ŠL 11. Poštnina plačana v gotovini V Liubliani, dni 23, aprila 1923. Izhaln vsako sredo. Leto V. Olasllo V9Samosto, kmetijske stranke ie Slovenijo «6 Naročnina* #e!®teino . • » • • solnletno . • » • • četrtletno • • • • • Posamezna številka . Din 20-— Din 10--Din 6-— Din !•— Ume! pomagal si sam, in svoje stali&e v državi uravnal si sam! Inserati: I mm inseratnega stolpiča stane n« male ©glase .................. Din MS uradne razglase ......................Din 0-50 reklame po dogovora Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiži „Ekonoma". Vladna kriza. Samoradlkaina voiivna vlada nI upravičila nad njenih očetov. Prinesle so sicer volitve radikalom utrjeno pozicijo, toda večine v skupščini jim niso dale. In tako preživljamo že deset dni vladno krizo, tako počiva že deset dni vse zakonodajno delo, katerega tako zelo rabimo in po katerem vsa država naravnost koprni. Državna in uacijonalna potreba je zato, da se ta kriza reši, da se prične redno delo. Na prvi pogled izgleda, ko da re-iitev krize sploh ni težavna. Vsaj Imata obe glavni ustavovernl stranki Irdno večino In ni treba drugo, ko kompromis med njima in kriza je rešena. Toda demokratsko-radlkahm, aii paravilneje radikalno - demokratska koalicija je le v aritmetičnem oziru enostavna. V nekem drugem pa pomeni vse polno težav in tudi škcdJjl- Brez vsega je jasno, da tudi najbolj vnet pristaš radikalne ali pa demokratske stranke ne more reči, da se je v državi vladalo najbolje. Nasprotno! Vse v državi spoznava, da je treba našo državno ladjo spraviti v urejenejše vodovje ,da je treba korenito izpremeniti dosedanji način vladanja. Ne toliko v političnem, ko v upravnem, v tehničnem oziru. Prva težka napaka radikalno«-demokratske koalicije pa je, da ho sanjo pomnožila splošno nezadovoljnost, ker bo vse v njej videlo le potrdilo, da se bo Šlo naprej po stari poti in da je sestavo koalicije *tvorII bolj strankarski kot pa državni interes. Vse pa je sito stare poti prav tako, ko brezobzirnosti strankarskih zahtev. To je tako očitno, da so hoteli tako radikali ko tudi demokrati pritegniti koaliciji zemljoradnike, da ne M izgledala nova vlada le kot čisto partizanska, temveč kot koncentracijska, kot nacijonalna. Več kot dvomljivo pa je, da bi mogli zemljo-radniki sebe Izstaviti kot plašč za prikritje strankarske koalicije. Preveč brezobzirno se je nastopalo proti njim med volilnim bojem in v preostrem nasprotju so zemljorad-niki z vladajočimi strankami. Če pa ni v koaliciji zemljoradnl-kov, potem je očitna še ena slabost radikalno - demokratske koalicije. V prejšnji skupini sta bili poleg radikalov In demokratov zastopani še dve manjši skupini, ki sta bili nekak jeziček na tehtnici In pa obenem nekaka varjiostna zaklopnlca proti na-silju. V hipu pa, ko le prepuščena vladna moč le demokratom in radikalom, pa je odvzeta vsaka možnost, da bi tudi drugi vplivali na potek. vladnega dela. Brez kontrole je izročena potem vsa moč le dvem strankam in sicer dvem takim strankam, ld so že pokazale, da znajo Izrabljati moč v svoje strankarske namene. In kar je pri tem najhujše, je dejstvo, da bi bila nova radikalno-demokratska koalicija zveza močnejšega s slabejšim. Demokrati bi tnorali molčati na vse ukrepe radikalov, ker drugače bi se ponovil decemberski manever, demokrati bi bili vrženi iz koalicije in v novih volitvah ne bi ohranili niti to, kar so rešlii v ravno končanih. Naravnost usodna pa postane radikalno-demokratska koalicija s tem, ker jemlje Slovencem ln Hrvatom vsako zastopstvo v vladi. Plemensko nasprotje bi se s tem do skrajnosti poostrilo ln nič čudnega ui, če označuje gospod Korošec vla-Ao t Pribtčevičem naravnost kot provokacijo. Naša država rabi krvavo sporama plemen in vsaka stvar, ki spo- razum otežkoča, je vredna vse obsodbe, ker je kljub svoji zunanji »državotvornosti« v resnici skrajno protidržavna. Vse to so jasne napake radikal-no-demokratske koalicije, proti kateri stoji le ena dobra stran, da bi se namreč z novo demokratsko radikalno koalicijo dalo vladati in rešiti vsaj najnujnejše posle. In v marsikaterem oziru se da to tudi zagovarjati. DrŽava rabi par zakonov tako nujno, da Se jih na noben način ne sme odlašati. Pravi se tirati ljudi v smrt in državo v pogubo, če se zahteva, da živi rodbinski oče s 3000 kronami mesečno. To je tako goro-stasno, da se z rešitvijo tega vprašanja pač ne sme odlašati in da se mora najprej rešiti posameznike pred poginom in šele drugovrstne važnosti je plemenski spor. Če bi pomenila radikalno-demokratska koalicija le to, da reši najnujnejše zakone, take, ki zadevajo življenje in smrt posameznikov, potem je taka koaticlia celo oprostljiva. Zlasti zato, ker sedanja opozicija še ni svojih zahtev tako izkristalizirala, da bi bfi spOrazum takoj mogoč. Absolutno zgrešena pa ie radikal-no-demokratska koalicija, če ne pusti odprtih vrat za sporazum. Naj se reši najnujnejše, toda reši se naj ta način, da bo morala tudi opozicija reči, tudi za moje zahteve gre ln spričo vsedržavnega vprašanja invalidov, uradnikov in kmetskih kreditov ne bi bil tak način niti težak. Z demokratsko-radlkalno koalicijo bi se torej javnost lahko trenutno spoprijazuila, toda le tedaj, če bi vse znalo, da je nastala iz državne in pa-triotične potrebe, ne pa iz strankarskih ozirov. Prav zelo se pa bojimo, da te vere ne bo! In še bolj se bojimo, da bo radikalno-demokratska koalicija nasprotja le poostrila in sporazum oddaljila. Pomisliti je namreč treba, da je izrekel Radič že marsikako konfuz-nost, da pa sledi hrvaško ljudstvo njemu predvsem zategadelj, ker instinktivno čuti, da ima Radič v enem oziru prav. In odkrito je tTeba priznati, da je temu tudi tako. Srbska uprava je slaba in iz nje izhaja največje gorje. Pravilno pa je tudi dejal Korošec kralju, (če smo prav poučeni), da v sedanjem ustavnem boju ne gre toliko za politične, ko za gospodske stvari! Če pa je temu tako, zakaj pa je bil pretiran ves boj lz gospodarsk. polja na političen? Zakaj se je morala pridobivati politična moč tudi s propagiranjem sovraštva proti Srbom? Zakaj se je s pretiranim povdarjanjem kulturne višine Slovencev žalilo Srbe? V tem je usodna pregreha SLS, ki je vzrok, da do sporazuma ni prišlo in tudi ni moglo priti. Prečanskl kraji so v resnici gospodarsko zapostavljeni, toda zaradi tega nI bilo treba ogrožati edlnstva države! In na tej napaki se je razbil sporazum. Opozicija je omalovaževala važnost državnega principa, vlada pa važnost gospodarske pravičnosti do prečanskih krajev. Samo v temu je bistvo spora. če se bo nova radikalno-demokratska koalicija tega zavedala, če se bo tega zavedala tudi opozicija, potem je sporazum siguren in tretjih velikih manevrov ne bo! Drugače pa se bo vse nasprotje poostrilo in vse ljudstvo bo trpelo. Po našem skromnem mnenju bi bili lahko veliko večji optimisti, da ni naredil Korošec težke napake ln Šel sam v Zagreb. Kljub svojemu hujskanju je SLS še vedno bila najbližja srednjemu stališču med obema skrajnostima: Zagrebom in Beogradom. In Slovenci smo tudi po naravi določeni v to, da smo posredniki med obema taboroma. S tem pa, da je šel Korošec v Zagreb, da se je popolnoma pokoril Ra-diču, Je izgubila SLS svoje odlično mesto in pogajanja za sporazum so mogoča le še direktno med Zagre- bom in Beogradom ln posredovanje Ljubljane je odveč. S tem pa je tudi rešitev spora zelo otežkočena. Edina naša rešitev je, da smo vsi Jugosloveni združeni! Naj zmaga ta zavest tudi pri reševanju sedanje vladne krize in — vstajenje Jugoslavije se je pričelo. Dipl agr. A. Jarnnik: Vež snanstvenesa dela! Ta klic zlasti odmeva iz Masaryko-vo »Akademije Dela« v Pragi ki stremi poleg drugega tudi za tem, da bi narodi vendar že enkrat prenehali s starim« aziatskiml metodami urejevanja javnega življenja. Vse, kar doslej znamo in zmoremo, zlasti pa velikanske pridobitve moderne tehnike, temelji na znanstvenih raziskav anjih. Že davno bi bii zato čas, da bi se tudi urejevanje praktičnega življenja ali politike naslanjala zlasti na praktične znanosti. Tudi politika bi morala imeti znanstveno podlago! Odposlanec gori omenjene akademije je koncem prošlega meseca predaval v ljubljanski univerzitetni dvorani in med drugim podal tudi kratko, & značilno črtico izpod peresa svetovno-znanega belgijskega učenjaka in tovarnarja, inženirja E. Solvaya. V tej črtici opisuje inženirja - iznajditelja (sebe), kako dela na podlagi vede in znanstvenih raziskavanj ter izvršenih dognanj in ustvarja premnoge za življenje silno koristne dobrine. Tedaj pride temu inženirja na misel: Kako neki se uravnava javno življenje? Ali tudi na znanstveni podlagi ali sploh na kaki trdni in eksaktni podlagi? Gre zato k politiku, ministru in ga o tem povpraša. Minister mu pove, da za svojo politiko nima nobenih takih podlag ln da paš nekako vlada kar tako s parlamentom ali poslansko skupščino. »Na kakšne utemeljene podlage pa se opira parlament pri svojem delu?« vpraša inženir. Minister pa pravi: »Ej, parlament pač dela to, kar volilci od poslancev zahtevajo, ki morajo pač gledati da se volilcem prikupijo.« Inženir povesi glavo in odide v največjem začudenju, da se usoda narodov enostavno kar tako urejuje, kakor je to volilcem trenutno najbolj všeč in da je dana celo možnost urejevati usodo naroda špekulantom, ki postanejo člani parlamenta s tem, da ljudstvu obljubljajo izpolnitve takih želj, ki jih samo morda niti nima, nego iim te želje taki zavajalci šele odkrivajo in se ne menijo zato, so li izvedljive ali ne, in če so izvedljive, so li v korist vseh državljanov ali ne. Niso li morda celo škodljive? Danes prevladuje ta struja, jutri druga. Ta hoče tako, druga drugače. V takih razmerah ni nič gotove- ga, ne more biti pozitivnega, resnično ustvarjajočega delovanja. Usodo narodov se meče danes sem, jutri tja, vse brez cilja nekako tako, kakor to dela razburkano morje z orehovo lupino. Baš danes doživljamo prt nas tako tipično brezglavost Boji za razne državne oblike in podobne stvari absorbirajo človeške misli na smotreno, utemeljeno delo ni časa misliti, kaj še le oprijeti se ga. Kdor potrebuje streho, pač ne bo ubijal časa s premišljevanjem ah naj si svoj dom sezida kot grad ali pa kot veliko vilo, glavno je najprej, da si zgradi dom, kakršnega pač zmore In predvsem napravi streho. Zato so v takih brezglavih političnih razmerah vrata odprta na stežaj raznim demagogom, pustolovcem, sleparjem in izkoriščevalcem. Zlasti pa cvete tam, kjer le ljudstvo še tako neuko. da ne zna presojati dela poslancev in parlamenta taka starinska, azlatska politika, ki životari iz samega neutemeljenega strankarstva, sovraštva, podžiganja najhujših strasti In pregrde-ga Izkoriščanja ljudskih slabosti ln nevednosti v škodo vesoljne celokupnosti. Na Češkem pa tudi pri nas je precej močno gibanje, ki stremi za tem, da se usoda naroda urejuje po znanstveni metodi, ki se zlasti pokazuje v zahtevi po uveljavljenju stanovskega zastopstva Ob priliki donošenia naše državne ustave sta poleg nekaterih učenjakov bili samo naša in pa zemljoradnl-ška stranka za to, da se v drŽavi uveljavi stanovsko zastopstvo, kar pa so meščanske stranke, ki Imajo svojo moč tudi od kmetskih in delavskih volilcev — seveda preprečile. Od izobrazbe in prosvitljenostl ljudstva je odvisno, da tudi politika dobi trdno znanstveno podlago. Zato vi vsi ki pravite, da vam je za blagor ljudstva: Dajte ljudstvu Izobrazbe ln zopet izobrazbe pa bomo kmalu prišli ven lz aziatskih političnih razmer, ubili bomo demagogijo in korupcijo, smotreno ln uspešno delo pa bo v blagor vseh slavilo triumfe! Ne sanjajmo o mleku in medu, ki naj se cedita po »obljubljeni« državi! Postavljajmo si raje pametne in dosegljive cilje in delajmo vsi z vsemi močmi za uresničenje istih in zavedajmo se, da življenje niso sanjske bukve, ampak trda — resničnost S« Priobčujemo značilno izjavo, ki naravnost v bengalični luči osvetljuje klerikalno moralo. Izjava. Podpisani Martin Kostevc, posestnik v Blatnem št. 17, p. Pišece, sem na javnem shodu v Pišecah, dne 11. marca 1923, očital Samostojni kmetijski stranki in njenemu poslancu g. Ivanu Ureku, da so izdali in prodali Slovenijo srbskemu centralizmu, Bil sem zapeljan po neresničnih vesteh časopisja Slovenske ljudske stranke. Obžalujem to svoje dejanje, prosim g. Ureka za odpuščanje ter se zavezujem to svojo izjavo preklicati v »Kmetijskem Listu« in »Slovenskem Gospodarju«, in plačati vse stroške ter 1000 kron za šolsko knjižnico v Globokem. Ako bi »Slovenski Gospodar« tekom 14 dni ne objavil te moje izjave, zavezujem se v nadaljne plačilo 5000 kron v korist šolski knjižnici v Globokem. Brežice, dne 28. marca 1923. Martin Kostevc 1. r. Potrebno pojasnilo. M. Kostevc je, kakor se je zavezal, poslal gornjo izjavo »Slov. Gospodarju«, da jo priobči. Toda »Slov. Gospodar« mu ni niti odgovoril. Preteklo je 14 dni in Kostevc bi moral plačati 5000 kron. Tedaj prosi Kostevc tov. Ureka, da mu podaljša rok, ker se bo obrnil Kostevc na tajništvo SLS, da ono pritisne na »Slov. Gospodarja«. Toda od tajništva so mu odgovorili, da tega ne morejo storiti. Obenem pa so mu svetovali, da naj bo prihodnjič bolj previden in ga obenem podučili, kako da naj zmerja. Mesto »lažnivec«, naj reče le: »ti lažeš«, mesto »tat«, samo »ti kradeš«, in potem mu ne bo mogel nihče ničesar. Pouk tajništva SLS je sicer nad vse nizkoten, toda tudi napačen, nakar vse opozarjamo. Za ubogega Kostevca ima pa še to napako, da je prepozen. In vsled tega je moral Kostevc, ki je govoril samo to, kar je pisal »Slov. Gospodar«, plačati še 500» kron kazni Kostevčeve nesreče (niso mačkine solze za kmeta, če plača samo zaradi poravnave 6000 kron in stroške tožb« še posebej), Je bil kriv edinole »Slov. Gospodar«, ki pod varstvom poslanske Imunitete trdi venomer ravno to* za kar je bii obsojen Kostevc. Samo žrtev klerikalcev je Kostevc In vrhu tega marljiv agitator za SLS, kljub temu ga pa žrtvujejo la pust« da plača njih laži Komur se ta klerikalna morala ne studi, ta je pač zrel da postane klerikalni general Pokrajinske vesti. (Železniška zveza Slovenije t mor* Jem.) V zadnji notici ni bik> naglašeno, da je direkcija za železniške novogradnje izcbaia trasijskemu oddelku v Ljubljani nalog, da naj trasira tudi zvezo Črnomelj preko Severina v terenu. Prvotno je bilo samo rečeno, da se Ima to progo le na karti proučiti Storjen te torej tudi glede te zveze korak naprej. Po novih direktivah zvezna postaja obeh tras iz Kočevja ln Črnomlja ni več Severin, ampak Lukov dol Z dovoljenjem večjega uspona od morja proti Kočevju se je doseglo skrajšanje prog* Kočevje-Vrbovsko od 57 km na 42 km. Po novi osnovi dobijo tudi Radenc* svojo postajo na pobočju nad spodnjo vasjo. Merilna dela v terenu so v teku. Naj si dene to vest g. Prepelufc tt klobuk. (Volile! Čakajo.) Mesec dni Je že prešlo, odkar so bile volitve la je dobila SLS ogromno večino tfasov. Sedaj se vse sprašuje, kdaj dožlvlmo uresničenje klerikalnih obljub. Kdaj pridejo fantje iz južnih krajev, kdaj bo moka po 5 kron, kdaj bo Izvedena agrarna reforma? Voditelji od SLS na delol Volilci čakajo! (Volilni odmevL Obsojen« klerikalno razgrajalke.) Dne 11. marca ie bil V Bell cerkvi shod SKS, katerega so klerikalne babnice na vsak način hotele razbiti. Posebno sta se v razgrajanju odlikovale Marija Mlakar, 36 let stara samska kočarica lz Družinske vasi ter Marija Paderšič, 36 let stara žena kočarja iz Pristave št. 5. Takoj, ko je stopil na mizo tov. Globevnik Je priletel te gruče klerikalnih babnic kos opeke, ki pa ni k sreči nikogar zadel Ker ni kričanje nahujskanih žensk zadostovalo, pa Je nahujskala Marija Paderšič Marijo Mlakar, da naj prevrne mizo. Ta Je v resnici tudi to storila, zakadila se v mizo ln Jo prevrnila, da jo zadobU tovariš Ogrič pri padcu lahke telesne poškodbe. Zaradi tega je dvignilo državno pravdništvo obtožbo pioti obema in dne 12. aprila se je vršila v Novem mestu obravnava. Kakor se spodobi pristnim klerikalkam sta obe obtoženki seveda vse tajile. Pa ni nič pomagalo, kajti priče so Jasno in odločno izpovedale v zmislu obtožbe. (Brumnl klerikalni ženski seveda ne vesta, da je laž tudi pred sodiščem grešna.) Zato sta bile obe obsojene ln sicer Marija Paderšič na 48 ur zapora, Marija Mlakar pa na tri dni zapora, vsaka v povračilo stroškov izvršbe ln kazenskega postopanja, ter v povračilo zneska 260 dinarjev zasebnemu udeležencu Filipu Ogriču. Kazen se je odmerila tako nizko, ker sta bili obe očividno zapeljani Obe bosta pa morali plačati še tov. Ogriču odškodnino. Za ubogo kočarico je torej kazen precej trda. Ampak potrebna. Priča Cecilija Pavllč je namreč izpovedala, da je dejala Paderšič Mlakarjevi da naj le prevrne mizo, kajti v Sent Jerneju se Je zgodilo isto, pa se ni nikomur nič zgodilo. Prizanesljivost je torej popolnoma napačna in zato brezobzirno z vsakim razgrajačem, vsakim obrekoval-cem pred sodišče! Obrtniki, naša moč in dobrobit sta mogoča samo v res trdni organizaciji: vsega obrtniškega sfanul, S (Vodstvu Ciril Metodove Družbe.) Podružnica CMD v Rajhenburgu Je razglasila neko resolucijo za »enotno formacijo naprednih Slovencev«. Pripuščamo možnost, da je bila omenjena resolucija sklenjena v dobri veri in brez fofcfli stranskih namenov. Vseeno pa jooramo resoluciji prav odločno ugovarjati Enotna fronta naprednjakov je politično vprašanje, v katerega se obrambna društva nimajo vmešavati. Izjavljam o, da takega vmešavanja tudi ne bomo trpeli. Pač pa bi rajhenburški podružnici CMD nujno svetovali, da stori vse potrebno za enotno organizacijo obrambnih društev, ki le nujno potrebna ln naravnost pereča. V slovenski Javnosti je bilo to vprašanje že opetova-no načeto, pa nikdar ni moglo doživeti uresničenja. Naj poskusijo Rajhenbur-žani tu svojo sreča (Našim fantom), ki službujejo po južnih krajih in ki bi zaradi tega posebno radi Citali slovenske časopise, svetujemo, da pritisnejo na uredništva klerikalnih listov, da manj hujskajo, da zlasti ne napadajo vojske in kralja, ker le tako bo mogoče doseči, da bodo slovenski listi zopet dovoljeni. Samo tedaj pa naši fantje ne bodo trpeli zaradi klerikalnih hujskarij, kar se danes, sicer nad vse krivično, toda vendarle dogaja. Prav dobro M sploh bilo, da bi klerikalci več delali za naše fante in ne samo govorili. (S teatralno grozo) pripoveduje »Slovenec« svojim bralkam, da se zbira velesrbstvo proti Hrvatom in Slovencem. »Slovenec« pravi, da odmeva vas Beograd le od enega klica: »Srbi na okup!« — Toda vsa »Slovenčeva« groza je samo navadna hinavščina. še predno Je klical Beograd Srbe na okup, $0 klicali 2« klerikalci Slovence na okup In še pred njimi Je delal isto Radič med Hrvati Klicali so hudiča, sedaj pa Jih Je groza, ko ga imajo. Res, škoda da ni več lepega Smolnikarja, da bi potolažil mamco »Slovenec«, ki leze vedno bolj v leta in ki Je vedno bolj otročja In klepetava. (Dr. šušteršič) Je vpisan v imenik ljubljanskih odvetnikov. Klerikalne ma-hinadje so padle v vodo. . (Izseljevanje v Sev. Ameriko) je v bodoče skoraj popolnoma izključeno, ker se Je Število izseljeniškega kontingenta za Jugoslavijo znižalo od 6426 na 890. Pripominjamo, da so ameriške oblasti zelo stroge ln da je zato izključeno, da bi se mogel kdo brez dovoljenja in potnega lista vseliti. (Lesce.) Dne 11. aprila je poskrbela pri nas SLS za prav prijetno zabavo. Njen tajnik Cvikl je namreč priredil ta dan za delavce shod, ki se ga je udeležilo nad 70 ljudi Že pri glasovanju se Je videlo, kako bo potekel shod, ker za klerikalnega predsednika shoda so glasovali le dva moža In ena žena. Po govoru g. Jerana je prišel Cvikl do besede. Pa takoj so ga vprašali delavci, kaj da je z avtonomijo in kdaj da bo kruh cenejšL Na ta vprašanja pa je znal Cvikl odgovoriti samo to, da je prav — debelo gledaL Mesto Cvikla pa Je potem odgovoril Jeran, ki je dejal, da ne samo Slovenci, temveč delavci vse države se morajo združiti in potem bo bolje. SoglaSamo. Vsi delavci v eno fronto, vsi kmetje v eno fronto in potegi bo uresničen Jeranov vzklik, da kdor ne dela, naj ne je! Prav zelo se bojimo, da bo potem slaba tudi za Cvikelna, ki ne bo mogel potem na račun bank agitirati za Eseles. Shod je potrdil, da ne bodo ljudski sleparji nikdar več doživeli take zmage, kakršne sa Delavec vstani, kmet te bo podpiral! (Radovljica.) Na belo nedeljo smo Imeli tu birmo. Škof je v svojem govoru povdarjal, da morajo vsi vstopiti v Orle. V današnji listnici uredništva je pojasnjeno, kako zelo je to potrebno.- (Trebnje.) Na poseben način uči ljubezen do bližnjega naš dekan. Svojega hlapca, ki Je bU vrhu tega dober klerikalec, je odgnal od hiše, ker mu je zbolel in ker bi moral zanj plačati bolniške stroške, kakor to določuje zakon. — Zaradi svoje dekle Je imel prav tako neprijetno sitnost Dekli ni hotel plačati kar ji je obljubil in šele pred občinskim sodiščem se je vdal. Je pač vedno Ista pesem. Lepa je v teoriji ljubezen do bližnjega, toda nerodna v praksi Žalibože najbolj za tiste, ki jo pridigujejo. (Iz Dobernlča.) Naš kaplan je v času volilne borbe hodil noč in dan od hiše do hiše in agitlral za SLS. Na dan volitev pa je letal od vasi do vasi in gonil volilce na volišče, župnik pa mu je dal na razpolago konje in voz. Vsi bolniki so morali iz postelje in iti na volišče, tudi slepemu niso prizanesli. Tudi on je moral ubogati kaplana in iti na volišče. Odkod ta vnema kaplanov? — Kakor smo izvedeli niso kaplani hodili zastonj od hiše do hiše, ampak so bili za to mastno plačani. (Dobova.) Dne K t m. sem $e mudil po opravkih v Brežicah na polti Tam Je govoril polt« Lihtcneker z a£bn nastavljeno«, MM* CptaM* skim postiljonom, ne da bi mene opazil. Na neko prigovarjanje nastavljen-ca naenkrat mogočno in valpetski vzki-pi gospod poštar z besedami: »Kaj ima ta za govoriti! Kaj pa on razume? On je navaden kmet« itd. Na koga so se nanašale te besede, je postranska stvar in za danes tudi ne povem. Menda še tisti večer pa je na zboru demokratske stranke v Brežicah ravno ta Llhteneker predlagal, da Je treba iti ven na kmete in Jih privabiti v stranko. Aha, gosp. poštar! Po vašem mnenju je kmet navaden tepec, zabit kot bukov klin, ki ničesar ne ve in ne razume. Pač bi pa bil dober za volilne živalice, da bi ga vi lovili v svoje demokratske mreže 1 No, le pridite, »zaMti kmetje« vas bomo sprejeli vaši »kvalifikaciji« in našemu »znanju« primerno! Gospodu poštarju pa to-Ie: Slučajno je ravno oni »navaden kmet«, s svojim delom, znanjem in energijo dosegel toliko vidnih uspehov za Brežice in okolico, za splošnost in poedlnce, kakor jih razni bivši »Lichteneggerjk in sedanji »Llch-tenekerjl« ne bodo, pa če še 100 let prodajajo svojo učenost po Brežicah. Gospodje demokrati pa vedite, da nas z vašo domišljavo nadutostjo ne boste »zakoncentrirali« v vašo »mavho«, ker nam je stokrat ljubši odkrito lažeč klerikalec ali javno hujskajoč Radič, ko pa zagrizen in domišljav demokratski psovač kmetskega imena! (Sv. Barbara pri Mariboru.) Le veselite se zmage ter zabavljajte čez samostojno, vi klerikalni demagogi in pomnite, da še vedno velja pregovor, da se tisti najbolje smeji, kdor se zadnji smeji. Čeprav ste imeli večino glasov in čeprav imamo mi le enega poslanca, vseeno je samozavest pri nas, ker kar je glasovalo za nas, to Je v ognju preizkušeno, to vzdrži vsak napad. In zato vemo, da je naš edini mandat za seme, za zdravo in radostno seme, ki bo dalo bogato žetev, ker že spoznava ljudstvo lažnjivost vaših obljub in že se odvrača od vaše sleparske politike. Vsak napredek preprečujete, kajti le nevedno ljudstvo morete loviti v svoje mreže. Vsako sredstvo vam je dobro, samo da vam prinese uspeh in če pri tem zadene ves narod poguba. Zlasti ob volitvah ste mojstri laži, vzor nepoštenosti. To smo zopet jasno videli pri minulih volitvah in zato gremo s še večjo vnemo v boj, zato vas bomo podrli, ker vas moramo, ker zahteva to dobrobit naroda. Tovariši v bol za poštenost, tovariši v boj proti sleparjem. Naj zavlada poštena in krepka vlada podeželskega ljudstva! — Pri nas so v nepoštenih delih prekosili klerikalci naravnost sebe. Zlasti se je odlikoval Ko-roščev Avtonomivec. Vse bolj ko na orgljanje se razume na agitacijo. Naj pazi, da mu prihodnjič maček ne poje klobas! Ziharskemu »hosenfušarju« svetujemo, da prime raje za motiko, če bi namreč mislil, da bo pri mešetarenju Tončekovih modeljčkov več zaslužil, ko pa pri izdelavi njegovih svetovnoznanih hlač. Oba posili - župana pa opominjamo, da opustita prihodnjič vsako nasilje, če ne, bodo rekli adijo tisti dinar čkl, ki so ob volitvah prileteli v žep. O volitvah bi tudi vedli dosti povedati novi zvonovi, kateri so morali na mariborskem kolodvoru teden dni predolgo čakati. Zakaj ti nepotrebni stroški? Naj povedo to tisti krivci ki so pridno pobirali krače in pšenico, ki pa so pustili muzlkante vseeno lačne. — Glede Bo-lešove krave pa v odgovor »Slov. Gospodarju« sledeče: Pri nas je dosedaj še vedno bila navada, da se je od nesreče prizadetemu pomagalo, ne ga pa zasmehovalo. Če vas pa je dr. Korošec tako blagoslovil, da se vam nobena nesreča sploh pripetiti ne more, potem vam čestitamo, obenem vas pa pomilu-jemo vsled vaše surovosti, da se norčujete iz nesreče bližnjega. (Sv. Marjeta na Dravskem polju, Trniče ln PrepoIJe.) Kdor je potoval skozi tukajšnje kraje, ta je že lahko sodil prebivalce, samo če si je ogledal ceste. In če jih poslušamo pri kakem sestanku, tedaj bi sigurno mislili, da se bo v najkrajšem času nekaj uredilo za zboljšanje cest, ker so vsi tako navdušeni za popravo cest. Toda to traja samo toliko časa, dokler je še kaj vina v kozarcih. Razkadi se vino in konec je navdušenja za popravo cest. Vse ostane pri starem, oziroma še pri slabšem. Ker poznam večino tukajšnjih posestnikov, vem, da bi nekateri zelo radi pričeli z delom, samo da ne znajo prav zagrabiti Tisti elementi, ki so co-pali pred volitvami vsak dan po tukaj-I šnjem blatu, bi tudi danes lahko prišli s kakim pametnim nasvetom. Toda njim je očividno samo za naše glasove. — Mnogo se je tu že govorilo o okrajni cesti, ki bi se pri Sv. Janžu odcepila od Ptujske ceste ln šla potem skozi Šmarjeto na Račje. V resnici bi bila ta cesta velikega pomena posebno za obrtnike v Račjah in Framu in tudi za postajo Račje samo. OdveS Je po-vdarjati koliko bi si z novo cesto prihranili kmetovalci na času, vpregi in fivtaL Seveda bo treba nekaj požrtvo-jalnocti, m pa da Ja vsak tako trmasto sebičen. Prosimo merodajne kroge in okrajne cestne Nastope, da ukrenejo vse potrebno, da dobimo prepotrebno, zgoraj omenjeno cesto. (Iz Središča.) »Straža« Je zadnjič napadla na oduren način tukajšnjega orož-niškega stražmojstra Žerjava. V dopisu iz Središča ga namreč dcnuncira in pri tem laže, da Je na našem volilnem shodu priporočal našega kandidata, tovariša Drofenika. Gospod stražmežter Žerjav se je namreč po končanem shodu zahvalil tov. Drofeniku na neko njemu storjeno uslugo. To je zadostovalo, da ga sedaj »Straža« blati na tako surov način, da se nad omenjenim člankom zgražajo nekateri klerikalci sami; tisti namreč, pri katerih še ni popolnoma izumrlo poštenje in krščanska ljubezen do bližnjega. »Straža« in njen središki dopisnik pa sta v političnem boju žo tako posurovela, da želita in grozita našemu stražmeštru, ki ima obitelj in ki mu itak ni z rožami postlano, s premestitvijo v Macedonijo. Med arnaute spada središki dopisun mariborske »Strah že«, naš orožn. stražmojster pa, ki uživa pri svojih predpostavljenih in pri tukajšnjem prebivalstvu vsled svoje vzorne vestnosti največje simpatije, pa bo ostal pri nas, tudi če se naš surovi klerikalni dopisun na glavo postavi De-nuncirajte in blatite gospodje okoli »Straže« dalje in držite se na ta način Kristovega nauka: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe, tira prej Vas bo naše ljudstvo spoznalo in tim prej pride čas obračuna z Vami Stražmeštru pa naj bo v zadoščenje, da je ž njim vsa poštena javnost! (Seja okrajnega odbora SKS za kamniški okraj) bo v nedeljo, dne 6. maja ob 9. uri dopoldne in sicer pri tov. Rodetu. Udeležba je za vse tovariše obvezna. PoEitiliie vesti* (Potek vladne krize.) Po neuspelih pogajanjih odposlancev Radiča v Beogradu in radikalnih v Zagrebu, je podala v nedeljo, dne 15. aprila vlada svoje demlsijo, ki je bila tudi sprejeta. Nato so se vršila pogajanja na vse strani in kralj sam je skušal pripomoči k rešitvi krize. Poklical je v avdijenco predsednika skupščine, nato Pašiča in Davidoviča. Kasneje je bil tudi sprejet Lazič, vodja zemljoradnikov. Kasneje sta bila zaslišana še Korošec in Spaho, nakar je kralj poveril Pašiču sestavo poslovne koalicijske vlade, ki naj reši uradniški, invalidski in agrarni zakon. (Pogajanja za demokratsko-radikal-no koalicijo.) Pašlč je sporočil kraljev sklep Davidovlču in pozval demokrate, da povedo pogoje za vstop v vlado. Na predlog Pribičeviča so zahtevali demokrati, da bodi nova vlada tudi vo-livna vlada, na kar pa radikali niso pristali Pašič je zato vrnil kroni mandat, kar pa kralj ni sprejel. Pogajanja se bodo zato nadaljevala. Upanje na uspeh je pa zelo majhno in je samo radikalna vlada vedno bolj verjetna. V tem slučaju bi revizijonistični blok vlado tiho podpiral in ji omogočil, da izvede najnujnejše zakone, nakar bi bile volitve. V danih okoliščinah bi bila to še najboljša rešitev. (Zemljoradniki so stavili) za sodelovanje sledeče zahteve: 1. izvedbo agrarne roforme, 2. zakon o kmetijskem kreditu, 3. uradniško pragmatiko, 4. invalidski zakon, 5. nova razdelitev države v pokrajine, (torej revizijo ustave), 6. nov volilni zakon in 7. kazen uradnikom, ki so kršili volilno prostost. (Radič popravlja.) Da izbriše neprijeten utis, ki so ga povsodi naredile Radičeve psovke, je izjavil Radič, da ni z besedo »magarac« mislil nič slabega. Magarac da ne pomeni le tepca, temveč tudi prefriganega človeka in tako, da je mislil, ko je dejal Ljubi Jovanoviču »politični magarac«. Nemec pravi na take izgovore: »Wer glaubt, ist selig.« (Blažen, kdor veruje.) Mislimo, da je nemški pregovor točen. (Velika zmaga bolgarskih zemljoradnikov.) Pri nedeljskih volitvah v sobranje (bolgarski parlament) so si priborili bolgarski zemljoradniki velikansko zmago. Od 246 poslancev pripade njim nad 200. Zmaga zemljoradnikov je tembolj pomenljiva, ker so šli zemljoradniki v volitve v ostrem boju z vsemi strankami Tako meščanski blok, ko komunisti in ko anarhisti, vse je pogaženo od zavedne vojske bolgarskega kmeta. Zmage bolgarskih zemljoradnikov se odkritosrčno veselimo in sicer ne samo s kmetskega, temveč tudi iz državnega stališča. Vodja bolgarskih zemljoradnikov je pokazal resno voljo, da hoče živeti v miru z Jugoslavijo in z neizprosno doslednostjo je nastopil celo proti lastnim pristašem, če so hoteli preprečiti dozorevajoče zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarsko. Tovariši! Nam vsem naj bodo bolgarski zemljoradniki v vzgled in kakor oni, tako moramo zmagati tudi mi z mislijo kmetske vlade. Živel Stamboiijskil (Orlentska konferenca) je bila v Lozani zopet otvorjena in sicer brez vseh ceremonij. Na konferenci to pot Rusi niso bili zastopani, kar je tudi ena posledic komunističnega proti-krščanskega divjanja. Na konferenci se bodo razmotrivala le gospodarska vprašanja. Mosulsko vprašanje ne pride v pretres. Turški delegati, katere vodi Izmet paša Imajo neomejena pooblastila. Zanimivo je, da se je Izmet paša ustvali na svoji poti v Beograd, kjer je povdaril simpatijo Turčije do Jugoslavije. (Vprašanje vojne odškodnine.) Vsi znaki kažejo, da bo prišlo vprašanje plačila nemške vojne odškodnine skoraj z mrtve točke. Od zasedbe Po-ruhrja so udarjeni Nemci, kakor tudi Francozi vendar Nemci v znatnejši meri Stanje postaja v resnici že nevzdržno in zato ni čuda, da se vedno bolj pogosto oglašajo glasovi za sporazum. To dejstvo je uporabil angleški minister Curzon in v svojem poslednjem govoru namignil, da bi bila Angleška pripravljena posredovati. Njegov govor je naredil v vsej Nemčiji globoko utis in nemški delavci, ki od zasedbe najbolj trpe, so naravnost zahtevali od nemškega kancelarja, da stori vse za sporazum potrebne korake. Nastop delavcev ni bil brezuspešen, kajti iz Berlina poročajo, da bo Nemčija v kratkem izdala zaveznikom posebno noto, v kateri bo javila svojo načelno pripravljenost, da plača vojno odškodnino. Način izplačila naj določi posebna komisija, na kar bi morali Francozi Poruhrje takoj izprazniti Izgleda, da bo v resnici prišlo do sporazuma in sicer na ta način, da bodo zavezniki prevzeli kontrolo nad dohodki nekaterih nemških davkov in ž njimi plačevali nemške obveznosti. (Komunistični izgredi v Poruhrju.) V mestu Miihlhelm je prišlo do hudih spopadov med policijo in komunistLV boju so komunisti zmagali in zasedli vse osrednje mesto. Policijske uradnike, ki so jih dobili komunisti v roke, so povečini postrelili. Francoska posadka, ki je v mestu in ki je zelo majhna, se je zadržala nevtralno. (Na Ruskem) so odpravili nedeljski počitek. Vsi uradi bodo na nedeljo odprti, zato pa bodo v pondeljek zaprti. S tem hočejo komunisti udariti krščansko vero. Veliko doslednejši bi bili če bi praznovali raje soboto, kar bi se strinjalo z njih ljubeznijo do židov. (Patriarh Tibon,) ki bi moral biti te dni sojen, je v ječi obolel Tako vsaj poročajo boljševikl Splošno pa se trdi da temu nI tako, temveč da bodo boljševikl patriarha ubiH in potem razglasili da je umrl naravne smrti. Drobne nesli. Mussoiini je bil od našega kralja odlikovan s Karagjorgjevo zvezdo I. razreda. Visoka odlikovanja je dalje prejela še cela vrsta italijanskih državnikov. Zračni osebni promet na progi Beograd-Budimpešta - Dunaj - Praga - Strassburg-' Pariz je bil pretekli ponedeljek otvorjen. Naša meja z Madžarsko je definitlvno urejena. Mejniki so že postavljeni Bivši turški sultan, ki se nahaja sedaj v Meki, je izdal ostro pismo proti anzorski vladi in proti Kemalu. Silen potres v Mehiki Vso mehlkansko zapadno obal je zadel silen potres. Veliko hiš je uničenih. Od vseh strani prihajajo begunci, ki poročajo, da so Izginili kar celi kraji Ognjeniki so pričeli bljuvati število žrtev še nI znano. V republiki Equador je pričel ognjenik zopet blJuvatL Mesto RIo Bambo je ogroženo. Ker so pretrgane vse telefonske žice se o usodi njegovih 18.000 prebivalcev ničesar ne ve. Na Irskem se boji med vstašl in vladnimi četami nadaljujejo. Vstaši so doživeli vrsto težkih porazov ln je bilo več njihovih voditeljev ubitih. Boji na Irskem se vodijo z velikansko srditostjo. Ujetnikov se sploh ne dela. Za ujete je posredoval papež, pa so Irci posredovanje odbili Delavski praznik bodo v Italiji odslej praznovali 21. aprila ta ne več prvega maj-nika. Tako je odredil Mussoiini To pa vsled tega, ker je bil dne 21. aprila zgrajen Rhti. Kdor tega ne verjame, temu dajo iašisti ri-cinusovo olje. Na Jugu Rusije je Izbruhnila po poročilih nemških listov velika vstaja kmetov. Kmetje maršlrajo na Odeso. Proti njim so poslane velike čete, od katerih pa velik del prestopa h kmetom. Komunistom kmetje ne prizanašajo. Kmetijski ravnatelj Andrej Žmavc Maribor. Mleko kot iistilo za vino. Napake in bolezni vina se lažje preprečujejo, nego odpravljajo in zdravijo. Leto 1922. ni bilo dobro vinsko leto v kvalitativnem oziru radi neugodnega vremena ob trgatvi zlasti še, ker so nam bili v predobrem spominu vinski pridelki izbornih letnikov 1917, 1920 in 1921. Ali umni vlnogradar je mogel tudi preteklega leta koj pri tr- gatvi popraviti marsikaj, kar mu je neizprosna sila narave pokvarila. Mo-šti od gnilega grozdja se morajo namreč redno izsluziti uporabljati je za nje čiste vinske fevasnice ali vsaj kipeči mošt od zdrave©* grozdja, skrbeti je za snago, primerno temperaturo v moštu in kleti itd, kar pospešuje dobro alkoholno vrenje in pozneje zdrav razvoj vina. Kdor tega ni storil, ima sedaj dovolj posla in brige z najmlajšim vinskim letnikom, ki pa v splošnem niti ni tako slab, kakor so mnogi prvotno mislili Nova vina nekaterih vlnogradarjev se ne čistijo lepo, so deloma še zdaj sladka, na zraku pa izpremlnjajo svojo barvo in postajajo rjava: vsled tega trpi tudi njih okus kaj občutno. Tar ka vina naravno niso priljubljena, se težko vnovčujejo, niso sposobna za veliki vinski trg in — če vsebujejo še več sladkorja — prav rada zbolijo predvsem v slabih kleteh, katerih imamo žal še toliko. Dohajajo poročila z več strani da smatrajo mnogi vinski producenti kot nekako univerzalno sredstvo proti vsem tam neljubim pojavom v vina kravje mleko, ki ga baje prav pridno uporabljajo kot domače vinsko čistila. Ne bo odveč, če spregovorimo o tem nekoliko besed. V mleku sta dve beljakovinasti snovi, namreč albumin (kakor v jajčjem beljaka) in sirarna (kazein). Kazein se ob navzočnosti kislin strne v kosmulj-čice (vslri se) ter čisti izvrstno. Mleko je v praksi priljubljeno, ker temeljito čisti rjava vina ter hkrati izvleče lz vina snovi ki kvarijo okus in duh pijače. Slaba stran pa je, da mleko izvleče tudi buketne snovi iz vina in vsebuje poleg čistilnih še druge tuje snovi, ki ostanejo v vinu in ga pod gotovimi okolnostmi močno kvarijo. Pomniti je, da rabimo le sveže (seveda najbolje s centrifugo) posneto, tedaj sladko posneto in surovo (nekuha-no) mleko za čiščenje vina. Povprečna kemična sestavina kravjega mleka ie: 5 % mlečnega sladkorja, 3—4 % tolšče (masti), 3—3.5 % kazeina, 0.5 Jo albumina, 0.7.% mineralnih sestavin, ostalo (kakih 87 %) je voda. Za čiščenje sta neugodni posebno dve snovi v mleku: mlečni sladkor in tolšča. Mlečni sladkor se more pretvarjati vsled navzočnosti mlečnih in drugih bakterij v mlečno kislino in še v druge kisline, česar posledica Je tedaj lahko neprijetni cik po mlečni kislini. Tolšča se pa porazdeli v najmanjših . kapljicah in povzroča lahko do\®>. trajno iino kalnost vina. Razun fesa pa pridejo z mlekom v vino (poleg razmeroma precej vode) še razne druge bakterije, ki se lotijo eventualnega ostanka sladkorja in povzročajo tako neprijeten tuj duh in okus vina. Množina takih bakterij je zelo različna in se ravna po tem, da-R je mleko čisto sveže ali je že več aH manj prestano, Iz navedenih razlogov je mleko kot čistilo rabiti le za vina slabše kvalitete in je tudi prej prevdariti, da-li ga ne bi bilo boljše nadomestiti z želatino fn dodatkom tanina. Mleko bodi sveže od krave — ali boljše — posneto. Pri posnemanju s centrifugo je paziti, da OT ostanejo v posnetem mleku sledi od olja aH masti, s kojo je bil posnemalnik namazan. Kakršno mleko koli rabinu* proces kisanja še ni smel začeti. Pri uporabi mleka je tedaj paziti predvsem na dvoje: 1. sladko posneto mleko mora biti sveže in surovo; 2. takega mleka vzamemo samo toliko, kolikor ga je za čiščenje neobhodno potrebno, da pride škodljivih ta-jih snovi čim manj v vino. Jemlje se Vz do največ 2 1 mleka na 1 hI vina. Pripravlja se tako, kot vsa druga čistila: predno se zmeša z vinom v sodu, se dobro meša z manjšo količino istega vina v vrčih ali škafih. Čez 2 do 3 tedne se vino pretoči s čistila, ki se je medtem izločilo kot usedlina. Ali tako čiščeno vino nI vselej kristalno čisto; če se hoče to doseči je potrebno naknadno še čiščenje s ribjim klejem. Razume se, da se naj napravi najprej poizkus v malem. V splošnem rabimo za 1 hI vina samo Y% do 1 1 mleka. Bolezni in napake pri sadjevcu. Josip Zupane, okrajni ekonom t Ptuju piše v svoji ravnokar v samozaložbi lzišli knjigi »Konservlranje sadja in vsakovrstne povrtnine za domačo uporabo« 0 boleznih ln napakah pri sadjevcu sledeče: »Še večkrat, kakor pri vinu, naletimo pd sadjevcu na razne bolezni ln napake, ki «o posledica nesnage, nepravilnega napravlja-nja in zanikrnega kletarjenja. Kajti vsled svoje sestave, osobito radi male količine alkohola, ki ga sadjevec vsebuje, je ta bolj podvržen obolenju, kakor vino. Clkanje, skisanje, vlečljivost, kan, počrnelost, porja-venje, zaduhlost, plesnivost in okus po dro-žeh: vse to se neredkokrat pojavlja pri sadjevcu. Sicer nI čuda — kedaj pa vidimo """'Htf^lift* Mt4**" gffag**^ ** tiffroml ftklad BKžL kaiti stranka brez tiska te kakor vojaka brez orožja! L B. pr. da bi sadje prali, preden napravljajo iz njega sadjevec? Tudi odbiranje gnilega sadja opuščajo mnogi in posoda, v katero se sadjevec naliva, je dostikrat vse prej kakor posoda za pijačo. Nekateri menijo, da je za sadjevec vsaka črepinja dobra dovoli. Bolezni povzročajo najraznovrstnejše glivice bi bakterije. Napake pa so posledica nepravilnega pripravljanj«, nerazumnega shranjevanja in površnega poznejšega oskrbovanja. Toda tudi tu so včasih neposredni vzrok razne glivice, kakor n. pr. pri plesnlvostl ln zaduhlostl, ker so pokvarile prazno posodo. Bolezni in napak sa le pri sadjevcu fsiic ubraniti, kakor pa jih odstraniti. Ce se upoštevajo vse v odlomku »Napravljanje sadjevca za dom in prodajo« opisane točke, potem m bo pri sadjevcu ne bolezni ln ne fcpftfc« Kdor as hoče natančnejše poučiti o tem naj seže po knjigi, ko izide. M Hmeljarsko društvo* Delavno Id nad vse zaslužno je Hme-Otrsko društvo v Žalcu. 43 let že vrši svoj ^PBttSea Posel in 43 let množi že sloven-ifcetrm ljudstvu premoženje. Brez vsega se lahko reče, da bi vsi hmeljarji znatno sla-bejše stali, če ne bi bilo Hmeljarskega dru-(tn. Mirno pa tudi lahko rečemo, da bo hmeljar dosegel blagostanje le če se bo ravnal po navodilih Hme-kega društva in če bo nlegov vnet in •vest Slan. Tudi za hmeljarja velja, da jo rdltov le v organizaciji! Dne a aprila je imelo Hmeljarsko dru-ItVO v Žalcu svojo 43. glavno skupščino. Varna slika Intenzivnega društvenega dela bila podana na tej skupščini, pa tudi slika vsega slovenskega hmeljarstva, zato sa svojo dolžnost, da vsaj Sa kratko podamo poročilo o poteku skup-Ctno. Leto 1922. je bfio za hmeljarje slabo leto. Pridelalo se je okoli 4500 metrskih Motov hmelja (na hektar 12), za kar so prejeii hmeljarji 31 milijonov kron, dočim |p znašali pridelovalni stroški najmanj 54 nt&Oonov kron. Izguba Je torej ogromna, frvotno so nekateri upali, da dobe za kg hmelj« tudi do 800 kron, v resnici pa so O prodali za 70 kroa Velika napaka, da k hmeU težje proda v tujino, leži v napačnem obiranju. Pravilno ravnanje z dozorelim hmeljem je največje važnosti, vsled Stvar naj vsi hmeljarji upoštevajo nasvete društva. Ker so bila leta 1893, 1903 ln 1913 ttSftra leta, je pričakovati, da bo tudi le-toioje. Vsled tega bo cena hmelju sigurno narasla, kar bo posebno dobrodošlo onim, ki imajo še lanski hmelj. Hmeljarsko društvo šteje 227 članov, maralo bi pa šteti vsaj 500. Nezavednost M v nekaterih krajih celo tako velika, da V vsej vasi nI niti enega člana društva. To zanlkrnost je najstrožje obsojati. Članarina je nizka, letno znaša od 5 do 25 dinarjev in je zato vsak hmeljar dolžan vstopiti v društvo. Društveno delo je bilo Intenzivno ta ptodonosno. Na prizadevanje tov. Drofenika je pre-jelo društvo državno podporo. Društvo je doseglo dalje za hmeljarje polovično vožnjo na progi Rogatec—Grobelno in po dolgem prizadevanju tudi na državni železnici Celje—Dravograd. Dalje Je društvo postalo obširno spomenico poljedelskemu ministrstvu ln upamo, da bo vsaj del dra-itvenih predlogov uresničen. Po absolutorlju odboru je bil izbran nov odbor ln sicer so bili izvoljeni v ožji društveni odbor: Antloga7 Andrej, GotovUe, Kukec Edvard, Petriček Anton, Piki Franc, RobVek Franc ln širca Josip, vsi iz Žalca; v lir« odbor pa: Janič Maks, Celje, dr. H. Srlbar, Drešlnja vas, Ocvirk Martin, Mala Pirešica, Terglav Alolzlj, St Peter, Marine Josip, 6t Pavel, Praznik Ig., Qo-milsko. Turnšek Franc, Breg, Drev Ivan, Sv. Martin n. P, Radlšek JerneJ, Kaplja, fraij Martin, Preserje, Plaskan Franc, Orka vas in Cank Lenart, Škofla vas. Pre-gledovalcema računov pa gg. dr. Šribar in Vodenik Anton. Delavnemu društvu želimo obilo uspela, hmeljarje pa poživljamo, da brez Izjeme vsi vstopijo v društvo. Gospodarstvo. (»Ekonom«, osrednja gospodarska zadruga v LJubljani,) je razposlala pred kratkim svojim članom zadružne knjižice. Vsi, ki niso zadružnih knjižic radi morebitne pomote ali kakega drugega vzroka prejeli, naj to čimpreje Javijo omenjeni zadrugi Obenem ponovno opozarjamo vse one, ki imajo svoje delnice še vedno pri »starem« — v likvidaciji se nahajajočemu — »Ekonomu«, da svoje delnice ali prepišejo kot deleže k sedanji zadrugi — to je, pošljejo naj izjave, da pristopijo kot člani k zadrugi »Ekonom«, — ali pa naj delnice dvignejo. (Narobe gospodarstvo.) Naša valuta se more popraviti le, če se poveča izvoz in zmanjša uvoz. Izvoz se je povečal, uvoz pa ni tako pal, kakor bi moral. Kako pa tudi, če vlada sama z nepotrebnimi naročili v tujini pospešuje uvoz tujega blaga. Tako hoče vlada naročiti nove poštne znamke v tujini, kakor da ne bi imeli doma vse polno to- varen, ki izdelujejo prav tako dobre znamke ko tujina. Pa res ni nikjer zapisano, da se morajo znamke v tujini naročiti samo za to, da zaslužijo nekateri s komisijami v tujini mastne dnevnice. Nima v vsakem oziru Radič napačno, če grmi proti Beogradu. (Državni dohodki) so znašali v februarju na Hrvaškem 104.604,805.74 D. Od te svote znašajo direktni davki samo 936.625.68 D. V tem se najjasnejše vidi, da ie finančna politika naše države slaba. (Vrednost denarja.) Ameriški dolar od 96.50 do 97.50, češka krona od 2.86 do 2.88 in laška lira od 4.82 do <184 D; madžarska krona 1.90, nemška marka 0.37 in avstrijska krona 0.13 pare. (Stanje posevkov.) Po poročilu poljedelskega ministra je stanje posevkov v naši državi sledeče: v Sloveniji je radi deževja jesenska setev zaostala, pomladna pa pravočasno dovršena. Na Hrvatskem se razvijajo ozimni posevki dobro. Pomladno delo je oviral dež. V D a 1 m a c i j i Je pomladno delo končano. Obeta se dobra letina. Stanje ozimnih posevkov je v B o s n i v splošnem dobro, mestoma celo zelo dobro. Pomladi dež ovira delo. V vojvodi n i je položaj ugoden. Zaradi dežja se računa na dobro letino. Tudi v C r n i gori so izgledi dobri. Srbija: Ozimna žita so dobro prezimila. Izgledi so dobri. Bati se pa je, da so napravile poplave občutno škodo. (Zagrebški tedenski semenj.) Konjski s ej e m je bil slabši ko prejšnji teden. Bilo je manj konj, pa tudi kupcev. Oficirskih konj je bilo več in je bila prodana 7 letna kobila za 30.000 kron (ki pa je bila takoj z dobičkom zamenjana za drugega konja). Neka 6 letna kobila je bila prodana za 22.000, 5 letna pa za 26.000 kron. Goveje živine Je bilo prignano lepo število. Cena živini je zopet narasla. Debela krava (460 kg) Je bila prodana za 26.000, par mršavih volov, okoli 820 kg, za 49.000 K, par enoletnih telie, okoli 500 kg, za 28.000 K. Povprečne cene so bile sledeče: 1. vrstni voli od 55 do 60, II. vrstni od 48 do 52 in tretje vrste od 40 do 51 kron za kg žive teže. Od pretekle srede ie cena živini narasla od 3 ck) 6 K za kg žive teže. — Bosanski voli so bili od 35 do 40, boljši od 43 do 55, dočim so prejšnji teden dosegli največ 51 K. Krave so bile po 56, od 46 do 52 in po 27 do 34 kron po kakovosti. Povpraševanje po teletih je bilo zelo veliko in je zato cena narasla. Telečje meso se je plačalo po 58 do 70 kron za kg žive teže, dočim prejšnji teden le od 53 do 66 kron. Svinj ni bilo posebnih. Za srednje debele se Je plačalo od 104 do 110 kron, za najslabše pa celo samo 90 kron. S e-n o se je močno kupovalo in je bilo plačano po 550 do 800 kron, detelja po 750, 820 in 900 in slama po 420 kron. (Lesni trg.) V glavnem se izvaža naš les v Italijo. Ugodni so izgledi za izvoz v Švico in Francosko in tudi na Madžarsko bi mogli z uspehom Jzvažaiti les. Cene lesa so bile (postavno slavonska postaja) sledeče: hrastovi hlodi I. od 2000 do 2200, II. vrste od 1400 do 1600, fino hrastovo blago od 2500 do 3500, hrastovina na zrcalni rez od 3000 do 4000, francoske doge (1000 kosov) od 15 do 18 tisoč, bukovi hlodi I> od 250 do 350, bukovi frizi od 750 do 850, javorjevi hlodi od 720 do 800, jase-novi hlodi I. od 500 do 650, hrastovi brzojavni drogi od 50 do 70, hrastovi železni pragi od 33 do 51, bukovi od 40 do 50, bukov les za kurjavo I. od 2750 do 3200 (vagon), mešan les za kurjavo od 2400 do 2700 in oglje od 10.000 do 11.000. Vse cene v dinarjih. (Meso se ie na Dunaju) znatno podražilo in sicer za 4000 do 6000 avstrijskih kron za kilogram. Meso je spomladi povsodi dražje in ne samo pri nas. Naj si demokratski »gospodarji« to zapomnijo. (Po poklicu se dele novi poslanci) sledeče: kmetov je 85, odvetnikov nič manj ko 14, poklicnih politikov 38, državnih in zasebnih uradnikov 48, duhovnikov 16, časnikarjev 15, veleposestnikov in kmetijskih strokovnjakov 12, učiteljev 8, inženirjev 7, zdravnikov 6, obrtnikov 6, industrijalcev 1 In 1 zobotehnik. Tudi te številke kažejo, kdo da vlada v državi. (Napad na vlak.) Na tovorni vlak se je navalilo v nedeljo v bližini Na-brežine 6 neznancev z očitnim namenom, da vlak oplenijo. Ker so taki napadi pogosti, spremljajo tovorne vlake vedno orožniki. Ti so pričeli na napadalce streljati, ki so pa odgovarjali na njih ogenj s streli Razvila se je pravcata bitka. Enega napadalca so orožniki kasneje aretirali. En vagon je bil že odprt. / (Železniška nesreča.) Potniki, ki so se vozili v pondeljek zjutraj iz Trsta na Dunaj so doživeli težke trenutke. Iz še ne dovolj pojasnjenih vzrokov je zadel osebni vlak pred Rakekom v tovorne vagone, da je bilo pet oseb ranjenih. Potniki so prestopili v nove vagone in se vozili naprej. Pri Savi pa je trčil osebni vlak zopet v tovorne vagone. Človeških žrtev pa ni bilo, ker je strojevodja še pravočasno opazil nevarnost in je vlak zavozil že Z manjšo silo v vagone. Potniki so zopet prestopili in prišli brez nadaljnih ne-prilik na svoj cilj, čeprav pravi pregovor, da gre v tretje rado. Materielna škoda pa je pri obeh nesrečah zelo velika. Da bi povzročili železničarji nesrečo nalašč, Je prazna govorica. (Smrtna avtomobilska nesreča.) Na državni cesti nad Zg. Poiskavo pri Mariboru Jo pri gostilni Ftožgar zelo oster in strm ovinek, kjer se Je pripetilo £e dosti avtomobilskih nesreč. Tako so se predlanskim na en dan ponesrečili kar trije avtomobili. Dne 17. aprila se je vozil tu zagrebški trgovec Strižako-vič. Šofer najbrže ni poznal ostrega ovinka in tudi gotovo ni pazil na varnostne napise in tako je butnil avtomobil v jablano ob cesti s tako silo. da jo je izruval. Ves razbit avtomobil se je potem zaletel še v brzojavni drog. Trgovec Strizakovič Je odletel iz voza in padel tako nesrečno, da mu ie počila črepinja in da je čez eno uro umrl. Šofer pa je dobil le manjše poškodbe to je mogel še peš v zapor. V Dolenji Trebaši) je ustavil nek neznanec delavca šuligoja, mu nastavil samokres in zahteval od njega denar, šuligoj se je branil, nakar ga Je napadalec ustrelil v vrat in mu nato pobral vso njegovo imovino v znesku 180 lir. Težko ranjeni Šuligoj se Je skušal priplaziti do vasi, toda moči so mu omajale in obležal J« na cesti, kjer le skoraj izdihnil. (Kam vede Radičeva hujskarija.) Vojaška komanda je obvestila orožništvo, da se nahajata v Sagudovcu dva vojna begunca. Vsled tega Je odšla v omenjeno vas orožniška patrulja^ obstoječa tz sedmih mož, da aretira oba begunca. Ko je patrulja iskala begunca, se Je zbrala velika množica kmetov in Je aa-vilila na orožnike. Da ne bi tekla po nepotrebnem kri, so se orožniki umaknili. Vaščani pa so Jih preganjali in obkolili. V tej sili so orožniki rabili orožje in pri tem enega kmeta ubili, enega težko, več pa lahko ranili. Begunca prideta pred sodišče in enako še več kmetov. To so sadovi Radičeve hujskarije. Pripominjamo, da je tudi o tej stvari prinesel »Slovenec« popolnoma laž njivo poročilo. Pri klerikalcih pač ne gre brez laži. (Stambolljski ln komunisti) Hitro in temeljito je ozdravil Stambolijski Bolgare od komunistične bolezni in sicer na prav originalen ln pa učinkovit način. Stambolijski je namreč odredil, da morajo v vsakem kraju komunisti, če jih je le 10, tvoriti posebno zadrugo, ld mora biti na popolnoma komunistični podlagi. Kdor je komunist izgubi tako} vse svoje imetje, ki postane last komunistične zadruge. S tem odlokom Je Stambolijski prisilil komuniste, da pokažejo najprej pri sebi pravilnost svojih naukov in če se jim to posreči, bodo sprejeli njihov evangelij tudi drugi. Toda komunisti niso Stambolijskega ukrepa nič kai veseli, ker njih vrste so se kar čez noč posušile in sedaj noče biti nihče več komunist. Dajati je pač hujšerko pa Jemati. Bilo bi zelo priporočljivo, da bi tudi mi uporabili metodo Stambolijskega in komunistične slave bi bilo takoj konec. To je vse drugačno zdravilo, kakor pa zakon o zaščiti države. Zna Stambolijski, zna! (Fašistovski poslanec Albanese) Je ostro nastopil proti politiki laške vlade, ki hoče Istro gospodarsko popolnoma uničiti. Resnica bode v oči in zato bodo fašisti obračunali s poslancem Albanese. (Slovenski duhovnik — fašist.) Našim klerikalcem, ki tako radi lažejo, da so na Primorskem vsi sokoli zašli med fašiste, sporočamo, da je na kongresu fašistov v Vidmu zastopal slovenske fašiste iz Rihemberka duhovnik Fran Kočevar. (Kneževina Lichtenste'n) se priključi Švici. Pred vojno je bila kneževina Lichtenstein, ki ima kakih 20.000 prebivalcev, v gospodarskem oziru pod Avstrijo. Propadanje Avstrije pa je napotilo prebivalce male kneževine, da so se vedno bolj naslanjali na Švico. Danes je v Lichtensteinu pošta že švicarska in tudi težaven prehod iz ničvredne avstrijske krone na skoraj polnovreden švicarski frank je že dovršen. V najkrajšem času pa bo v LicH-tensteinu veljala tudi švicarska carina. Kneževina bo torej v zvezi z republiko in samo čudimo se, da naši klerikalci, najnovejši zavezniki Radiča, tega še niso sporočili. Bil bi to vendarle pravilen argument. AH pa morda ne? (Kal pomaga prepoved alkohola?) Poročali smo že, da se dobi v Ameriki sedaj, ko je alkohol prepovedan več pijancev, ko preje. Za časa volitev, ko je bilo strogo prepovedano prodajati alkohol, se je videlo tudi pri nas več pijanih ljudi, ko običajno. Na drugI strani pa vidimo, da na Francoskem, fr>er ni alkohol prepovedan, pitje pada. Tako se je spilo 1. 1920 na Francoskem '.Of>.850 hektolitrov alkoholnih pijač, 1. 1921 pa že samo 788.839 hektolitrov. Odgovori somišljenikom in prijateljem. Pod tem naslovom bomo priob-čevali v vsaki številki in na tem mestu kratke odgovore na dospele prošnje za intervencije bodisi, da so dospele tajništvu, tov. poslancu Puclju ali pa uredništvu. Vsakemu ni mogoče posebej odgovarjati zato opozorite na tp rubriko vse somišljenike. ki so se v katerikoli stvari obrnili na gorenje naslove in ki čakajo odgovorov. IZ USTNICE TOV. POSLANCA A. V. v Li — Z odlokom od 29. marca so se Vam dovolili mesečni obroki v znesku po 2000 pta, katerih se morate točno držati. Kulturno-gospodarskemu odboru v Mokronoga. Prav nobenega upanja ni, da bi se žica poslala, predno ne bodo na razpolago novi krediti. Letošnji proračun je popolnoma izčrpan. Tisti vagon bakrene žice, ki jO je naročilo ustaviti v Lj. ministrstvo poŠte in telegrafa, se mora uporabiti v prvi vrsti za boljšo zvezo Ljubljana—Beograd. — Telefonska postaja v Črnomlju je dovoljena, tel. postaja Limbuš pa Čaka Se ministrove odobritve. Akt je v pritrdilnem zmislu že predložen. — Žica od Ribnice do Ljubljane se bo zamenjala, Čim bodo dovoljeni novi krediti Povsod ista pesem I M. F, v P. — Štipendije medleiiv cem, ki končujejo letos v inozemstvu, ni mogoče podaljšati. Radi res tragičnega slučaja bolezni, je nje, da se bo dosegel vsaj trimesečni bolezenski dopust. Tovarišu Ureku za slučaj K. Iz D. Ministrstvo je zahtevalo akt od H. instance. — Glede drugega slučaja stvar toplo priporočil M. J, na R, Generalni izseljenski komisarijat v Zagrebu ima po zadnjem odloku ministra za socijalno politiko, vršiti svoje posle še dO dne i. julija; do takrat pa ima izdelati načrt, kako bi se ta institucija likvidirala in kam bi se posli prenesli. Verjetno je. da minister za sb-cljalno politiko ta svoj korak prekliče, zlasti če bodo vsi prečanski poslanci v tem oziru storili svojo dolžnost. Komisarijat posluje v Zagrebu, Kamenita ul. 15, tel 1317. Obrnite se v vasi zadevi direktno tja. Ig. Z. Br. pri M. — J. H. na M. S. — Fr. A. na V. P. in L Š. iz K. — Vsi štirje slučaji ugodno rešeni in je zaukazano izvršitev pospešiti. J. P. v U. — Reaktiviranje nemogoče, pac pa zopetiio enoletno podaljšanje provizorija. j. S, v IC — Popolnoma izključena Mnenje 1, Instance se običajno upošteva. S, M. v C. ~ Vojnega ministra izvesta, če je res, bo potrebno ukrenil V vojsko ne pripusti absolutno nlkakoršne agitacije. — Vprašal sem ga tudi, če mu je poznano, da postaji v mlajših vojaških krogih nekakšna agitacija za amputacijo, kakor strašijo nekateri politiki sredi njega kalibra. Dejal je: »Absolutno netočno! Kdor tako govori, ta duha naše vojske ne pozna, niti njene naloge... V vojaških krogih se razmišlja samo eno: kaj treba še osvoboditi, rie pa še naše odmetavati!« J. M na B, — Če bo komisija spoznala, da ste za težka dela nesposobni, bo sin oproščen. Slučaj J,' B. pa ne odgovarja zahtevam, ki jih stavlja zakon, ker je še oče živ in še en brat. IZ LISTNICE UREDNIŠTVA: M. B. na Dolenjskem: Vprašujete nas, če je poslanec Sušnik že vložil tožbo, ker smo mu očitali, da je lagal. Ža-libože moramo sporočiti, da poslanec Sušnik doeedaj tega še ni storil in da nam je tako odvzel možnost, da mu pred sodiščem laž dokažemo. Dopisniku {z Radovljice. — Dopisa ne moremo priobčiti v celoti, pa čeprav vemo, da bi nam strankarsko mogoče kori$tiL Toda zaradi trenutnih strankarskih koristi se nočemo izneveriti svojim nazorom. Naj vrše ta posel klerikalci in podobni Zato naj opravi do-tična Marijina devica s svoio vestjo. Mi ne bomo metali kamna na njo. IZ USTNICE TAJNIŠTVA. A. K. v a P.Vabilo k seji boste prejeii. Metlika ta Črnomelj naj odgovorita! na zadnji dopis. I Q. v Sp. P. naročeno poslali po pošti. Cena kakor ste želeli. Drugim ne moremo ustreči, ker nimamo več. Turški Pavlfha. Nasradin-hodža kup! oslovo seme. Kdor ne seje, ne žanje, to velja tudi o Hasradinu-hodžl. Delal nI, sejal nI, tako ie ostal praznih rok Jn tudf torba njegov« je bila prazna. Ni imel drugega pod raflira Bogom, nego podrto bajto z majhnim, neobdelanim vrtom, puško, torbo hi ženo. Nekoč gre Nasradin-hodža na trg in začne po svoji navadi brskati po jmetišču ter najde neki novec. Revež je mislil, da Je groš, saj denarja sploh ni poznal posebno dobro, ker ga je imel le prav malo po rokah. V tej misli se priplazi do doma ln pokliče ženo: % " »Oj, žena, kakšea denar je to?« 2ena mu odvrne: »To je cekin, mriost božja 1« Ko je Nasradin-hodža to slišal, se Je tako razveselil, da sam ni vedel, kaj bi počel. Pa zakliče ženi: »Žena! Prinesl ml opanke, torbo ln puško!« Jezik za zobe, žena odhiti in prinese vse, kakor je zahteval Nasradin-hodža. On se obuje, torbo okrog pasu in puško na ramena. Od samega veselja se le pozabil posloviti od žene in zbezla iz hiše kakor obseden. Žena pa v jok: »Kam greš, gospodar, dragec?« A Nasradin-hodža se Je že izgubil v daljavi in uboga žena ostane sama doma, objokana, lačna ln žejna. Ko pride Nasradin-hodža v prvo mesto, stopi v neko prodajalno ln reče: »Bog daj, kramar!« »Bog daj, hodža, kaj bi rad?« »Prišel sem, da te prašam, ali Imaš oslovo seme?« Trgovec, ki je poznal Nasradin-hodio že iz prejšnjih časov, mu odvrne: »Nimam ga ln v našem mestu ga sploh nihče nima; če hočeš, dragi hodža, ga lah-ko dobiš v Sarajevu.« Ko Nasradin-hodža to sliši, se odpravi v Sarajevo. Ko pride tja, stopi zopet v neko trgovino in reže: »Bog daj, kramar!« »Bog daj, hodža! Kaj bi rad?« »Na mojo vero, kramar, rad bi oslovega semena, pa sem prišel k tebi, ker sem slišal, da ga ima&« »No, ga bomo že našli,« odvrne trgovec. »Na tvojo duše, pp Cem ga daješ?« »Pri mofi veri, hodža, deset gramov za cekfB.« »Nikar tako, reve* sm tej ud dvajset gramov za cekin.« Pogodila sta se in trgovec d* Nasra-disu-hodži za en cekin dvajset gnano«! semena rdeče pese, a Nasradin-hodža se odpravi domov in si spotoma prepeva. Kp wlde domov, zažene puško te torbo strafl, si izposodi od soseda raotiko, razkoplje svoj vrt ln poseje namišljeno oslovo seme. V bližini hiše Nasradina-hodže pa Je bila gostllnlca s prenočiščem. Se Isti večer se je nahrala polna gostilna voznikov ln konjev, a na srečo Nasradina-hodže pride še nekoliko Dalmatlncev, ki so pripeljali edenintrideset oslov s seboj. Gostilničar jim re$e: »Za Boga, tu ne morete prenočiti z osli, a v bližini je prazen vrt Nasradina-hodže, pa lahko tam privežete osle, za vas same pa se bo že našel prostor v gostilni.« Dalmatine! so bili zadovoljni, birt odpelje osle, jih priveže ob drevju in položi prednje slamo. Nasradin-hodža pa nI mogel od samega veselja niti ne večerjati in je že rano zaspal. Ponoči se je petkrat prebudil, a komaj se je svetlikalo, pomoli glavo skoz okno, da pogleda, ali so osli že pognali. Pogleda, gleda In vidi poln vrt oslov. Kakor nor poskoči Nasradin-hodža in zakriči: ženi: »Žena, bes te plentaj! Vstani, poglej kclikn oslov!« . Nato zapusti hišo, gre na vrt, odpelje trideset oslov v klet, a edenintridesetemu privzdigne rep ln ga uščipne v zadnjico. Ko pa priteče iz zadnjice kri, reče svoji ženi: »Boga mi, žena, ta še ni zrel, daj, da ga pokrijeva še z zemljo, nemara dozori še danes.« (Dalje prihodnjič,) Družba JLIRMA', Ljubljana Kralja Petra trg št. 3. — Telefon 220. Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrst• Priznano najboljše ,peklenske kose' (HOllensensen), priporoča založnik in samopro-daja te znamke za Jugoslavijo, M i s. mm, laja m. Predprodejalcem usodne cene I Cement, sips, strešna lepenka, karboHnel. drvocemcnt, vatproof, apno, Izolacijsko lepenko, mavčne pioSče. pravi Hatschek eter nit itd. nudi po tovarniških cenah ▼ .MATERIAL' družba z o. z. LJubljana, Miklošičeva cesža 13, telefon «L 71«. Telefon it 71 S. nifiri u r _— '.•.•■CHIBKIM mm- Prvi radwl ©isImS registrovana saerssga s neomejena sav^so let se ie preosnovaia \% bivšega Spar« und Vorschuss-Verefn iti Laško r«^ 4j utiskim ee-«am.polc&-t«rih še prodaje Mtlcno, vol- j a£>, platno j i»m, mo-drovlna, Kačeviaa, robci to \ sploh vsa | t soamifak-tura* roba j | v vetatogovini R. Stenneckl, Črti«, j kxwra dobiva stala« velifcansk. 1 | po&Uatv« rob« direktno i* pzviii j avetovaib tovans. Zahtevajte e*oik H i i a V zelo dobrem stanju z opeko krita, hlev, vrt in 1 oral njiv, oddaljeno */* ure od fare, pet-raz. šole, kolodvora in premogovnika Kočevje, se proda za ceno 150.000 K. Več pove J a-kob Povše, gostilničar, p. Stara cerkev pri Kočevju; d. d. v Ljubljani prodaja h slovenskih premogovnikov velenlski, šenftlanški ^aaaaMfeMMHhMMHMKa^HMMHMMHMMB* in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpeCava na debelo Inozemski premog In koks vsak® vrste In vsakega izvora ter priporoča posebno I* iehoslovaikl In angleški koks za livarne in d©* malo uporabo, kovaški prenos, črni premog in brikete. NASLOVt 11 Mi mi n m 1 i centrala i li Miklošičeva cesta 15/IL Podružnica v NOVEM SADU (BaCka). i E > & E. SKAM LJUBLJANA, Mestni trg št. 10» Manufakturna ln modna veletrgovina« Posebni oddelek za pletenine, trikotažo ln perilo. Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice ln blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje Šivane odeje iz klota, kretona, volne ln svile. Različni beli in barvasti namizni prti, brisače Itd. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. Platno za rolete in verande itd. Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne ln športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Vsakovrstni Sifoni, batisti in ceflrjl za spodnje perilo, ta sicer od najcenejše do najfinejše vrste. Razna podloga za damske ta moške obleke itd. itd. Velika Izbira svilenih ta volnenih šalov in robcev. Novosti la pomlad. Perilo za dame in gospode, Jzgotovlfeno iz najfinejšega Sifona, batista in eefirja Otro&ko perilo za dečke, deklice iu dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bloze iz svile in etamina. Največja izbira florastih, volnenih in svilenih nogavic, dokoienic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode^ ovratniki in kravate. Razne majce, svUerji, Športno perilo, kopalne obleke itd. Solidna in točna postrežba. TRGOVSKA D«, . De, PODRUŽNICE: I IO H b U I i O ¥ a ulica it®Va 1 j EKSPOZITURE: _______I n AVEUCtflk BCI/AMRTUA A I&RlAIL? Iui