Jesenski izprehod mladega prirodoslovca v Prof. Davorin Volavšek. Sp|§3Š]ivimo v dobi vseh mogocih in nemogočih sportov. Niscm načelen na-o|ljHg$] sprotnik sportnega udcjstvovanja, akoravno sem prepriean, da ima llilllgfl sport poleg visokih koristi tudi mnogo kvarnih posledic. Ne stri-' ' njam se sicer z mnenjem mnogoštevilnih vzgojiteljev, ki vidijo v sportu edini in glavni vzrok vseh učnih neuspehov, pač pa se upam trditi, da je sport tisti Činitelj, ki odvrača naŠo mladino od narave. Najlepši in najplemenitejši med vsemi sporti je gotovo turizem, ker je pač v najtesnejši zvezi z naravo, a vendar je tudi njemu narava mnogokrat uboga pastorka. Večina naših mlajših turistov spada v vrsto »kilometrežrcev«. Glavno jim je, da prehodijo na dan tooliko in toliko kilometrov in obiščejo že v na-prej določeno število planinskih koč. Če jih sprašuješ o rastlinstvu in žival-stvu na planinah, ti vedo povedati le, kje se dobi dovolj rododendrona (rav-ša), kje cveto najlepše oČnice in — konec. Od živali poznajo navadno le divje koze ali gamze, pa še te le oddaleč. O kameninah, po katerih cele dneve brusijo svoje težke okovankc, vedo lt\ da so tu in tam zelo ostre, drugod pa krhke in rušljive. Večina naših izletnikov in turistov hodi torej v »prosto naravo,« da ne vidi narave. Častne izjeme naj se nc spotikajo nad temi vrsticami! V naslednjih Črticah povesti te hočcm, mladi prijatelj, v bližnjo in daljno ljubljansko okolico, vzbuditi ti veselje do narave in učiti te spoznavati pred-vscm nižje živalstvo in rastlinstvo. Pokazal ti bom kraje, kjcr dobiš razne žuželke in bolj redke cvetlice, in ti razložil, kako moraš postopati pri nabiranju, kako pripraviti in urediti, kar sj nabra!. Pri nabiranju ne smeš pozabiti, da ni glavni namen zbiranja nabasati polne škatle žuželk brez vsakega reda. Naravnost nesramen je pa tisti na-biralec, ki nabira zgolj zaradi tega, da pokažc učitelju polne škatle in da si s svojo zbirko pribori mogoče boljši red, a potem pusti svojo zbirko v ka-kcm podstrešncm kotu žalostno poginiti. Glavni namen vsakega zbiratelja naj bo, da tudi pozna nabrane žuželke in rastline in da ve, kje in kako žive. On mora nadalje znati ločiti škodljive žuželke od koristnih, oziroma koristne rastline od škodljivih ali celo stru-penih. Predvsem pa ne pozabi, mladi nabiralec, da so živali in rastline živa bitja in da čutijo živali bolečine, kakor ti. Pa tudi ^vetlica, odtrgana ali odrc- zana, je prenehala živeti. Ne bo več rodila senaena in ne spolnila nalogc, ki ji jo je naložila stvarnica — narava. Hudodelstvo je mučiti živali, hudodclstvo je tudi natrgati cclc šope cvetlic ter jih potem iz komodnosti vreči na poti proti domu v bližnji jarek, kjer žalostno poginejo. Poštenemu človeku sc mora krčiti srce od boli, ee vidi tla nastlana s stotinami krasnih cvctk, ki te ovenele vprašujejo: »Čcmu si nas odtrgal?! Koga si razveselil z nami, ki sedaj tu umiramo, osamljene na prašni poti?!« In še na nekaj te moram opozoriti, mladi prijatelj! Ne unieuj redkih rastlin in živali, ker s tem oropaš svojo domovino prirodnih krasot in zmanj-šuješ njeno naravno premoženje! Lep dan je bil sredi oktobra, ko scm stopal v družbi dveh mladih pri-jateljev, dijakov Pav-a in Mirka proti Golovcu. Omeniti moram neko njuno lastnost, ki jo navadno pripisujemo žen-skam kot slabo lastnnst, ki pa zasluži pri mladih dijakih, seveda v pravi meri, naravnost pohvalo. Bila sta neizmerno radovedna; vse sta hotela videti, vse vedeti. Med pogovorom smo prispeli do prve ravni. odkoder je krasen razgled na Ljubljansko barje in tia. venec gora in hribov, ki obdajajo Ljubljansko ravan. Mirka ta pogled ni posebno zanimal. Dejal je: »To vse že poznam, radoveden sem le, če borao res še danes našli kakega hrošča; vidol nisem dosedaj še nobenega«. »Lc potrpi!« mu odgovorim, odprem svojo škatlo ter podam vsaVemu nizko stekleničico s širokim vratom, napolnjeno do cne tretjine z navadnim kurilnim spiritom. »Te steklenice bodo torej za hrošče,« se oglasi Pavle. »Ali se lahko vse žuželke usmrte s spiritom?« povpraša takoj natoMirko. »Počakaj, takoj ti razložim! Navadno sc uporablja za usmreenje večine večjih hroščev vinski cvet ali čisti alkohol. Ker je pa- ta primeroma drag. ga nadomeščamo lahko z mnogo cenejšim kurilnhn spiritom. Prcdvsem ra-bimo spirit ali alkohol /.a. usmrčenje onesnaženih hroščev, kakor govnjačcv, ki zive v živalskcm in človeškem blatu, nadalje grobarjcv in sploh vseh mr-hovinarjev. Takih onesnaženih hroščev scvcda ni prijetno prijemati z ro-kami, je pa tudi naravnost ncvarno. Tudi pri brzcih je potrcbna precejsna previdnost. Ti spuŠčajo namreč \z zadka in izmed členov jcdek, smrdljiv sok, ki povzroča na ncžni koži skeleče mehurje, ali pa vsaj grde smrdljive lise. Seveda onesnažijo tudi spirit, ki ga jc trcba zaradi tega večkiat menjati. Šc bolj ncvarni so v tem oziru nekatcri prišcnjaki, kakor španska muha travnica, nekatere gosenice itd. Zgodi se lahko, da potegneš z roko, s katero si prcj prijel hrošča, preko oči in dobiš hudo očesno vnctje. Nekateri hroŠČi imajo tudi ostre čeljusti in vščipnejo prav obcutno. Ne prijemajta torej hroščev, ki jih ne poznata, z roko. Znane in snažne lahko zagrabita, toda le s palcem in s kazalcem za vratni ščit. Pri nepravilnem prijcmu s celo roko se hrošč razen tega lahko poškodujc. Pripravo za prijemanje hroščev si napravita lahko sama iz os&ega traku prožne pločevine, ki ga natančno na sredi vpogneta in na obeh koncih precej ostro zaokrožita.« »Kako dolgo pa živi hrošč v spiritu?« povpraša Pavle. »To je odvisno od velikosti hrošča in tudi od jakosti spirita. Pri daljži rabi namrcč izhlapi alkohol. VeČje hrošče in nckatere trdožive rilčkarjc mo-rata pustiti vsaj en dan v spiritu, preden jih nabodeta. Drugače se vama inhko zgodi, da sc bo drugi dan hrošč zvijal na igli od bolcčin ali pa celo kurakal z iylo vrtd po škatli.« Mcd to razlago smo zavili od glavne poti na desno in prišH na gol, solncen gozdni obrobck. MnogoŠtevilni drevesni štori razliene starosti so se vrstili drug za dmgim, med njimi pa jc raslo resje. Poleg navadne rese so tvorile lepe zelene blazinice živordeče cvetoča erika (resa) in vedno ze-lcna grebenuša, ki nastopa v dveh vrstah, naniree z rdeeimi in rumenimi cvetovi. Čudila sta se cvetočim cvetlicam v pozni jeseni. Razložil sem jima, da ni to nič čudnega, in obljubil, da ju popcljem tudi v najhujši zimi na kraje, kjur si bosta lahko nabrala cvctočih troben-Hu. črnega teloha itd. V milih zimah je pa tu nekaj navadnega; o božiču scm nabral iifkoC cel šopek vijolic. Stopimo k prvemu štoru. Vitka, črna usa z dolgim le^alnim želom in z enako dol-tiimi opornimi ščetinami se sprehaja po što-ru. Nagel prijem in v moji oblasti je. Po-jiisnil sem jima, da jc ta osa veliki črni na-jezdnik, ki še sedaj v pozni jeseni išČe v štorih ličink, katere ovaha globoko v lesu. Skozi \tis jih nabode s svojim želom in spusti \ ličinko jajčece. Najczdnikova Hčinka živi v hroščcvi Hčinki in jo požre pri živem te-lcsu. Namesto brošča izleze drugo leto iz ličinke najezdnik. Opazila sta, da nisem dejal najezdnika v špirit, temvec v drugo, prazno steklenico. Po nekaj hipih je najezdnik obležal kakor mrtev na dnu steklenice »S čim ste umorili najezdnika?« se brž 1'Ulasi Mirko. »To vama razložim na poti proti domu,« mu odgovorim. »Sedaj pa po-glcjmo, kaj je s hrožči?« Z majhno sckirico scm odluščil že nekoliko preperelo skorjo od boro-vuga štora. Deloma na lubju, dcloma na štoru je bilo vse poino podolgovatih, iz lesnih odgrizkov zgrajenih gnezdec razlicne velikosti. V njih so bile ličin-kc. bube ali pa žc celo napol razviti hrošči, z mehkimi krovnimi krili. Bile so tu licinke raznih pokalic, rilckarjcv in manjših kozličev. Pobral seni bubc in hrošče, ličinke pa pustil. Pojasnil sem jima, da bom bube in napol razvite hrošče vložil v žaganje, kjcr se bodo popolnoma razvili in dobili trda krila. »Kaj pa z ličinkami?« Tudi ličinke se dajo gojiti v žaganju dotičnega lesa, v katerem živijo, toda to je zelo zamudno delo. Paziti namrcč moraš na to, da ni žaganje nc presuho, ne premokro. V prvem primeru se ličinke posu.še, v drugem pa splesnijo. Pri naslcdnjem štoru smo nasli v mahovju globoko pri zemlji veČ borovih rilčkarjev, iz tretjega, že precej preperelega štora se je pa vsula kar cela kepa črnih mrhovinarjev. Nekoliko niže doli, kjcr je bil svet malce mokroten, smo izkopali iz trhlih štorov polno navadnih črnih, pa tudi neko-liko redkejših brzcev. Vsi so bili v otrptem stanju, toda oživeli so pri dotiku tople roke. Razložil sem mladima prijateljema, da prezimi mnogo hroščev pod dre-vesno skorjo, v mahovju in v trhlih štorih. Kekatere, ki jih sicer nisem nikoli videl na prostem, sem ujel samo na ta nacin pozimi v njihovih prezirnoviščih. Že v pozni jeseni se umaknejo v svoja prezimovišča, njihov umik naznanja nastop zime. Po globini, do katere se zarijejo, se da sklepati na milejšo ali ostrejso zimo. So precej neobčutni za zimo, a vendar jih nenavadno oster mraz dosti uniči. Iz popolnoma zamrznjenega štora sem veČkrat izkopal či-sto trde hrošče, ki so pa oživeli že med potjo do doma. Na enak nacin prezimijo v blatu vodni hrošei skupno z žabami, ozi-roma prespijo moene poletne sušc, zariti globoko v blato. Ujel sem nekoč obrobljenega kozaka, ki se je ob lepem solnčnem dnevu koncem januarja sprehajal pod tenko ledeno ploščo. Zbudil se je bil prezgodaj vi zimskega spanja. Sli smo dalje. Ob malem mocvirnem jarku smo prevrnili več sto kamnov in našli tudi pod njimi nekaj brzcev. Večina se je bila že zarila globlje v zemljo- Pot nas je privedla do nekega sadovnjaka. Iskali smo med UŠaji in ma-hovjem na deblu bub. Nenadoma je vzkliknil Pavle: »To je pa čudna žival, ni metulj nc muhaU Bila jc samica malega zimskcga pedica. Ta metuljček nastopi Šcle ob koncu oktobra ali v začetku novembra. Njegova samica ima slabo razvita, okrnjena krila. Gosenica zimskega pedica je hud sovražnik sadnega drevja. Kcr ne more leteti, zleze samica po deblu in vejah do cvet-nih in listnih popkov, na katerc znese okrog 200 jajec. Zgodaj spomladi zle- , zejo gosenice in objedajo popke. Da preprecijo pedičevim samicam dostop na drevo, nsmažejo sadjarji v jeseni debla s kakim lepilom, na katerem obtiče metuljčki. Imamo torej celo mcd metulji zimske goste. Poleg že imcnovanega živi pri nas tudi veliki zimski pedic. Solnce se je žc nagibalo k zatonu, ko smo prispeli na cesto. Brž me je spomnil Mirko na dano obljubo glede usmrcenja žuželk. Vzel scm iz žepa steklenico, v kateri sem bil usmrtil najezdnika. Iztrgal sem zamašek iz steklenice in jima pokazat notranjo stran zamaŠka. Tu se je nahajala majhna vdolbina, v katero sem natnaši! bombaževine. Na to bom-baževino se vlijc nckaj kapljic žveplenega ali tudi kisovega etra, ki ga dobiš v vsaki drogeriji in lekarni za nekaj dinarjev. Eter omami v trenutku vsako manjšo živalco in tudi večje hrošče. Ker pa naglo izhlapeva, se mora steklenica dobro zamaŠiti in tudi večkrat doliti nekaj kapljic etra, posebno če se stcklenica pogostoma odpira. V steklenici , se nahajajo ozki odrezki pivnika, ki vsrkavajo izhlapelc pare. j V ctru se usmrtijo posebno manjše žuželke, nadalje zelo kocaste in z I barvastim prahom posute žužefke in metulji. Pivnikove odrežke je treba več- 1 krat menjati, če postanejo vlažni. Razen tega pa moramo imeti za bolj ob- I čutljive in nežne žužetke posebne stekleničice, v kakršnih se dobivajo razna 1 zdravila. I Omenim naj Še, da moramo tudj z etrom previdno ravnati, ker se nje-govi hlapi radi užgo. Mnogo bolnikov je v prejšnjih dobah, ko so rabili eter za uspavfinje (narkozo), zgorelo na operacijski mizi. Bodimo torej pazljivi! Ko sem jima še obljubii, da jima prihodnjič razložim, kako se naba-dajo hrošči itd., smo se poslovili do prihodnjega zimskcga izleta.