomnil, da Ima v žepu dragulje, ki jih Je ukradel iz ca-rlčino zakladnice. 2e jih je hotel potegniti iz žepa, ko je naenkrat zadonelo po ozki soteaki srdito lajanje in Torres je zopet zagledal tik za hrbtom ogromnega psa. Mesto draguljev je privlekel iz žepa caričino bodalo. Znova ata mu šinili v glavo istočasno dve misli. Kaj naj stori? Ali pa naj spleza navzgor proti izvoru dnevne svetlobe v nadi, da odnese |»otok psa mimo skale? Odločil se je za drugo idejo. Hitro je začel plesati po strmi skali navzgor. Toda pes je skočil na skalo in se pognal v največji naglici za nJim. Kmalu ga je dohitel. Torrea se je naglo obrnil, pripravil bodalo in čakal na napad. Toda pes ga ni napadel. Nasprotno široko je odprl svoj gobec sedel na zadnji nogi in iztegnil predno taco, kakor da hoče Torresa po- zdraviti. Torres ga je prijel za taco in mu jo { hvaležno stisnil. Reakcija je bila tako velika, da je malo manjkalo, da se ni zgrudil na tla. Histerično se je zakrohotal in stiskal psu taco, dočim je pes odpiral svoj gobec in prijazno gledal prijatelja v nesreči. Naposled se je Torres napotil po ozkem bregu naprej. Pes mu je sledil tik za petami. Krna lu je Torres opazil, da se je začela ozka stezica ob potoku znova spuščati k vodi. In tu je zagledal nekaj strašnega, obenem pa razveseljivega. Podzemna reka je valila valove naprej in butala z vso silo ob ogromno skalo. Voda se je penila in šumela tako, da o rešitvi po njenem toku ni bilo govora. Pač pa je zagledal Torres v kamenitem stropu odprtino, skozi katero je padala dnevna svetloba. V premeru je merila odprtina najmanj petnajst čevljev, toda pokrivala jo je ogromna pajčevina, ki je bila tako strašna, da je Torrea nehote obstal in oetrmel. Se strašnejši je bil kup kosti pod pajčevino. Niti pajčevine so bile debele kakor prst in lesketale so se kakor da so srebrne. Torres se je dotaknil pajčevine in mraz ga je spreletel. Prijela se ga je kakor klej in moral je napeti vse siie, da osvobodi roko. Pri tem se je stresla vsa pajčevina. Ob obleko in pasjo dlako je o-brisal roko, katere se je držala neka sluzasta tvarlna. < ________ Med dvema spodnjima koncema, ki ¿ta držala ogromno pajčevino, je opazil Torres odprtino, skozi katero bi mogel zlesti iz podzemske jame. Predno se je pa odločil za ta korak, je iz previdnosti porinil skozi odprtino psa, da se prepriča, da-li je pot varna. Pes je zlezel eko-zi odprtino in izginil. Torres je že hotel zlesti za njim, ko se je pas naenkrat vrnil. Planil je nazaj s tako naglico, da je podrl Torresa in oba sta se zatrkljala po strmini navzdol. Torres se je še pravočasno ujel za neko skalo in obvlsel na nji, psu je pa izpodrsnilo in padel je nazaj v valove. Predno je Torres iztegnil roko, da bi ga ujel, je pea izginil pod skalo. Torres je dolgo kolebal. Strah ga je bilo pri pogledu na podzemni hudournik. Nad njim je bila odprta pot iz jame in Torresa je vleklo k solncu, kakor vleče čebelo ali cvetlico. Toda kakšno prikazen je videl pes, da je tako prestrašeno skočil nazaj ? Ko je tako razmišljal, je naenkrat začutil, da sloni njegova roka na nečem okroglem. Dvignil je dotični predmet in opazil, da drži v roki človeško lobanjo. Ves prestrašen se je ozrl na kup kosti pred seboj in spoznal, da ao to ostanki človeških okostnjakov. In znova je začel razmišljati, kako bi se rešil iz jame po vodi. 2e je hotel skočiti v potok, pa se je ustrašil vrtincev. Potegnil je iz žepa caričino bodalo in zlezel previdno skozi odprtino v pajčevini. Zagledal je Isto, kar je videl malo poprej pes, in planil je nazaj tako naglo, da je padel v vodo. Komaj je napolnil pljuča s svežim zrakom, ko ga je zgrabil vrtinec in potegnil v svoj podzemni tok. • * e Ta čas, so se vrstili z enako naglico usode-polni dogodki tudi v caričinem domu ob jezeru. Komaj sta se mlada po poroki vrnila iz Velikega doma in sedla za mizo, ko je naenkrat prodrla steno puščica, ki je priletela od nekod mimo njunih glav in se zapičila v nasprotno steno. Henry in Francis sta planila k oknu in spoznala takoj na prvi pogled, da kako je caričin vojščak, ki je stražil most, omahnil in padel v vodo. Iz hrbta mu je štrlela prav taka puščica, kakršna se je zapičila malo poprej v steno. Tik pred mostom so se zbrale pod sve-čenlkovim vodstvom vse Izgubljene duše in sl-pale na caričin dom puščice. Za moškimi so stale ženske In deca. V sobo Je planil drugi kraljičin vojščak,ki se je komaj še drŠal na nogah. Hotel je nekaj povedati, pa nI mogel spraviti iz sebe glasu. Hrbet je imel ves preluknjan od puščic. Zamahnil je z roko in se zgrudil mrtev na tla. Henry je skočil k vratom, ki aovodila na most, in začel streljati. Kmalu je bil most prazen. Izgubljene duše so se deloma umaknile, deloma pa podlegle Henryjevlm kroglam>v^. Toda obleganje neutrjenega poslopja ni trajalo dolgo. Francis je s Hcnryjevo pomočjo sicer podrl most, vendar pa obleganci niso mogli pogasiti goreče strehe, ki so jo zažgale Izgubljene duše na ovsfenikovo povelje z ognjenimi -puščicami istošaano ns dvajsetih krajih. (Dalje prihodnjič.) Avtomobili v paradi časnikarjev, ki so zaatavkall pri listu Lynn Item, Lynn, Mass. Gospod Ronce je zagledal kra- nih staršev. Zdelo se je, da z na-sen, skoraj otroški obraz pod va- menom, da bi jo izkoriščal in da Pozna ljubezen Pranem*! nnpUal Frederic lloute Alfred Ronce je imel še pet križev. Bil jt močan in tršat ko grčavo drevo. Redki ščetlnastl lasje »o mu štrleli okrog bleske-tsjoče se glave. Imel Je navzgor zavihan nos. upadla lica in redko brad«». Bil je imdohen brezhibno oblečenemu gizdalinu, ki se ravna po najnovejši modi. Po tridesetih letih vztrajnega dela in ugodnih špekulacij v trgovini, si je pridobil veliko premoženje. Ker mu je kupčija z avstralsko volno premoženje pomnožila že Čez mejo njegovega stremljenja, je prodal svojo hišo v predmestju In se preselil v lepo stanovanje na nekem odličnem trgu. Zdaj je hotel uživati. Dotlej je mislil samo na to. kako bi prislužil denar. Zdaj si je pa na lepem zaželel svobode, zadovoljstva In dogodivščin. Čeprav Je bil v tr-govlni bistroumen, se je zdelo, da je bil v čustvenih zadevah velik nevedne!. Priložnost za dogodivščine se mu je ponudila nekegs meglenega decembrskega večera. Okrog enajstih se je Ronce vračal it kluba s avtomobilom, ki ga je sam krmilil. Previdno je voiil čez neki most. obdkn z meglo. Skoz. to meglo je Ronce na le lovitimi zlatimi lasmi, ki so uhajali izpod krznene čepice. Svetle oči so zrle vanj in zdelo se mu je, da so zalite s solzami. Hoteli ste se utopiti!" je vzkliknil razburjeno. "V vaših etih je to popolnoma nemogoče." "Pustite me," je spet ponovila s slabotnim glasom. Toda Ronce jo je še zmerom držal in še natančneje opazoval. Res je bila zelo mlada in zelo le-)a. Neizkušeno srce gospoda lonca je divje in močno utripa-o. Nesrečno dekletce je zanes-jivo hotelo v smrt zaradi ne srečne ljubezni. Usoda je pa poslala še o pravem Času prav njega, Alfreda Ronca, da jo reši. o dolžnost mora po vsaki ceni zpolniti. "Stopite v avtomobil, otrok moj" je dejal vznemirjeno. "Kam me boste peljali ?" ga je vprašala. V-"Na svoj dom." Nekaj časa se je obotavljala in gledala gospoda Ronca. Njegov obraz ni bil lep, bil je pa nad vse dobrodušen. Zaupala mu je in stopila v avto. čez dvajset minut se je v lepem salonu gospoda Ronca že o-grela, okrepčala s skodelico dobrega čaja In pričela svojemu rešitelju pripovedovati svoj doživljaj. Pisala se je Marcella Verdier-jeva, daktiiografinja. Stanovala je pri svojih starših. Oče je bil uradnik in zelo strog. Hotel je, da bi se poročila z nekim bogatim, starejšim človekom. Ona je pa ljubila drugega, mladega u-radnika, tovariša v službi, ki je bil kajpak lep in reven. Zato je prišlo v družini večrat do prepira in prav tako tudi ta večer. Mladi uradnik je prišel k očetu, ta ga je pa postavil pred vrata. Hotela je z njim, pa je ni maral s seboj, bodisi iz obupa ali pa iz strahu, da bi izgubil službo. Zato je od doma pobegnila. "AH ste hoteli napraviti samomor?" je vprašal nato gospod Ronce. Ni mu odgovorila. Zdelo se je, da jo vse na tem svetu utruja. Gospod Ronce je dekletu odstopil svojo sobo, sam je pa spal na dlvanu v salonu. Drugi dan je dejal služkinji, da ga je obiskala mlada sorodni-ca z dežele. Bil je v veliki zadregi. jMarcelle ni mogel obdr-žavati v svojem stanovanju, to se ne bi spodobilo. Misel, ds bi zlorsbll njen težavni položaj, se mu je ždela odvratna. Niti na to ni mogel pomisliti, da bi jo odslovil, ker se mu je zdelo, da mu človekoljubnost nalaga dolžnost, da jo reši propada Razen tega bi trgoval z njeno lepoto. Marcella se je temu uprla, zato je tudi od njega pobegnila. Vse to je izvedel gospod Alfred Ronce, pa ni ničesar ver Jel. "Tako govore njeni domači," si je mislil. "Sicer pa, če je tudi resnica, dokazuje, kako je dekle v globini duše pošteno." Blizu svojega stanovanja je najel za Marcello majhno stanovanje. Lepo ga je opremil in priskrbel Marcelli mesečni dohodek. "Zdaj je nesrečno dekle vsaj svobodno in samostojno, meni pa ne mofe nihče ničesar očitati. Obiskoval jo je. na skrivaj. Marcella mu je dejala, naj si priskrbi ključ njenega stanovanja. Pogosto jo je vodil v restavracije in v gledališča. Na moč ponosen je stopal ob lepem dekle tu, nasproti njej se je pa vedel čisto prijateljsko in skoraj očetovsko. Od nje se je junaško poslavljal pred vrati njenega stanovanja. Njegova čustva pa že davno niso bila očetovska. In ko se je vračal v svoje razkošno stanovanje, se je zmerom znova o-gledoval v zrcalu in se vpraševal, ali je res tako grd, da ne more vzbuditi ljubezni, ki je njega samega tako prevzela. Ob ponedeljkih zvečer gospod Ronce nikoli ni bil prost. Večerjal je z dvema svojima prijateljema, ki sta bila kakor on še samca in velika sladokusca. Neki ponedeljek, tri mesece po prvem srečanju na mostu, se je pa zgodilo, da je iden izmed prijateljev gospoda Ronca zbolel, drugi je moral pa odpotovati. Gospod Ronce je izvedel to v zadnjem trenutku. Tedaj se je odločil, da preseneti Marcello in jo popelje v gledališče. V malo Marcellino stanovanje je prišel gospod Ronce kajpak spet na skrivaj, ker je imel ključ. V predsodbi je pa zaslišal glasove. Odprl je vrata in oetrmel. Za pogrnjeno mizo je sedela razkoš. no oblečena Marcella na kolenih nekega mladeniča, ki ga gospod Ronce ni poznal. Marcella je kriknila in poskočila, mladenič je pa zbežal kolikor so ga nesle noge In se med vrati zadel ob o-suplega gospoda Ronca. Gospod Ronce t*e je počasi vendarle zavedel. "Ah," je žalostno vzdihnil, njegov glas je izdajal globoko bol in veliko osuplost. "Kaj naj mu rečem? Ce me požene nazaj na cesto?" se je ihte spraševala Marcella In se naslanjala ob mizo. "Kdo je ta človek?" je naposled spregovoril gospod Ronce z zamolklim glasom. "Sosed z gornjega nadstropja," je jokavo odgovorila Marcella, "dvoril mi je, bilo mi je tako dolg čas." In na lepem je spoznala, da je to krasen izhod, Čeprav je komaj verjela, da se ji bo posrečil. Zato je nadaljevala: "To je vaša krivda, Alfred; strašno je toda Vj 8t* Jes je bila Marcella v u nutku ganjena. Kdo bi mo pisati veselje, kije na 2 obrazu Oprosti, draga moja' mogel verjeti v taksno »re sam sem kriv. Poročiva^ celia, ali hočeš?" Marcella je molče prikin VELIKA kuharic^ Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah i Felicita KalinSek svojo veliko Kuharico vno vič «popolnila in predelala. Ta izdaja je seda osma, kar pomeni za slovenske razmere ve kakor že tako gostobesedna reklama. Na vsi m starata »rtsrlss IHnii tSMpto? je lslrpna. TO Jt IMAMO NA TEM PODROČJU. Neštete Js «m v besedilu, M pa > Id Jfli je Milini Drafotin Hont*. .... Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovorno»« s zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knji go omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučit umetnosti, kako bo tvojim domačim nudila zdravo hri no t potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja U hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranim jedili. Za vse to ji -Ho najboljša vodnica in učiteljica ti SLOVENSKA KUHARICA Črtad! je oni natl* knjig« v vseh pogledih ne samo vteblink«. psk tudi tehnično popolnejfti od vseh dotedanjih ltdaj. je eena knjl< sedaj znižana. (Feitnino pia«» «n Naročite pri t *WBO KNJIGARNI: SLOVENK PUBLISHING COM 216 West 18th Street New York, N. Y tggr GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VASI TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarske obrt spadajoči deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, kn koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovašken češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI V»a pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene «merne, unijfcko delo pr»« 1 Pilita po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TeL Roekwrll 4904 CHICAGO, ILLINOIS pem zapazil človeško postavo, ki '' J* fnor»1 Pr|- je hodil, ob ograji sem in tja. ™at• daJ° ; ^ v Ko se je približal, je .posnel vit- ¡¡££ *** mu ko žensko postavo. "Kaj neki ir*°yin* ni **»* » ljube- počne tukaj?" se je vprašal. Po- *7> « laatil se g« je nemir. Zdelo se ? * pa " * mu je. d. se post.v. nagiblje ^, ******** 0 de- čez ograjo. kletoveg. pripovedovanj... Neki v * j w . . .... pisarni je d.t n.logo. n.j zade- Kot dober in plemenit človek v| pogleda do dna uJSS^SSV^S¿1? *V" "»P**1 *o»°» izvedel, H^tavt tekH Pr0" d I—....................................G.dr*tsljj"*2 Naalav Ustavit* tadnik in fa pripMlU k meji aarefeial aJ • «a)e draMne: S)........................................G. irw*" a- • »>.........................................^ ' " D.........................................a. 4rwšt~ S).........................................Ct * " Maato ...... Nov naročnik.