Leto LXIV	foltataa plačana » gotovini
V Ljubljani, y sredo 1. aprila 19%
stcv. ?6 a Cena 1.50 Din
Hnročnin« mf«rti»	^^^^^ ^ ^^^^^^^^ ___
f> Din. «i moren,-	A	A	^^Pi^.
itTo *o du - ^^^ w ^m ^	mm	BB	m^k. m ^HF	^^ 'i*" »
Maj« M- ^^^^^	M	J^^L m ^^^^^	i0-*9"
loleto. 96 Din, n	j^K ^M	M	M^^^J ^^^^ ^M
== ^JLLr ms MlLj^i MZH^
Kopitarjevi aL6/111	^^^^	^^^^	^r	Uprava: Kopitar-
_ , . , . _ .	. „ __________.	jeva 6. telefon 299»
Telefoni .red.Utra, d».m .Inib. Ml - ao«.a Wt.8MI.im	--Uhaja dan .hrtmj. raze. ponedeljka i. dne« po praznik«
Kaj ponuja Nemčija Evropi
V Evropi ne zahteva ničesar več — Sklene nenapadalni pakt z Avstrijo in CSR — Porenja pa ne izprazni
Sovjetski sunek v Aziji
Iz Ulambatorja. ki je prestolica zunanje Mongolije, ter iz Kalmlu, prestolice Afganistana, sta hkrati prišli brzojavni vesti o podpisu zavezniških pogodb med sovjetsko Rusijo m Mongolijo na eni ter med sovjetsko Rueijo in Afganistanom na drugi strani Sovjetska diplomacija, ki je z vojaškim paktom s Francijo in Češkoslovaško v Evropi končala dolgo poglavje svojih uspehov, je postala zoipet silno razgibana na obronkih Kitaja, sta tako Mongolija kakor Afganistan na tisoče kilometrov mejaša kitajske republike, ki ji Mongolija vsaj na papirju Se vedno pripada kot podrejena pokrajina. Človek dobiva vtis, kakor da sovjetska Rusija želi sedaj posvetiti ponovno pozornost azijskim vprašanjem, ki jih je zanemarjala dolgo dob let in ki jim je žrtvovala tudi mrnogo svojega ugleda zaradi popustljivosti, za katero je oila edina razlaga slabost in bojazljivost.
Sovjetska revolucija je bila takoj od prvih početkov obrnjena v Azijo. Evropi je obrnila hrbet z namenom, da se okrepi z dotokom še neciviliziranih azijskih narodov in se ž njimi potem vrže na svojo sovražnico Evropo ter v svetovni revoluciji zaduši rn zatre njeno kulturo. Tako so razlagali naloge sovjetske države prvi njeni ustanovitelji. To eo zasledovali, ko so že 1. 1930. sklepali z Mongolijo prve zvezne pogodbe in pošiljali svoje agente na pomoč- kitajskemu preroku Sun Venu, ko so v turke-»tanskih prerijah v Taškentu ustanavljali prve revolucionarne univerze in v prvih mesecih leta 1921. šli v Turčijo, Perzijo in Afganistan sklepat svoje prve zavezniške pogodbe, naperjene, kar je očividno, proti evropskim velesilam in njihovim interesom v teh predelih Azije. Zgodovina sovjetske države je bila ipak druga, kol so si jo zamišljali. Sicer smo slišali, da so se sovjeti vedno udejstvovali na ogromnih mejah Kitaja. to je v Mandžuriji, Mongoliji, Turkestanu, tja dol do meja Indije, da so pogodbe z azijskimi narodi periodično obnavljali, tu pa lam vprizarjalj tudi manšje upore, toda misel) na zavojevanje so morali opustiti, ker jih je gospodarski polžaj in nesigurnost evropskih meja nagnala, da so se začeli bratiti z Evropo, ki je kakor polip stegala svoje lo-rilkp v Rusijo, si osvojila najvažnejše denarne postojanke in slednjič sovjetsko državo z jeklenimi verigami vojaških paktov še priklenila ra svoje politične ideale. V Aziji pa so se mo rali sovjeti umikati korak za korakom, pobegnili so 17. Mandžurije, ne da bi dali strela od dobe, prepustili severnokitajsko železnico, za katero je carska Rusija žrtvovala milijarde denarja. japonskim zavojevalcem brez vsake odškodnine, bežali so iz Džehota, iz pokrajin notranje Mongolije, kjer so jim bili trdo za petami vojaki rumenih osvajalcev. Tudi iz notranjih kitajskih provinc ob rodovitnih obalah rumene reke so sovjetski agenti bežali in mirno dopuetili, da so si jih osvojili Japonci, ki so se končno začeli prelivati čez simbolično kitajsko obzidje in se valili tja do meja zunanje Mongolije, za katero se raztezajo brezmejne sibirske pokrajine. Tudi o kakšnem posebnem nagajanju Angležem skozi Afganistan smo v zadnjem desetletju slišali zelo malo in so morali sovjeti mirno požreti, da so Angleži na afganistanskem prestolu kronali svojega lastnega kandidata, medtem ko je sovjetski emir taval po Evropi kot večni potujoči žid.
Zvezna pogodba, podpisana v mongolski prestolnici, in ona druga, podpisana v glavnem mestu Afganistana, dokazujeta, da se na teh velikanskih področjih, kjer se križajo interesi svetovnih velesil, pripravljajo važni preokreti. Po dosedanjih izkušnjah sicer ne moremo verjeti, da je sovjetske mogotce prešinil duh junaštva in da hočejo sedaj zavojevati nazaj nekaj dragocenega izgubljenega ozemlja, toda <di se, da so se odločili, da branijo same sebe, če bi se zgodilo, da bi jih prišel Japonec dražit na njihovo lastno ozemje. Pogled na zemljevid namreč pove, da je vsa dolga sibirska železnica ogrožena v trenutku, ko Japonci stopijo v zunanjo Mongolijo in da bi bili sovjeti potem pred alternativo, da se spustijo v neenako -borno, ali pa da se umaknejo tudi še iz Sibirije. Afganistan pa varuje kitajski Turkestan, ki se je nedavno kot neodvisna država pridružil sveži vseruskih sovjetskih republik, česar Japonci takrat niso odobravali in proti čemur so Angleži glasno protestirali. Če pade zunanja Mongolija, ki na severu meji na Turikestan, je tudi slednji ogrožen in Angležem bi bilo laltko, da sovjete preženejo nazaj do uralskih jezer. V tako nevaren položaj se menda sovjeti ne marajo spuščati in so se sedaj, kakor vse kaže, odločili, da zopet prepusie Evropo njenim prepirom, ki so jih pomagali zanetiti in gredo hranit svojo lastno nišo na azijske meje.
Zvezna pogodba z zunanjo Mongolijo je v tem ozi.ru značilna. Sovjetska Rusija in Mongolija si ob)jubujeta medsebojno vojaško podporo za primer napada od tretje strani. Mongolija pa vrhu tega še prosi sovjetsko Rusijo.
j ji pomaga zgraditi tehnično obrambo svojega ozemlja, kar ji sovjetska Rusija rade volje obljubuje. Dejanski uspeh pogodbe bo ta. da se bo sovjetska vojska, ki se sedaj zbira na ozemlju Bajkala do Mandžurije, pomaknila nižje in da bo zasedla enostavno vso južno mejo zunanje Mongolije in bodo odslej japonske, oziroma mandžurske čete, če bi tod prodirale, zadele ne več na puščavsko konjenico Mongolov, marveč na sovjetske topove in na sovjet-»ka letala. S to zvezino pogodbo torej je sovjetska Rusija proglasila svoj protektorat nad mongolsko državo, ki meri en milijon in četrt kv adratnih kilometrov (petkratna Jugoslavija), s ima komaj dva milijona prebivalcev, in si ustvarila naravno obrambno ozemlje, ki služi istočasno za obrambo Sibirije, kakor za napad na južno ležeče kitajske pokrajine. Pogodba z Mongolijo pa ima še eno posebnost. Kitajska neodvisnosti te države ni nikoli priznala, ravno-tako kot ni nikoli priznala neodvisnosti Mandžurije. Toda medtem, ko je svoje dni pri Zvc-zi_ narodov protestirala proti proglasitvi Man-Hžuriie kot neodvisne drfave, je sedaj kitajska vladn crlede MoCfolij* tiho in ta mnlk m-nn-
Curih 31. marca.
Po izidu volitev v Nemčiji je sedaj svet seveda radoveden, kakšen vpliv bo imel rezultat na zunanjepolitičen položaj. V Berlinu pravijo, do pomeni ogromno število glasov za Hitlerja glasovanje za mir, to je. da ie Nemčija pripravljena ponuditi Franciji roko za vedno, da se pa pri tem noče odpovedati svojemu dostojanstvu kot svoboden narod.
V Londonu in Parizu seveda sedaj čakaio. na kakšen način se bo Hitler poslužil polnomočja, katerega mu je dalo nemško ljudstvo za razplet sedanjega mednarodnega položaja. Fden je mnenja, da bo Hitler sedaj nekoliko bolj odjcnljiv, ker je lahko miren, ko ve, da ima za seboj ves narod iu da mu ni šele treba Nemcev za svojo politiko pridobivati z nacionalno demagogijo. Anglija, ki ves čas spretno lavira med hrancijo in Nemčijo in tega svojega stališča nikakor noče zapustiti, pričakuje, da bo Hitler sedaj storil vsaj nekaj da pomiri Francijo.
Na Francoskem pa se zdi, da še bolj vztrajajo na svojem stališču, da namreč mora Nemčija dati zadoščenje za prekršitev locornske in versaillske pogodbe. Tako se da sklepati iz govora zunanjega ministra Flandina v Vcselovu. Flandin sprašuje Nemce, ali se mislijo v bodoče držati pogodb, ali imajo kakšne zahteve glede Gdanska in Klajpcde, ali mislijo pustiti pri miru Avstrijo, in kakšne kolonije da zahtevajo. Iz tega nekateri sklepajo, da je Francia kljub svoji navidezni odločnosti vendarle pripravljena za pogajanja
Na Hitlerjevo besedo nc bo treba dolgo čakati. ker bo nemška vlad izročila svoje predloge glede poravnave poreniskega spora locarnskim velesilam potom angleškega poslanika v Berlinu že danes.
Italijanski lisi so mnenja, da so pogajanja neizogibna, ker Pranciia ne more računati brezpogojno na Angljo, ki je pač izjavila, da bo Franciji pomagala, če bi bila napadena na zapadni meji, se pa nikakor noče vezati, če bi nastale kakšne homatije na drugih frontah Evrope
Berlin, 31. marca b. Nemški zunanii minister von Neurath je izročil angleškemu poslaniku v Berlinu siru Ericu Phippsu odgovor nemške vlade na predloge lokarnskih držav. Odgovor ima obliko spomenice. Odgovoi bo objavljen šele tedaj, ko bo dostavljen angleški vladi v London.
Glede vsebine same je izvedel dopisnik United Pressa, da Hitler v tej spomenici podaja obširno razložitev svojega odklonilnega stališča do predlogov, ki so jih stavile Nemčiji države, ki so podpisale lokarnski pakt. V spomenici pra\i Hitler dalje, da je nemška vlada čutila potrebo, da raz-tolmači posamezne točke nemških predlogov po svojem odposlancu von Ribbenlropu. V prvi vrsti gre za gradnjo utrdb v Porenju. Drug problem je sklenitev nenapadalitega pakta z jugovzhodnimi sosedi Avstrijo in Češkoslovaško. Tretji problem pa ie jamstvo, s katerim hoče Nemčija dokazati svoje mirovno prepričanje, in sicer na ta način, da se bo odrekla vseh teritorijalnih zahtev v Evropi. Glede prve točke se misli, da bi bil Hitler pod gotovimi pogoji pripravljen odreči se za nekaj časa gradnji utrdb v Porenju. Po volitvah, ki so izpadle v njegovo korist z 99%, mu bo to vsekakor lažje storiti, kakor pa popreje. Eno pa je jasno: Hitler ne bo nič več dopustil, da bi se kršile svečane pravice nemškega naroda, in pod nobenim pogojem ne bo pristal na ponovno izpraznitev Porenja in tudi ne na kakršnokoli obnovitev demilitarizirane cone, ki bi bila pod mednarodno kontrolo.
London. 31. marca. c. Ves London je danes nestrpno pričakoval odgovora nemške vlade na memorandum lokarnskih držav, ki je bil v Berlin poslan 19. marca t. 1. Najprej je bilo objavljeno, da bo odgovor nemške vlade izročen že danes dopoldne angleškemu veleposlaniku siru Ericu Phippsu v Berlinu in bi bil tako odgovor lahko že v popoldanskih urah objavljen. Šele pozno popoldne se je zvedelo, da je izredni Hitlerjev odposlanec von Ribbentropp ob 17 popoldne, to je ob 4 popoldne po angleškem času, z letalom odpotoval iz Berlina v London. V London bo mogel priti šele pozno v večernih urah.
Ta nenadni preokret v obliki izročitve nemškega odgovora vzbuja precejšnje zanimanje in vsi tisti objavljajo komentarje svojih dopisnikov iz Berlina o tem preobratu. Tako poroča dopisnik
go pove. Torej obstoja vendar le tih dogovor med sovjetsko in kitajsko vlado, ki urejuje sodelovanje obeh proti japonskemu vsiljivcu.
Zvezna pogodba z Afganistanom pa prihaja kot odgovor na vprašanje japonskega ministrskega predsednika Hirote, če se bo sovjetska Rusija jasno izjavila o svojih odnoša.jih do kitajskega Turkestana ali Sinkjanga (poldrugi milijon kv. kilometrov površine in 3 milijone prebivalcev), ki si ga je nedavno prisvojila. Afganistan naj postane čuvar sovjetskih interesov v Turkestanu. to je vsebina kabulske pogodbe.
Te znake bližajočih se diplomatskih dogodkov večjega obsega na azijskem pddročju smo morali beležiti. Tembolj, ker nam zgoščeno ozračje v Evropi nekoliko preveč zakriva svetovna obzorja, za katerimi se pripravljajo dogajanja tolike važnosti, da ž njimi evropski problemi ne vzdrže primere. Končno pa smo hoteli opozoriti našo javnost, da naj pazljivo ..asleduje najnovejše sovjetske pobude v Evropi, ki jih je treba razlagati s frontami v Aziji. Radovedni smo. če bomo dočakali sovjetsko ofenzivo, predno ne bi moskovski mogotci zapravili vsega, kar je carska Rusija svoje dni nridobila na Daljnem vzhodu.
»Daily Telegrapbac, da je bila zadnja dva dni borba med nemškim zunanjim ministrstvom in kanc-lersko palačo zelo velika, še snoči je bilo popolnoma nejasno, kaj misli nemška vlada odgovoriti. Zagata je bila tolika, da so ponoči krogi nemškega zunanjega ministrstva izjavljali, da tam niso nič slorili, kar je v zvezi z nemškim odgovorom in da je vse prepuščeno Hitlerju, naj on sam odloči. Isti dopisnik omenja, da je velika težava nastala zaradi lega. ker je francoski zunanji minister v svojem nedeljskem govoru postavil Nemčiji čisto precizna vprašanja, na katera bi Hitler moral odgovoriti, ali pa sploh razbiti edino vez med Londonom in Berlinom in tako onemogočiti sleherno posredovanje. Da bi se izognil obvezi odgovora na Flandinova vprašanja, je Hitlerjev odgovor na lokarnski memorandum čisto kratek. Da pa ne bi izgledalo, da hoče na ta način odpovedovati na-daljna pogajanja, je poslal danes von Ribbentropa samega v London in mu dal s seboj cel štab visokih uradnikov iz nemškega zunanjega ministrstva. Brž, ko je von Ribbentrop zapustil Berlin, se je že izjavljalo, da bo nemška delegacija ostala v Londonu tokrat vsaj 4 dni in se pogajala o nadnlj-nih možnostih razvoja.
V Londonu pričakujejo, da ho tudi ta Hitlerjev govor ne bo še definitiven, ampak da bo samo stavil nekaj predlogov za pogajanja r dobi pred sestankom lokarnskih velesil v Bniveltesu. Velik optimizem je vzbudila vest, da se je von Ribben-tropu posrečilo, da je Hitlerja vendarle pregovoril, da napravi simbolično gesto v Porenju. Uitler sicer ne bo umaknit čet na francoski meji, pač pa ho na belgijski meji umaknit čete za 20 km.
Angleški zunanji minister Eden je imel opoldne dolg sestanek z Balihvinom. Nocoj bo čakal v zunanjem ministrstvu, dokler ne pride von Ribben-Irop, da mu izroči nemški odgovor. Odgovor pa ne bo mogel biti objavljen tekom noči, ker mora Eden tekom jutrišnjega dopoldneva uradno predati nemški odgovor ostalim zastopnikom lokarnskih držav v Londonu.
» Anglija se noče vezali
London, 31. marca. b. Ves angleški tisk komentira dejstvo, da je v angleški vladi prišlo do precejšnjih nesoglasij v vprašanju pogajanj med francoskim in angleškim generalnim štabom. Člani poslanske zbornice dobivajo neprestano od svojih volivcev pisma, v katerihh odločno protestirajo proti temu, da bi Anglija prevzela napram Franciji kakršnekoli obveznosti na kontinentu. Kljub temu pa se lahko pričakuje, da se bodo pogajanja pričela takoj po velikonočnih praznikih. Pogajanja se bodo vršila predvsem iz razloga, ker se je angleška vlada v lokarnski pogodbi, ki je še vedno veljavna, obvezala na to in pa tudi iz razloga, ker se mora napram Franciji oprati zaradi svoje popustljivosti proti Nemčiji. Poudarja pa se že danes, da se bodo pogajanja vodila v zelo ozkih
mejah in da se Anglija no zahteve Francije ne bo preveč ozirala. Angleški zunanj iminister Anthon> Iiden je že snoči izjavil francoskemu poslaniku Corbinu, da so dobili angleški generali vezano marš ruto za pogajanja. Istotako se že danes poudarja, da se bodo pogajanja vodila posebej s Francijo m pa posebej z Belgijo.
Francoska meja je zavarovana
Parit, 31. marca. AA. Združenje bivših bojevnikov in novinarjev jo priredilo snoči tovariški ve-čer. Kot častnega gosta je povabilo generala Wey ganda. Po poročilu »Petit Parisiena« je general imel na tem večeru govor in dejal med drngim: >Pet let sem vodil francosko vojsko. Štejem si v čast, da sem mogel položiti temelje njenega soda njega ustroja. Lahko ste prepričani, da "je naša vojska izvrstno pripravljena. Lahko mt tudi vere jete, da ni niti ene vrste orožja v naših garniri-jah in v naših utrdbah, ki ne bi razpolagala s po drobnimi pismenimi navodili o njeni uporabi v vseh položajih, ki si jih je mogoče zamisliti v bodoči vojni. Vse tehnične podrobnosti so do kraja dognane. Zdaj smemo reči, da nam je meja v resnici zavarovana in da se katastrofe preteklosti ne morejo ponoviti.<
Anglija zopet prva na morja
London, 31. marca. AA. *Daily Telegraph' piše, da bo vlada do konca letošnjega leta izročila v delo dve linijski ladiji, pet križark, eno matično ladjo, najmanj 20 rušilcev in še nedoločeno število podmornic. Ta naročila predstavljajo največji pomorski načrt Velike Britanije po svetovni vojni. Leta 1037 bo vlada izročila v delo še tri križarke. Pravkar navedene ladje bodo imele skupno tonažo 175.000 ton. Stroški bodo znašali okrog 35 milijonov funtov. V okviru pomorskih načrtov angleške vojne mornarice, pa pomenijo ta naročila samo del petletnega načrta. Po tem načrtu bo Velika Britanija zgradila 25 novih križark in veliko število drugih vojnih ladij, rušilcev in podmornic.
Anglo-egiptsha pogajanja
Kairo, 31. marca. V nasprotju z vestmi, da Anglija in Egipt nc moreta priti do sporazuma, izjavljajo tukajšnji dobro poučeni krogi, da pogajanja sicer počasi, a uspešno napredujejo. Baje sta se obe vladi sporazumeli doslej v sledečih točkah: 1. Anglia sme vzdrževati močno posadko vzdolž Sueškega prekopa; 2. Alcksandrija se utrdi kot močno opirališče za angleško brodovje, letalstvo in kopne sile; 3. Angleške posadke smejo biti pomeščene tudi vzdolž libijske meje, pač pa se bodo odpoklicale angleške posadke iz Kaira in drugih egiptovskihh mest; 4. Glede sudanskega vprašanja sta se baje angleška in egiptovska vlada sporazumeli v toliko, da se bodo angleške gamizije v Kartumu znatno ojačile.
Grozote vojske v Abesiniji
„ Trpljenje nedolžnih, s strupenimi plini, se ne da opisatiu
London, 31. marca. b. Na včerajšnji seji lordske zbornice sta kenterbriski nadškof in pa vi-scount Cecil zelo ostro napadla Italijo zaradi zadnjih napadov na nevojujoče se prebivalstvo s plinskimi bombami. Kenterbriski škof sploh obsoja vojno v vzhodni Afriki in jo smatra kot sramoto in posmeh ne samo za kršianstvo, temveč tudi za človečanstvo 20. veka, V svoji ostri obsodbi je le še izrazil iskrico upanja, da so poročila, ki prihajajo iz vzhodne Afrike o plinskih napadih Italijanov, nekoliko pretirana, ker skoraj ne more verjeti, da bi se vrhovno italijansko poveljstvo moglo odločiti za tako brezobzirno taktiko za dosejo svojih ciljev.
Pri zadnjih besedah kenterbriskega nadškofa pa se je dvignil s svojega sedeža viscount Cecil in prebral originalni dokument hčerke cesarja Hajle Selasja, ki se glasi takole:
»Že sedem dni italijanski ietalci nepretrgoma bombardirajo naSe vojake, nezavarovana mesta, uboge otroke in starčke, ter se pri tem poslužujejo najmodernejših strupenih plinov. Strašne bolečine in trpljenje, ki ga povzročajo strupeni pUni abesinskim vojakom in prebivalstvu, se ne dajo opisati. Mnogih mojih sonarodnjakov ni mogoče več spoznati, njih lice, roke in noge so pokrite s strašnimi ranami in opeklinami, in ti brez pomoči, jokajoč in hropeč, umirajo v neznosnih bolečinah. Po vsakem bombardiranju s plinskimi bombami se nudijo tako strašili prizori, da se gledalcu srce trga od bolečine. '
Čitanje tega pisma je napravilo v lordski zbornici silen vtis in slišale so se pikre opazke na račun »civilizacije«. Tudi ves jutranji britanski tisk obsoja način takega bojevanja proti Abesin-cem.
Italija se opravičuje
Gorahaj, 31. marca. AA. (Stefani-1 Italijanska letala, 33 po številu, ki so obstreljevala harar-sko pokrajino, kjer je Vehib-paSa ustvaril strateško središče prvega reda in kjer se nahajalo skladišča njegove vojske, so izvršila polet okoli 1000 kilometrov. V teh predelih so med drugim organizirane pomembne obrambne čete. Zgradili so zavetišča za zaščito maniših topov in težkih strojnic. Skupno so letala vrgla 15 ton razstreliva. Toda voošteval« so civilno prebivalstvo. Letalci »o
bili v ta namen opremljeni s fotografskimi skicami iz vse pokrajine. Letalsko obstreljevanje je bilo dobro proučeno in ga je poveljnik letalstva po-irobno pripravil na podlagi fotografij in podatkov, ki so jih zbrala letala na izvidnih poletih. Pri vsem tem je bil pa Harar med obstreljevanjem popolnoma prazen, ker so italijanska letala poprej metala letake in napovedovala akcijo s pozivom na prebivalstvo, da zapusti mesto.
Italijanska ofenziva se nadaljuje
Asmnra, >1. marca. b. Po daljšem odmoru so pričeli Italijani veliko ofenzivo na tretjem bojišču, ki je znano pod naslovom assabski sektor. V tem predelu se je pričelo živahno napredovanje Italijanov v notranjost Abesini.je. Napredovan je se ,jc pričelo proti m<Mu \ssanu in Pialulu in se je izvršilo skoraj popolnoma mirno brez kakšnih večjih spopadov s so\ rožnikom. Abesinci so se mirno in redno umikali i.n niso Italijanom dali nobene možnosti za kakšne reine.jše napade. Italijani so zasedli mesto Sardo. Pred napadom na to mesto sta dve veliki e.skndri, sestoječi Iz letal vsaka, očistili vse ozemlje pred nastopajočimi italijanskimi četami, istočasno pa sta preskrbovali italijanske čete s potrebnim materijalom iu hrano. Mesto Sardo leži na ugodnem mestu ob meji francoske Somalije in je oddaljeno od proge D/ibuti—Addis Abelia približno J"50 km. Mesto je velike strateške in prometne vrednosti. ker se tu križajo razne karavanske poti, ki vežejo Abesinijo r morjem. Italijanska nrmadn je strahovito trpele zaradi žeje in vulkanskega terana. Vsi vojaki so bili odvisni od italijanskih letal, ki so jim metala potTebne množine vode in bencina za motorizirane oddelke.
Bela Kun v Španiji
Pariz, 31. marca. b. »Matin* ponovno poroča, da sc bivši madžarski diktator Bela Kuri v resnici nahaja v Španiji Bela Kun je pred nekaj dnevi odpotoval iz Barcelone v Madrid. No razpolago ima velika denarna sredstvo, s katerimi bo skušal kupiti volivce pri bodočih občinskih volitvah in tako zagotoviti v občinskih odborih večino komunistom.
Stran 3
Španija v mrzlici
socialne revolucije
»STjOVENECc, dae 1. aprila 19%
Polel zračnega velikana
Stev. 76.
Nemški katoliški listi prinašajo !E|«>I peresa prot. dr- Hansa Craaierja, ki živi stalno v Barceloni, članek o razmerah v aodobni Španiji kakor tudi o vzrokih, ki *o do sedanjega stanja dovedli. Ker je članek izredno zanimiv in poučen, ga v skrajšani obliki podajamo tudi našim ftitateljem.
Barcelona, koncem marca.
>Več kot meeee dni je ie preteklo, odkar so bile volitve v nove kortese 17. februarja 1980, ki so prinesle levičarskim strankam odločilno zmago. Toda nemiri, ki eo se takoj tega dne začeli po vsej Španiji, Je vedno trajajo. Nadaljujejo •• grozote in dan za dnem zven>o kljub silno strogi cenzuri, ki jo je vlada proglasila nad vsem tiskom, stvari, o katerih vam ne bi rad podrobneje poročal. Pač pa so listi prinesli veat o požigu štirih samostanov v Madridu. Očividci pa, ki prihajajo iz Madrida, pripovedujejo, da je skoraj istočasno bilo požganib tudi 7 madridskih cerkva.
Kje naj iščemo vzrokov, da so ljudske maee na tak način zdivjale? Zakaj se srd množice obrača proti zastopnikom krščanske religije, proti katoliški duhovščini? V času, ko pričakujemo nove ureditve razmerja ined Cerkvijo in državo, ki jo je napovedal ministrski predsednik, ali boljo, s katero je ministrski predsednik zagrozil, raziskovanje o teh vzrokih ne more biti brez koristi.
Španija j« od nekdaj v inostranstvu veljala za trdnjavo katolicizma. Pod tem vidikom te je merilo vee njeno življenje. V isti miselni krog spada torej tudi politika in sicar tista politika, ki Jo moderni Španec, odkar se je odpovedal zunanjepolitičnim ambicijam, skoraj izključno priznava in se s njo peča, seeiahia politika. Sieer pa Te« svet danes stoji več ali maaj le pred enim edinim vprašanjem: pred versko-soeialniin, »b katerem *• vsi dragi problemi, take gospodarski, kakor mirovai le podrejenega pomena. To je zelo pri prosta in vsakdanja resnica, ki jo v ostali Evropi pač ni treba več razlagati in poudarjati. Toda na Španskem m> so vedno katoličani, so še vedno politiki, ki kljub vsem izkustvom modernega časa stoje ie redno na o»novab klasičnega gospodarskega libe-ralisuia ia edino od njega pričakujejo rešitve socialnih problemov. Čeprav je liberalizem poleg ogromnega zla človeštvu tudi marsikaj dobrega prinesel, vendar pameten ljudski voditelj in politik ne sme prezreti, da so njegovi dnevi ze davno pretekli, da je okamenel v svojih oblikah in da je postal v razmerah, v kakršnih živi svet dandanes, velika ovira pravičnosti. Zal. da je šele boljševizacljn vzhodne Evrope morala nekatere kroge v Evropi na to opozoriti.
Kar se je torej glede vprašanja, ki smo ga načeli, v Španiji dogajalo, je treba le sledeče obžalovati: Istočasno, ko je pričel socializem tipati v deželo, se je izoblikovala tudi krščansko-socialna šola, ki je bila zelo živa, zelo delavna in ki je našla popolno odobravanje tudi samega sv. očeta. Smernice te šole no bile zlasti duhovščini toplo priporočene in nasvotovane. naj jih v svojem dušno-pastirekem delu sprovede tudi v resnično življenje. Položaj katolicizma na španskem je bil tedaj tako ugoden, kakor morda nikjer drugod na svetu: Proletarijat je bil v veliki večini iskreno vdan krščanski veri, marksizem, ki je nastajal, ni ffhpl nobene organizatorične sile in tudi ne primernega tiska, da bi se mogel uspešno širiti. Tudi feH njegov nauk je bil v tistem Času izrazito ne-gštiven. Vsa propeganda marksistov je bila usmerjena na to. kako si pridobiti naklonjenost nema-ničev in se je osredotočila izključno na borbo za zvišanje delavskih plač (kar je le relativnega pomena, ako zvišanju plač ne sledi tudi primerno n ravnovesen ie cen življenjskih potrebščin), medtem, ko pa so marksisti odločno odklanjali vsako iplavsko zavarovanje. V položaju, kakor je zaradi Ir^a nastajal, bi vestna poslušnost sveti stolici in navodilom krščanske šole mogla i lahkoto pridobiti delavstvo in s pravo socialno pravičnostjo preprečiti širjenje marksizma.
Toda, kar se je zgodilo, j« bilo ravno nasprotno od tega. kar so velevale papeške smernice in navodila razumnih katoličanov. Volitve 17. februarja so pokazale, kako kratkovidno so katoličani ravnali. Pač je bilo v tistem času nekaj malih skupin mislecev, socialnih politikov ln celo podjetnikov, ki so se vestno držali podanih smernic. Toda na žalost je treba ugotoviti, da je šlo pri tem le za poedince, ki so ostali v presenetljivi manjšini. Velika večina katoličanov ni spoznala modrosti nasvetovanih socialnih reform, podcenjevala je duhovno dobrino, s katero je »»polagala. Šla je ia svojimi sebičnimi nagoni ia Je lahkainišljeno prepustila vstajajočetm marksizma neprecenljivo važno delovno polje. Omenim naj samo en Slučaj, ki meče svetlo luč na razmere P. Gabiel Palan je v Barceloni ustanovil »Ljudsko socialno akcijoc, in to v prvem desetletju tega stoletja. Posrečilo se mu je, da je zbral okrog sebe že nekaj tisoč delavcev, ki bi mogli postati jedro barcelonskega proletarijat«. Ko bi krogi, ki so bili zato poklicani, ustanovo podpirali, bi se mogla razširili tudi na druga delavska centra in postati mogočna trdnjava v boju za krščansko pravičnost. Toda duh, ki sam ga pravkar opisal, je drugače sklenil. Razbil je lepo zamišljeno delo in prisilil ustanovitelja, da se ja moral izseliti. Toda, ko bi tedaj katoličani spoznali svoj čas, bi mogli preprečiti, kar morajo danes gledati, da se namreč marksizem poluiča v svojih različnih odtenkih vseh plasti preletarekega
Srabivalatva. Kajti tudi tisti delavci, ki ne eogla-ijo z marksističnim svetovnim nazorom, ki so v srcu verni katoličani, so nekako prisiljeni, da se pridružijo marksističnim strokovnim in stanovskim organizacijam, ako hočejo ohraniti svoj gospodarski položaj. S prispevki, ki jih plačujejo, seveda pomagajo na ta način čistemu marksizmu do zmage.
Danes, ko se brezposelnost in revščina tudi tukaj vedno huje javlja, se polagoma dani tudi v katoliških krogih in prihaja jasnost o tem, koliko je bilo v preteklosti zamujenega. Res da so s prižme obširno in temeljito razpravljali o krščansko-socialnlh naukih. Toda, kakor je že Španija dežela lepih besedi in dolgih, včasih tudi brezvse-binskih besedičenj, besedam par niso sledila tudi krščanska socialna dejanja. Vsako zahtevo, ki je prihajala Iz delavskih krogov in naj je bila še tako skromna, se je kratkomalo označilo za socialistično, ne da bi se kdo potrudil, da njeno opravičenost preišče. Cim večja je postajala stiska delavskega stanu in čim manj je prišlo pomoči od tam, kjer bi jo po pravici morali najti, tem bolj so se delavske množice oddaljile od Cerkve. Tu je potem zastavila najspretnejša in izredno silovita marksistična propaganda, ki je pri narodu, ki je malo Izobražen — le 60% Spancev je Se danes plemenih — v kratkem lahko dosegla velike uspehe. Propaganda je tako globoko pronikllla v narod. da priprosto ljudstvo danes vidi v Cerkvi le še zaveznico zosovraženegu kapitalizma
dveh činiteljev. ki v njegovih očeh pomenjata največje aatirače človeštva. Odtod torej zmaga levičarskih strank 17. februarja, odtod, da gore cerkve v vsej deželi, odtod sovraštvo mas pn.ti Cerkvi.
Revolucija pred Štirimi leti se je v zunanjem svetu zdela politična, v resnici po je bila socialne narave. Tudi tedaj še so katoliški krogi Imeli v rokah sredstvo, da ravnajo v- svojem smislu, (p $e' pravi v smislu krščanskega nauka. Usodna kratkovidnost pa jih je zapeljalo, da so zmešali zahteve religije z zahtevami posedujočih slojev. Zamudili so vzgojitelji ljudske množice in se niso dovolj pobrigali ne za njihovo materialno in ne za moralno ozdravljenje. Tako je bilo celotno delavstvo vrženo v politično življenje, ne da bi socialno in ne da bi moralno bilo pripravljeno, kar so seveda marksistični demagogi dobro izrabili. Posledica je bil 17. februar, ki še danes učinkuje in ki bo ostal v veljavi, dokler ne bodo katoličani proti njemu nastopili t novim duhom in s norim delom.«
Priedrfafcakafon, »1. marca. (DNB) Zrakoplov Hindenburg je davi ob 6.36 odletel na svoj prvi ( polet v Južno Ameriko. Vodi ga kapetan Leh-\ niann. Na zrakoplovu je 36 potnikov. Goriva ima
za t'20 ur poleta. Na krovu Je tudi nad 50 kg pošte in potrebna količina živil. Med potniki so zastopniki časopisja ter deloma Brazilci, Francozi, Avstrijci, Američani in Nizozemci. Zrakoplov je krenil najprvo proti severu. Ker francoska vlada ni dala dovoljenja za prelet nad francosko zemljo, bo zrakoplov letel nad Rokavsklm prelivom, od koder bo nato krenil proti Gaskonjskemu zalivu.
Poročilo posebnega dopisnika DNB-ja z zrakoplova >Hindenburga« pravi:
Ob 10.30 smo se nahajali blizu Rearmonda, in tam smo preleteli holandsko mejo, potem smo krenili proti Haagu. Ko prispemo nad obalo, bo zrakoplov krenil proti Biskajskemu zalivu in Pini-strskemu rtiču. Po vsej priliki bomo pluli do Ma-
deire, nato pa krenili proti jugu, kakor je dodej ravnal tudi zrakoplov »Zeppelin«. Doslej je vožnja potekla v najboljšem razpoloženju. Vreino je bilo dokaj mirno. Nad Kolnom smo imeli nekaj vetra. Vsi potniki zrakoplova so popolnoma zadovoljni in se počutijo kakor doma. Do tega trenutka nismo smeli kaditi, najbrže pa tudi po kosilu ne bomo smeli. Dr. Eckener in poveljnik zrakoplova kapitan Lehmann se trudita da svoje goste popolnoma zadovoljita. Povsod, kjer smo se pojavili, tako tudi na Holandskem, je prebivalstvo »Hindenburga« prisrčno pozdravljalo.
Reuter poroča iz Pariza: Franooskemu letal-skemu ministrstvu ni prav nič znano, da bi bil kdo prepovedal prelet nemškega zrakoplova »Hin-denburga« čez francoska tla. V teh krogih pripominjajo, da so dozdaj vsi »ZeppellnU zmerom leteli na svojih poletih v Južno Ameriko čez Francijo.
Domači odmevi
Državni proračun podpisan
Belgrad, 31. marca. m. Državni proračun, k:' fe bil včeraj v narodni skupščini definitivno sprejet, 90 danes podpisali vsi člani kraljevske vlade, nakar ga je finančni minister dr. DnSan Letfca
Sredložil v podpis kraljevskim namestnfkom. Jutri o objavljen v »Službenih noviaah« ter bo s tem dnem tudi stopil v veljavo.
Proračun dravske banovin« potrjen
Belgrad. 31. marca. m. Nocoj je v spremstvu kabinetnega šefa dr. Kovačiča odpotoval iz Bel-grada ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki >e je tu mudil rad) potrditve proračuna dravske banovine. Ta proračun je, kakor smo ie včeraj poročali, finančni minister Dušan Leti ca v celoti potrdil. O. ban je za časa svojega bivanja v Bel-gradn obiskal v zadevi potreb dravske banovine skoro ▼m nihilslre.
Posvetovanje izvenparl. opozicije
Belgrad, 31. marca. m. Člani posameznih opozicionalnih strank so tudi danes nadaljevali svoie razgovore. Od 10. do 12. so Veče-slav Viktor, Božidar Vlajiž in Milan Gavrilovič konferiraM z dr. Lazieo Markovičem. Ob pol I so se pa vsi podali na stanovanje Miše Tri-funoviča, kjer je bila konferenca, kateri sta prisostvovala tudi Ljubomir Davidovič in Joca Jovanovič. Pred konferenco ie imel Miša Tri-runovič daljši sestanek z dr. Ninčičem. Po konferenci so vsi udeleženci izjavili časnikarjem, da se bodo ti razgovori nadaljevali koncem ie-tedna. O poteku sedanjih razgovorov bodo člani strank poročali svojim Šefom, nato s« bodo sestali verjetno ali 5. aprila v Belgradn. kamor se bo vrnil dr. Sutej. Po tej konfereei V>o dr. Večeslav Vttderr odpotoval v Zngrosb.
Občinske voHtve v zetski in vardarshi banovini
Belgrad, 13. marca. AA. Dne 29. marca so se v zetski banovini v (rezu Boki Kotorski vrlile izredna volitve v občini Sv. Štefan. Bila je samo ena lista Rbte NiMaaoviča, ki je prej pripadal bivii radikalni stranici. Od 240 volilcev je glasovalo za to listo 99. — Isti dan m ie vršile izredne volitve v vardarski banovini v petih občinah. V občini Galičiri, »rez GallčM, sta bfli dve listi. Od 872 volilcev j« glasovalo za prvo 164, za drugo 152. Obe listi pripadata JRZ. — V občini Kočan-»ki, srez Kočanski, »o bile tri list«, vs« tri JRZ. Od 2428 volilcev je glasovalo za prvo lieto 766, za drugo 334 in za tretjo 260. — V občini Lfublzdan-«ki, srez Sar-Planina, »ta blM dve listi, obe JRZ. Od 986 volilcev jc glasovalo za prvo 431, z« drugo na 222. — V občim Gonš SebifiU. mm* šar-PU-
nina. so bile Štiri liste, vse JRZ. Od 570 volilcev je prva dobila 28, druga 169, tretja 75 in četrta
72 glasov. — V občini Djunski, srez Šar-Planina, so bile tri li®te, vse JiRZ. Od 1482 volilcev je glasovalo za prvo 551, za drugo 418 in za tretjo 174.
Klirinški sporazum z Nemčijo
Zagreb. 31. marca. b. Mešana nemško-jugpslo-vanska komisija proučuje vprašanje klirinškega prometa med Jugoslavijo in Nemčijo. Jutri bodo vsa dela končana in bo podpisan tudi protokol za sporazum v klirinškem prometu. Napovedane so
tudi izjave voditeljev obeh delegacij. •
Naznačenja častnikov
Belgrad, 31 . marca. m. Z odlokom vojnega mi-, nistra so odrejeni po potrebi službe na nova službena mesta med drugimi sledeči častniki: na tluž-bo v Informativni oddelek glavnega generalštaba artilerijski kapitan I. razreda, Marjan Žmav«c; na rfuibo v generalStab dravske divizijske oblasti pehotni kapitan I. razreda, Aduselain Sejzagič ter artiljerijaki kapitan 11. razreda, Zvonimir Perocič; na službo v generalštab tlffioške divizijske oblasti, pehotni kapitan I. razreda, Rajko PlavSič; na •lužibo v generalštab jadranske divizijske oblasti, pehotni kapitan I. ražreda, Zdravko Seručar.
8eigrajske vesti
. Belgrad, 31. marca. AA. Ob 15.32 je prispela : v Belgrad Nj. Vel. romunska kraljica Marija s svojo sestro Nj. kr. V is. princeso Hohenlohe. Sprejemu na postaji so prisostvovali Nj. Vel. kralj, | Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. kr. Vis. kraljeviča To-I mislav in Andrej, N(. kr. Vis. knez-nameetnik i Nj. kr. Viš. kneginja Helena, Nj. kr. V«, griki ( princ Nikbla, dvorske gospe, člani civilne in vo-jaike hiše Nj. Vel. kralja in osebje tukajšnjega romunskega poslaništva.
Belgrad, 31. marca. m. Radj potrditve proračuna celjske mestne občine je prispel v Belgrad predsednik te občine g. Alojzij Mihelčič.
Belgrad. 31. nmrca. m. Deputacija združenja knjigovezov iz Slovenije, ki je, kakor je »Slovenec« že poročal, prispela semkaj v zadevi mono-I polizaoije šolskih knjig, je bila sprejeta pri trgo-i vinskem ministru dr. Vrbaniču ter pomočniku prosvetnega ministra Novakovlfa. Po tej Intervenciji je deputacija odpotovala v Ljubljano.
Belgrad, 31. marca. AA. V petek, 2. t. m bo v Marboru konferenca naših in avstrijskih delegatov za ureditev železniške policijske, carinske, poštne in veterinarske obmejne službe na postaji Maribor glavni kolodvor. Zastopniki naših ministrstev sc odpeljejo v Maribor drcvi.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, temperaturo zmerna, nestalno s slobim arehodfsm eteževiera.
Katoliška akcija med politiki
V zadnjih proračunskih razpravah v senatu so se nekateri senatorji po zgledu slovenskih »rodoljubov« hoteli odlikovati v strokovnem poznavanju pravil in dela katoliške akcije. Zlasti g. Janez Pucelj je bil v tem oziru skoraj nenadkriljiv. »Samouprava« je v včerajšnji številki ta podtikanja takole zavrnila: »Tako so na primer opozarjali na politično nevarnost, ki preti driavi od strani tako imenovane katoliške akcije. Da g. Jovu Banja-ninu ni znano, kaj je katoliška akcija, mu nihče ne more zameriti. Znano pa je to (ali vsaj moralo bi mu biti) g. senatorju Janezu Puclju, ki ae je zaradi tega v svojih razlagah skril za nekega hitlerjevca v Avstriji, s katerim je menda govoril v Beljaku na Koroškem. Po izjavi tega hitlerjevca je katoliška akcija v Sloveniji 100% proti reiimu. »Vidite, gospodje,« je vpil g. Janez Pucelj, »jaz temu Nemcu, ki je bil v skrbeh za razvoj naše politike. nisem mogel bogve kaj odgovoriti, ker se Belgrad do sedaj službeno in neslužbeno res ni veliko brigal za to, toda prišel bo trenutek, ko se bo brigal. Mislim pa, da ga bo takrat glava bolela.«
Kako g. Pucelj ne bi zadel, ko naslika tak »bavbav« pred svetom, ki morda nima niti pojma, kaj je katoliška akcija! Sicer mu pa v Sloveniji more odgovoriti vsak otrok, da je katoliška akcija po svojih pravilih in po svojem namenu popolnoma nepolitična, strogo verska organizacija, katere edini namen je, da med narodom goji versko življenje in moralo, da postavi nasip proti valu brezverstva, ki je preplavil človeštvo in zamajal moralne pojme v javnem in privatnem življenju. Politika je v katoliški akciji izrecno zabranjena. Zato je na primer g. dr. Miha Krek, ki je bil predsednik katoliške akcije za ljubljansko škofijo, takoj dal ostavko na to mesto, kakor hitro je poslal minister, čeprav vemo, da na primer učitelj more biti izven šole, v kateri sicer ni mesta za politko, tudi politik in da nihče nima pravice, da bi mu radi tega očital, da v šoli vodi politiko. Če Je politik samo izven šole, v šoli pa samo učitelj, prosvetni delavec.« Tako »Samouprava« o strokovnem predavanju g. Janeza Puclja o katoliški akciji. Mi pa se bomo na to »predavanje« še povrnili.
»Glavo bivšega režima V
j.. Združena opozicija je imela v nedeljo v Svr-lligu veliko zborovanje, na katerem je poleg dru-! 9ih govoril ludi g. dr. Smiljanič. V skoro enour-: nem govoru jc razložil politični položaj in gospo-• dafsko-socialne razmere v državi. O prejšnjih ■ meniavah vlad je dejal, da so io bile pravzaprav I samo menjave korupcije s korupcijo in da ie io Mame doseglo svoj višek pod vlado g. U/unovičn in da bi pod naslednjo vlado <j. Jevtiča skoro pahnilo državo v največje zmede in nerede ker so niem »korteši« službeno, z ministrskih sedežev žalili nacionalne svetinje ko so Sumadijo imenovali )anka Pusta-iko gnezdo. Nato pa je dejal: »Ne zahtevamo glave (odstopa) poedinih vlad ampak zahtevamo glavo režima, ki je državo pri-vedel v najtežji položaj in katerega reakcija se ie zagvozdila v senat in skupščino, kjer se še danes drzi. Hočemo da se ta slab sistem izpremetti, da bo demkratska in narodna vlada vladala v mi-ru, mi pa živeli v slogi in svobodi. Ker ako razni llzjinovičijn Jevtiči se enkrat napravijo iz naše j^l1?00' polem noši domovini odzvonilo Mi rodoliubi iz cele države pa bomo prej dali Svoje glave kakor pa, da bi dovolili tako igro >' našo domovino.« O Ljubi Davidoviču pa je dejal: »Stric Liuba prci ne bo prebolel starih ran 50-letnega borca, dokler nc vidi jugoslovanskega kmeta in delavca v znosnem življenju, jugoslaviio v mirti in napredku in rodoljubje v cvetju. On je sit obla-sti in slave, zeljen pa je sreče svojemu narodu, ki to zasluzi in kateremu je on posvetil 73 let svojega živlienia.«
Drobne vesti
£ Ce§H0slovaSl<i predsednik republike dr. Edvard Beneš je danes sprejel med
f iS tUi!	avstrijskega zveznega nUni-
stra Edvarda Heinla. Ta avdijenca je vzbudila pri eejjšnjo pozornost.	1
n„ ,®erli.n> 3,1; marca. c. Češkoslovaški poslanik v Berlinu dr. Machny je danee obiskal nemško zu-
muiL»,nJu,rn V° T pH drž4vnem podtajniku von Biil owu vložil protestno noto češkoslovaške vlade proti kandidaturam treh češkoslovaških državljanov na Hitlerjevi listi pri nedeljskih volitvah. To so
narodno--socialistični agitatorji iz Češkoslovaške Jung, Krews in Schubel.
I ...	31'	AA. Letonska in Finska sta
sklenili novo trgovinsko pogodbo.
Budimpešta, 31. mtrea. AA, Švica in Madiar-ska sta sklenili trgovinsko pogodbo. Po tej pogodbi bo Švica kupila 400.000 kvintalov madjar-skega žita vsako leto. Količina iila, ki jo ima Svtca kupiti v enem letu, je ž« kupljena.
Milwauke, 31. marca. AA. (Havas.) V Viscon-sinu ie obolelo na gripi 120.000 ljudi, Bolezen se i poiavha 7. raznimi čudnimi znaki. Bolniki nepre-! stnno bliuvajo.
i Sangaj, 31. nlarca. AA. Sinoči se je iačel v Nanklngu važen političen proces. Na obtožni klopi j» Jest Kitajcev, ki jih sumijo, da so sodelovali , pri atentatu 1. novembra 1935. Atentat je bil na-! menjen ministrskemu predsedniku ia zunanjemu j ministru VangČingvaju. Atentatorji so hoteli za-I deti tudi maršala CangkajSka. Ta atentat pa so preprečili telesni stražniki. Iz dosedanje preiskave izhaja, da je bil vodja atentata general Cengmin, j ki je vodil tudi zadnjo vstajo v Fukijenu. Računal | je s tem, da se bo v sploSni zmedi vnovič dokopal do oblasti. Angleška oblast v Hongkongu je med preiskavo prtfela še štiri Kitajce, ki sd' najbrže sodelovali pri atentatu. Kitajska vlad« ie zahtevala niihovo izročitev.
Belgrad, 31. marca. m. S kraljevskim ukazom je po službeni potrebi prestavljen na podružnico Poitne hranilnice v Sarajevu Ivan. Tomja, uradnik podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani. — Z odlokom poštnega ministra je postavljen Karel Hro-vat za dnevničarja-zvaničnika na poštnem nradu v Guštanju.
Belgrad, 31. marca. m. Ker je glavni prosvetni svet na enem svojih letošnjih sestankov osvojil mišljenje, odnosno sprejel sklep štev. 1013, da se pravica v smislu določil uredbe o činu osnovnih sol čl. 3 točka 16 in 17 nanaša samo na belgrajski železniški kura, dočim se ista pravica oeporava ljubljanskemu in zagrebškemu kurzu, so slovenski poslanci, člani JRZ poslali prosvetnemu ministru vlogo, v kateri ga naprošajo, naj se odlok glavnega prosvetnega šela štev. 1613 spremeni odnosno izpopolni tako, da bodo absolventi ljubljanskega is zagrebškega železniškega kurza uživali iste pravice kot belgrajski.
Belgrad, 31. marca. m. Od 6. do 9. aprila bo v Atenah prvi balkanski kongres za zaščito otrok. Na tem kongresu bo imet predavanje tudi šef odseka centralnega higijenskega zavoda in kabinetni šef ministra dr. Mihe Kreka, g. dr. Bojan Pirt.
450.000 mož, 7 miljard in 120 milijonov stroškov
Rim, U. marca. AA. (Havas,) Za vojno v Vzhodni Airiki so znašali dosedanji izdatki od 21. junija lanskega leta dalje 7 milijard in 120 Milijonov. Ta znesek obsega tele postavke: vojaka B milijarde in 280 milijonov, mornarica 725 milijonov, letalstvo »10 milijonov, kolonialno ministrstvo je izdalo 2 milijardi in 100 milijonov, notranje ministrstvo 164 milijonov, zunanje ministrstvo p* 360.000 lir.
Efaktivi v Vzhodni Afriki stalno naraščaja Na abesinskib bojiščih se zdaj nahaja nad 450.000 moi ix Italija, semkaj spadajo tudi delavei. Vojaštva je 360.000 moi bres domačinskih čet To stenje velja za 1. februar L L Od tega dne dalje s« italijanske čete dobile nove okrepitve. V Vzli " ' Airiki je samo 14 divizij, vendar so njlflo9i efž zelo veliki zaradi težjte službe in zaradi nega prodiranja * deželi brez cest iiF>brez m-kršnih prometnih sredstev.
Japonska nevarnost
Peking, 31. mArca. AA. (Havas.) Po vesieh tz Šansija so čete osrednje vlade ustavile prodiranje komunistov, japonska vlada vztraja na tem, da pošlje svoje čete v Hopej in Šansi. To prizadevanje japonskih vojaških obiasti zelo vznemirja kitajske kroge.
Litvinov v Varšavi
Varšava, 31. marca. c. IMa poti iz Londona ii Pariza je danes nenadoma prišel v Varšavo so-vjetski zunanji minister Litvinov, ki se vrača v Moskvo. Vsa svoja dosedanja potovanja j« Litvinov navadno opruvljal tako, da se nikdar ni vozil skozi Varšavo. Sicer se trdi, da je Litvinov prišel zgolj zaseibno, vendar menijo, da je ta nenadni obisk v »veai t razvojem medna rogneta polož.aja.
Komunisti na Madjarskem
Budimpešta, 31. marca. c. Policija je odkrila široko razpredeno delovanje komunistične mladinske organizacije na Madžarskem. Organizacija ie bila posebno delovna na srednjih šolali v Budimpešti. Vso organizacijo je vodil neki visokošolec na trgovinski fakulteti budimpešianske univerze. Policija )e aretirala 34 dijakov, od katerih jih je 30 pridržala v zaporih. Vsi aretifanci so maloletni.
Švedska ukine kredite
Stockholm, 31. marca. AA. (Havas). ftvedska vlada je odkazala poslanski rjiornici načrt zakona, ki omogoča vladi, da lahko z uredbo ukine vse kredite državam, prizadetim po finančnih sankcijah proti Italiji. Pooblastila, ki jih zakonski načrt določa, bi stopila v veljavo ™e tedaj, kadar bi sankcije, ki jih je sklenila (jN> Uvajale vse članice ženevske ustanove. Vladno pooblastilo o tej stvari bo v veljavi do 28. februarja 1937.
Nemški poklon Italiji
Berlin, 31. marca. AA. (Štefani.) KOlnische Volkszeitung piše o prebivalstvu novib somalijskih pokrajin, ki so jih zasedle italijanske čete In poudarja civilizacijsko poslanstvo, ki so ga italijanske , oblasti in čete že doslej izvršile. Italijanska upra-j va v Ogadnu, Gali in Boranu je napravila red ter obnovila trgovino in blagostanje ljudstva. Italijanski denar je v prometu v vseh zavzetih pokrajinah. Italijanski vojaški zdravniki adravijo bolnike, ki se doslej zanje ni nihče brigal. Prebivalstvo se popolnoma zaupa italijanski pomoči,
finski emigranti poklicani pod orožje
Parli. 31. marca. b. Minister za vojsko se bati z idejo, tla pokliče pod francosko zastavo vse one moške, ki nimajo državljanske pripadnosti in ki so izpolnili 20. leto Življenja. Tu gre predvsem za i ruske emigrante, katerim Je sovjetska vlada od-! vzela državljanstvo in so tako postali popolni i brezdomci. Francija Jih namerava 7,a svojo gostoljubnost poklicati pod orožje in se razpravlja samo Se o tem, v katero vojaško stroko naj Jih pokliče.
■ —
TknnAitbfc	n.ipnvetl: An vodno milo
' in mirno vreme, ponekod prodor solnca.
t
Stran 3
K
volitvam v Ribnici
Na velikem shodu, ki ga ie imel preteklo nedeljo v Ribnici minister dr. M. Krek, in ki je napravil na poslušalce vseh struj in strank globok vtis. ie eden izmed govornikov tudi povedal, da se ie graščak Rudež izjavil, da bo dal pri občinskih volitvah v nedeljo, dne 5. aprila svojim delavcem popolno svobodo in naj volijo po svojem prepričanju. Delavci vseh podjetij smo to izjavo sicer burno pozdravili, nismo je pa smatrali za kako posebno milost. Saj nam je ta svoboda zajamčena v § 43 zakona o občinah, ki ga je podpisal sam Ni. Vel. kralj. »Nobeno ob-lastvo ne sme v nobenem primeru klicati volivca na odgovor zaradi glasu, ki ga ie oddal pri volitvah,« tako govori ta paragraf in zakon. Zato smo se delavci toliko bolj začudili, ko smo takoj dan po shodu dobili v roke razmnoženo »iz-ihvo« g Rudeža. ki pravi: »Delavstva silil ne bom, da voli to ali ono listo, pač pa sem povedal, du želim in pričakujem, da se voli lista, na kateri sem jaz kandidat,« to je lista )NS. »Vse druge
govorice so neresnične,« pristavlja Rudež. — Kaj se to pravi? Da so vse govorice o volivni »svobodi« neresnične! Da bodo postale resnične, pa menimo, da bo poskrbel paragrafi Sai nismo več v dobi, ko se je gazil vsak zakon in se pri-krojeval po INSarskem vatlu, ampak v dobi, ko hoče vlada pomagati zakonu do valiave, kar je tako krepko poudarjal na shodu g. minister Krek. Kdor pa zakon tepta, naj vlada zakonitosti zoni ne intervenira in ga nc ščiti! Zato, tovariši delavci, v nedeljo oddajte vsi svoj svoboden glas za vlado zakonitosti, za listo |RZ! Če delavci prodamo svoje delo, nismo voljni prodati tudi svojega prepričanja. Ta glas naj pri volitvah odmeva tudi doli v Relgrad, da hočemo zakonitost! Kdor ne voli z nami, kliče nazaj prejšnje suženjstvo in brezpravnost. Manifestirajmo za svobodo, zakonitost in demokracijo! Kdor ostane doma, ni naš, ampak prijatelj INSarjcv, žalostnega spomina! Zato vsi za dr. Korošca in dr. Kreka, vsi za JRZ!
Konference radi obmejne zelez-postaje v Mariboru
Maribor, 31. marca.
Jutri prispejo v Maribor delegati avstrijskih i" jugoslovanskih državnih železnic ter pooblaščenci našega finančnega, notranjega in prometnega ministrstva na konferenco radi ureditve obmejnega železniškega prometa. Konferenci bo prisostvovalo 40 o«eb. Plenum konference bo zboroval v magistralni sejni dvorani. Odseki bodo imeli seje istotako na magistratu.
Mestna občina mariborska bo gostom in udeležencem priredila ob zaključku konference pozdravni večer.
Važnost te konference je velika, ker bo
mesto Maribor z obmejnim kolodvorom in ureditvijo obmejnega železniškega prometa mnogo pridobilo. Odslej bo odpadlo marsikatero postopanje, ki so ga posebno trgovski krogi v Mariboru in v obmejnem ozemlju obsojali. Mednarodni vlaki, posebno pa avstrijski, bodo sprejemali na vsem našem ozemlju tudi naše jugoslovanske popotnike in bo v tem ožini za tujski promet našega obmejnega Maribora mnogo bolj nreskrbljcno kakor dosedaj.
Odlične goste, ki pridejo jutri, dne t. aprila, v Maribor, iskreno pozdravljamo ter želimo da bi se važna posvetovanja končala v obojestransko zadovoljstvo in korist.
Velik vlom v Stožicah p o jasni en?
Ukradenih \e bilo 15.000 dinarjev - Dve ženi po nedolžnem v zaporu — Preiskava krenila v čisto drugo smer
Stožice, dne 31. marca.
Pred približno dvema mesecema je v naši okolici nastalo precejšnje razburjenje, ko je bil sredi dneva izvršen vlom v stanovanje železničarja Franca Verbiča v Stožicah. Dotič-nega dne, ko je žena Jelica odnesla možu Francetu v Ljubljano na kolodvor v služI*) kosilo, je njeno stanovanje obiskal nezvnani vlomilec, ki je razroetal po stanovanju vso obleko, vlomil v omaro za obleko ter pobral iz predala 71 stotakov ter 8 tisočakov, skupaj torej 15.100 din.
Ko se je žena iz Ljubljane vrnila, je našla stanovanje vse v neredu, ključ v omari, kjer je bil denar, je bil zlomljen: hipoma je seveda ugotovila tatvino, še isti dan so orožniki aretirali ženo hišnega gospodarja gospo Golobovo ter njeno mater. Toda že po par dnevih sta bjji obe iz preiskovalnega zapora izpuščeni. ,&WČa?no pa je bil aretiran tudi brat omenjene ttfjjpbove, Šenica Janez, ki je služil v Stožicah pri »Perdanu« za hlapca ter je fant še dane? v zaporih ljubljanskega sodišča.
Včeraj popoldne pa je prihod treh orožnikov k gostilničarju Zaletlju Francu v Stož.i-cah ter takoj uvedena hišna preiskava, ki je trajala domala vse popoldne, povzročila med prebivalci pravcato senzacijo. Preiskavo je vodil poveljnik ježenske orožniške postaje gosp Suligoj, ki je po skrbnem iskanju našel v gornji sobi pri Zaletlju skupaj 66 bankovcev po 100 din, 1 bankovec po 1000 din ter okrog 2000 din drobiža. Na podlagi te najdbe so orožniki takoj aretirali ter odvedli v zapore ljubljanskega sodišča gospodarja Zaletlja samega ter njegovo ženo Marijo. Obenem so zaplenili ves najdeni denar ter tudi 4 kose blaga, ki so ga obenem našli pri preiskavi.
Omenjamo še. da je bil šenica Janez aretiran ravno v tej Zaletljevi gostilni ter da jc iz zapora tudi poslal pismo Zaletlju naj mu pošlje nekaj denarja v zapor, da ga bo že vrnil, ko pride na prosto. Zaletelj, o katerem domačini vedo. da gospodarsko ne stoji trdno, mu je res poslal v zapor 400 din. Zanimivo je tudi. da je bila Zaleteljeva domačija že v februarju tik pred prodajo, pa se je gospodarju zadnji hip posrečilo, da je že razpisano draž ho onemogočil e tem, da je predlagal porav navo. Ker njegova gostilna ni bila prida obiskana, je po mnenju poznavalcev sploh nemogoče. da bi Zaletelj posedoval toliko svojega denarja, kolikor so ga pri njem našli skritega
pri preiskavi. Tudi Zaletelj ni mogel dokazati, kje je dobi! omenjene 4 kose blaga, ki so jih obenem z denarjem orožniki pri njem našli.
S tem, da je preiskava o vlomu pri Verbiču krenila v povsem drugo smer, je dobila vsa Golobova družina sijajno zadoščenje, obenem pa seveda tudi okradeni Verbič sam.
Tovarišu Francetu Pečhu v slovo
Umiral si v pregnanstvu mesece in mesecc, a v tujini umreti nisi mogel. Tvoje srce si je še zaželelo tistih zelenih velikolaških holmov, tistih cvetočih trat in domačih gozdov, kjer ie hodila nekoč Tvoja mladost.
Pričakovali smo Te domov, veselega in zdravega — prišel pd si ves bolan in strt, in ko si zopet zagledal svojo rodno vas in zemljo, po kateri si v pregnanstvu tako hrepenel, Ti je srce v bolečini zastalo. Zastalo je za zmeraj. Tvoje oči so ugasnile. Nekdo pa se ie sklonil k Tebi in Te v bolečini klical: »France, France!« To je bila ona, Tvoja žena, ki jc delila trpljenje s Teboj.
Vrnil si se strt in bolan — pa nisi tožil. Vsi vemo, nisi nam povedal vsega, kar si pretrpel. Morda bi nam lahko govoril o večerih in samotnih nočeh, ko si pregnanec daleč v tujini hrepenel po svojem domu. O nočeh, ko si ležal tako bolan in si v duši iskal nekoga, da bi prišel sedaj k Tebi in se sklonil nad Teboj. Morda si mislil kdaj na tiste drobne obraze, ki so gledali iznad šolskih klopi v domačem kraju vate toliko let. Ali pa na pomlad, ki je prišla v Tvoj sadovnjak, ki bo tam daleč nekje zdaj pa zdaj vzcvetela. O, mi.slil si na vse to in trpel dolge ure in noči, pa nam tega nisi povedal. Vse to si nesel s seboj v prerini grob. Ampak videli so te, da si ležal v pregnanstvu bolan na gnijoči slami sam, čisto sam in v tujini, kjer si umiral, pa umreti nisi mogel.
Z Bogom, tovariš France! Na Tebe je legla domača slovenska zemlja, zemlja, ki si jo ljubil, zemlja, zaradi katere si umiral v tujini. Pomlad je zadihala — izdihnil si Ti. Nad Teboj bodo
Zvonovi izginili
Vsakemu, kdor obišče Bled, je znana »udi cerkvica sv. Katarine na Momu v župniii Zasip Staro je, da ni nikjer poročila; včasih ie zdrže-vala zupno cerkev, Francozi so pod pragom za-. /"klfld' ki ie odnesel neki Italijan, bogatejši /asipljani so vaško leto enkrat pri tej cerkvici pogostili reveže iz okolice z mesom in kruhom, to in še mnogo drugega se pripoveduje. Morda ie bil včasih »udi »abor proti Turkom. Na nailepši »očki Gorenjske sloji, odkoder ie nepopisen razgled do Ljubljane, Kamniških planin in še dlie V tej idilični cerkvici sta bila tudi nad 300 let Mara zvonova V soboto pa smo opazili, da sta izginila. Kdaj so ju odnesli, nihče ne ve, ker so jih o»roci že 4. februarja ob »is»em hudem vetru pogrešili, pa so mislili, da so bili sneli za»o, du nc bodo mogli zvoni»i.
Dva požara pri Vrhniki
V nedeljo, dne 29. marca zvečer okrog 9 so zatulile sirene, ker se je vnel kozolec poseslnika laneza Sviglja na Mirkah. Zaradi precejšnje oddaljenosti od vode je kozolec popolnoma pogorel. — Takoj naslednji dan dopoldne okrog pol 10 pa je začelo goreli na skednju poseslnika ložeta llmka na S»ari Vrhniki. Takojšnji intervenciji domačih gasilcev, kalerim so prišli v najkrajšem času na pomoč »udi »ovariši z Vrhnike, se ie posrečilo požar lokalizirati. Skoda je deloma krita z zavarovalnino.
Nepoštena
Ljubljana, 31. marca
Moli kazenski senat pod predseds»vom s. o. s. g. Ivana Breliha jc danes obravnaval nenavadno kazensko zadevo, ki pride prav redko no vrsto. — Dva zakonca, Marija V., po poklicu natakarica. in njen mož Ivan V. sla iskala večje posojilo, da bi denar inveslirala v Napoleonovo gostilno na Tržaški cesti. Marija se ie obrnila na svojega daljnega sorodnika, upokojenega orožnika Valentina Koprivca, lastnika malega posestva v Mestnem logu Prosila ga je, da bi ji jamčil za posojilo. G. Valentin je lo odklonil. Notranjski veljak, lesni trgovec iz Grahovega Alojzij Kraje je bil voljan dati posojilo pod pogojem, da se izvede vknjižba zastavne pravice na posestvu Valentina K. Obema Ivanu in Mariji V. je prišlo na misel, da sla nagovorila nekega čevljarja Franceta L. k »emu, do se je pred notarjem predstavil in na listinah podpisal za Valentina K. Notarju je bila indentiteta izpričana poleg obeh zakoncev še po tretjih osebah.
L. 1934 je bil na posestvu Valentinovem najprej vknjižen zaznam vrstnega reda za terjatev Alojzija Krajca v znesku 38.800 Din. France L. je dalje podpisal za g. Valentine še zastavno listino in bianco-menico. Mogoče ne bi bila zadeva prišla nn dan, ko bi zakonca posojilo odplačevala, ali plačevala vsaj obres»i. Cez le»o dni je bil upnik Alojzij Kraje primoran utemeljiti upra-
80 letnica
matere pok. župana dr. Perica
Prvi ljudski župan mesta Ljubljane, ki si ga je izvolilo in izbralo delovno ljudstvo Ljubljane, je bil pok. dr. Ljudevit Penč. Dr. Perič je pripadal socialističnj stranki, toda zaradi njegovega programa in poštenosti so ga podprle tudi ostale ljudske stranke, med temi najmočnejša — SLS. Kljub kratki dobi svojega župano-vanja pa jc dr Perič ustvaril v ljubljanski občini toliko dobrega in trajnega, da ga je ljubljansko prebivalstvo ohranilo v najlepšem spominu. I Skoraj neznano pa je naši javnosti, da v j Ljubljani še živi plemenita žena, mati pokoj-| nega dr. Perica. Gospa Marija Peričeva praz-! nuje danes osemdesetletnico svojega življenja, j Današnja skromna jubilantka se je rodila pred ] 80 leti na Rakitni, doma pa je z Borovnice, vzcvetele rože — trnjeve in rosne, kakor je bila I Leta 1883. se je poročila z železniškim kurja-
»—:----—i-"-	—* —» ------ 1 čem Peričem. V zakonu je imela dva otroka,
od katerih je eden umrl v zgodnji mladosti,
trnieva in solzna Tvoja pol od doma in domov
Adam Milkovič
Naravno zdravilo proti debelosti
Je znamenita ROGAŠKA SLATINA
..DONAT" vrelca.
Vprašajte Vašega zdravnika !
Rtg. pod br. :ij«i'l Jt>
Dve leti, ker je oropal cigana
Maribor, 3t. marca.
Pred malim se.natom okrožnega sodišča so razpravljali dane« nenavaden slučaj razbojni-štva. Alojz Makovec iz Gleisdorfa v Avstriji je bil obtožen, da je oropal figaua Bogdana F ranča, kateremu je iztrgal listnico s 1000 dinarji. Cigan Bogdan Franc je doma od Sv. Martina pri Muri ter se bavi z izdelovanjem korit. l>nc 13. februarja letošnjega leta se je pripeljal s svojim vozičkom v Lokavce ter si postavil šotor v bližini vasi. Ko je šel kupovat za konje seno t vas, ga je srečal obdolženec ter videl, da ima cigan listnico precej napolnjeno. Planil je nanj, mu iztrgal denarnico in zbežal. Spotoma je pobral iz denarnice 10 bankovcev po 100 dim, denarnico pa odvrgel. Ko so ga aretirali, so našli pri njem samo še 18 din t čevljih. Obsojen je bil na 2 leti in 3 mesece robije in na tri leta ingube čatrtnih pravic.
s hipoteko
vičenosl zas»avne pravice. Valentin K. »e tako sredi septembra lani prejel od okrajnega sodišča v Ljubljani sodni sklep, da se je Alojzij Kraje vknjižil na njegovo posestvo za 38.000 Dm. — Močno se je začudil. In stvor je prišla na dan.
Današnja razprava pred malim sena»om ie bila dokaj živahna. Na zatožni klopi sta sedeta Ivan V. in France L. Proti Mariji V., ki je bolna v Novem Sadu, je bila obravnavo izločena. Oba ob»oženca sto v glavnem priznala inkriminirana jima dejanja. Ivan V. se je izgovarjal, da ie »stric« Valentin K obema obljubil, da bo jamčil za posojilo in da je bil pripravljen listine podpisati Ljubilo pa se mu ni do notarja, pn je dejal, dn naj gre kar kdo drugi za njego podpisat, bo vseeno veljavno.
Zaslišane so bile 4 priče. Lastnik posestva Valentin K. je odločno zanikal, da bi bil kdaj privolil v garancijo za posojilo
Bila sta obsojena: Ivan V. zaradi nagovarjanja drugega obtoženca k nepoštenemu dejanju in drugih manipulacij na 5 mesecev strogega zaporo, pogojno za 3 leto. Drugi France L. po zaradi napačnega predstavljanja in lažnega podpisa na » mesec in 20 dni strogega zapora, pogojno za 2 leti. Zasebni udeleženec Alojzij Kraje se napoti na civilnopravno pol glede svojih odškodninskih zahtevkov. Ivan V. pa ie t>il oproščen zaradi goljufije, da bi bil on uporabil menico.
Velefilm iz romantičnega življenja artistov
Vflr^CtC Hans Albers Pride v
Annabella
KINO UNION
drugi pa je bil Ljudevit, poznejši ljubljanski župan. Njen mož ji je kmalu umrl (1. 1886.). V želji, da preskrbi svojima sinovoma boljšo izobrazbo, se je po moževi smrti preselila v Ljubljano, kjer je z malo pokojnino , , 28 kron mesečno — in z lastnim delom kfli neumorna šivilja skrbela za svoja otroka. pozornost je posvetila po smrti enega «iiwv Ljudevitu, ki ga je šolala z velikimi žrtvami ter je pokazala v tem oziru resnično veličino slovenske matere. Bridka bolečina jo je zadela, ko je 1. 1926. umrl njen Ljudevit. Kot mati. umevno, še sedaj ne more pozabiti svojega sina. kakor tudi Ljubljana ne more pozabiti nekdanjega vzornega župana.
Gospa Marijana Peričeva je v/.orna verna žena. Vsak dan je redno v stolnici pri službi božji, ob nedeljah pa še večkrat. Na Mohorjeve knjige je naročena že od 1. 1878., na »Cvetje« na sploh, odkar ta nabožni list izhaja. Kljub svojim visokim letom kaže izredno duševno živahnost ter je med svojci prva, ki vsako jutro prebere »Slovenca«. Ne ustraši se niti večkratne hoje po strmih stopnicah na vzdo! in navzgor, mnopo časa pa prebije tudi — pri šivalnem stroju. Sedaj živi mi svoji .Tnahi, vdovi dr. Periča, v Kresiji. Snaha, gospa Cirila, je iz nglende družine Goljevih. Ker po svojem možu ne. prejema nobene pokojnine, se preživlja kot učiteljica na Pnilali ter skrbi ra svoja dva otroka. Njuna babica in današnja slavlienka posebno ljubi ta dva otroka, o vnučku Ljudevitu pa trdi, da je presenetljiv« podoben svojemu očetu.
Vrti slovenski materi in vzorni katoličanki kličemo k njenemu današnjemu jubileju: na mmoga leta!«
Danijel Omerzu:
Vojna v Galiciji
Bitka pri Grodeku.
Od 2. do 10. septembra 1914.
Ko se je torej avstrijska vojska ustavila pri Mosčiski in Sadovi, je avstrijsko vojno poveljstvo hitelo armado zopet urediti in se z njo iznova postaviti na črto mesta Grodek, Rusom v bran. Že 1. septembra je avstrijska vojska začela prodirati proti vzhodu, tako da so 2. septembra dopoldne že prvo čete stopile zopet v borbo z Rusi in to v samem mestu Grodeku. Njegov vzhodni del so Rusi imeli že zaseden in tudi južno in severno od mesta, ob Grodskih jezerih, ki so obe stranki precej ovirala- — Že zaradi glavne ceste in železnice, ki pelje tod skozi, so se boji z velikimi silami vodili baš za mesto Grodek. — V vzhodnem delu mesta so Rusi izkopali strelske jarke čez državno cesto preko ulice in tako obvladali stališče nad tem delom mesta. Ruska artiljerija je za okoliškimi gričevji imela svoje postojanke, tako da je bil dostop nemogoč Avstrijcem v mesto, ki je sieer na zapadu bilo prosto. Treba je bilo z naskoki te postojanke Mvzeti, kar je avstrijska pehota dne 3. septembra z neverjetno hrabrostjo v večumih bojih in v zvezi * velikimi žrtvami tudi izvedla in Ruse potisnila za kilometer nazaj. Z obeh strani eo delovale zopet vse peklenske sile. Hude borbe so bile sprva v samem mestu, nato pa na vzhodni periferiji mesta. Grom in pekel sta zopet odpirala svoja vrata, smrt je kosila, ko da hoče iztrebiti človeški rod. — Grozne dneve je to majhno mestece preživljalo v ča«i do 10. septembra. — Ko so Avstrijci z vsemi razpoložljivimi silami potisnili Ruse v krvavih borbah iz mesta, 2 kilometra nazaj, so seveda nad mestom tako popolnoma zopet zavladali, čeravno je bila strašna bitka takorekoč v neposredni bližini mesta. Mestna katoliška cerkev, stoječa ob glavni eeeti, po kateri so drevili topovi in municij-ski Tcssvi SoiB in tja, je bila nabito polna s vojaki,
mrkih in zaprašenih obrazov in drugega civilnega prebivalstva; duhovniki so pa stalno molili lita-nije. Mimohiteča pehota in razni drugi oddelki armade, ki so morale v fronto izven mesta, so izgubljali na tem mestu mnogo mož, ki so se zatekli k Bogu in Materi božji, da si izprosijo milost in rešitev. Pretresljivo je bilo gledati v cerkvi klečeče vojake s puško v roki, kako eo na ves glas molili z duhovniki, s solzami v očeh, z mislimi pa doma pri svojih dragih- »Morda zadnjič, o Mati božja, klečim pred Tvojim obličjem! Reši naše duše, o Gospodi« — In zunaj krog in krog mesta je besnela krvava bitka, so grmeli topovi in pokale puške. Brez usmiljenja je kosila smrt. Zdaj tu zdaj tam je pobirala žrtve. Od glavnega trga pa skoraj tja do cerkve stoje drevesa akacij. Lep drevored je, na vsakem teh dreves vise dva do trije po hitrem vojnem sodišču na smrt obsojeni domačini s tablico »špijon« na prsih, ki pa gotovo niso ničesar drugega zakrivili, ko da se niso umaknili s svoje domafije, ne takrat, ko so Rusi prišli, pa tudi ne takrat, ko so Avstrijci zasedali začasno izgubljene vasi. Nad 20 takih nedolžnih žrtev je viselo ob cesti, po kateri so brzele vojaške mase. Bil je grozen pogled na te nedolžne vojne žrtve 1 V mestu seveda ni manjkalo židovskega prebivalstva, ki se je v svojem poslu hitro zavedelo — tudi v teh za življenje tako nevarnih urah. Mirno je vse peklo kruh in ga prodajalo za drag denar gladnim vojakom, ki so se zanj kar trgali. V takih okoliščinah je trajala bitka okrog Grodeka že šesti dan. Avstrijska vojska je dobivala vsnk dan ojačenja iz notranjosti države, samo da bi zadržala nadaljnje prodiranje Rusov. Silne so bile žrtve. Na kolodvoru, na zapadni strani mesta, je dne 8. septembra 1914 ležalo na tisoče ranjenih vojakov, ki so čakali na sanitetne vlake, ki bi jih odpeljali v notranjost države. Toda vlakov ni bilo od nikoder- Zadnji vlak, ki je še prišel, je bil pripeljal z Dunaja težko artiljerijo. Prepevajoč so se Dunajčani, sami starejši ljudje, izkrcali iz vagonov ter začeli razkladati težke topove. Hitro je pa bilo konec, tega razpoloženja. Rosi so imeli dobre oci.
Opazili so prihajajoči vlak in hitro začeli obstreljevati z granatami kolodvor in vso bližnjo okolico. Ranjenci so bili v silni grozi, toda pomagati si reveži niso mogli. Dunajčani so se razbežali in poskrili, tako da so šele proti mraku mogli spraviti svoje topove na cesto. Prišli so pa prepozno. Ruski topovski ogenj je vedno huje nastopal in imel proti večeru že vso zapadno stran mesta v oblasti. Jasno je bilo, da Rusi zopet napredujejo in da se bo ta bitka že v naslednjih urah odločila. V času teh hudih bojev so pa avstrijske oblasti v ozadju že praznile mesto Przemysl. Z veliko naglico so vlaki odvažali urade in civilno prebivalstvo ter dovažali novi vojni materijal za trdnjavo, ki se je mrzlično pripravljala na neizogiben prihod ruskih armad-Od Grodeka so prihajale v Przemysl zc vznemirljive vesti, da Avstrijci ne bodo mogli zdržati ruskega pritiska in da je pričakovati vsak čas splošnega umika avstrijske vojske. Tako je tudi bilo. Rusi so severno in južno od Grodeka z obkoljeva-njem avstrijske vojske postali tako nevarni, da se je avstrijsko armadno poveljstvo odločilo m po-polen umik.
Dne 10. septembra 1914 ob 9 zvečer je na avstrijski strani vse utihnilo. Le posamezni redki streli so se bliskali v črnotemni noči, več ali manj le od ruske strani. Avstrijska vojska je zapuščala svoje postojanke brez vsakega hrupa in v največji tišini se je začelo umikanje armad proti Przemyslu. Bila je naravnost črna tema, da človek ni videl niti za korak pred seboj. Mnogo vozov in topov je zdrsnilo s ceste v jarek ali zadelo v drevo. Btla je zelo naporna naoč. Avstrijska vojska je morala pretrgati z Rusi vsak stik ter preko non doseči čim večjo razdaljo ter se tako brez bojev v miru umikati dalje proti zapadu. Sprva jc šlo vse lepo kakor po programu. Toda, ko se je zdanilo, so Rusi ugotovili, da je avstrijska stran fronte izpraznjena in začelo se je zasledovanje- Kozaški po^i in tolika ruska artiljerija eo bili hitro za petami Avstrijcev, kateri so tako umikajoč se stali v lahkih bojnih stikih. To zasledovanje, ki so ga v glavnem izvajali le Kozaki, ie ponekod v avstrijski vojski
povzročilo strah in beg. Avstrijci eo hiteli, da čim prej pridejo pod okrilje przemyBlskih trdnjavskih topov in za reko San, kjer naj bi bila nova koncentracija avstrijskih sil. Da bi rusko vojsko čim bolj zadržali, so Avstrijci za seboj uničevali vse zveze, razstreljevali mostove in požigali vojna skladišča, a vsega niso mogli izprazniti. Kar gore vreč z ovsom in moko, sladkorja v zabojih so polili z bencinom in zažgali. Dež je lil vse te dni in blato je teklo kot lava, ki je požiralo topove in vozove ter konje. To je tisto blato, ki je tudi Napoleonovi armadi bilo usodno pri njegovem pohodu v Rusijo. Ceete so bile v resnici tako pokvarjene, da so glavne ruske sile le težko sledile. Avstrijska vojska je tako pridobila s svojim naglim umikom veliko razdaljo in ko je prešla črto reke San, je izgubila že vsak stik z ruskimi armadami. Tako se pričakovani spopad pri Jarcelavu po 48 urnem čakanju ni izvršil. Avstrijci so nato zapustili tudi mostovje Sieniava ob Sanu ter izpraznili tudi utrdbe okrog Jaroslava; razstrelili so mostovje in vojaška skladišča, razrušili železnico in pretrgali telefonske zveze ter se umikali vse dalje proti zapadu, prepustivši trdnjavo Przemysl svoji usodi in svojemu strategičnemu poslanstvu. Okrog silnih iti moderno seeidanih utrdb so v naglici delali zadnje priprave. Polagali so mine, kopali volčje jamo in prepletali žične ovire, ki so z njim zaprli vso ceste in železnice, ki so držale v mesto. Postavljali so nove baterije, pehota pa je zavzela svoje postojanke.
Medtem ko je pripravljena in težko oborožena trdnjava s svojo, več ko 100.000 mož veliko posadko, pričakovala prihoda ruskih armad, so se glavne avstrijske armade umaknile na črto \Visloka— Gorlice, da se tam odpočijejo ter spopolnijo svoje, formacije, ki so imele v zadnjih tednih velikanske izgube iu se tako pripravijo za novo bojevanje Avstrijski generalni štab vendar ni popolnoma za upal v uspešno obrambo trdnjave in je v veliki naglici pripravljal armado za novo borbo, ker je bila, kakor tiomo pozneje slišali, pomoč nujno potrebna!	(Dalje.)
Stran 4
eUOvBflfcC*, on« i. fcprm 1A8&.
gtm. 7K
Drobne novice
Koledar
Sreda. 1. aprila: Hugo, škof; Venoncij, Skof mučenec. Dan je danes dolg 12 ur 51 minut ter zraste do konca meseca za i uro in 37 minut nn 14 ur in 28 minut.
Osebne vesli
— Odvetnik dr. Fran Pichler je vpisan v imenik odvetnikov e sedežem v Mariboru.
KINO SLOGA
Danes (Umska drama nepopisno lepe vsebine
loko Je honCala ljubezen
Wllil Morsi >n Paula tvesselu
Danes ob 16., 19-1» ln 21-lfi url
Inel I
I
—	Drugega razreda v bolnišnici ni več. Včeraj je v ljubljanski splošni bolnišnici obstojal zadnjikrat li. razred, to je razred za bolnike, ki zmorejo plačati nekaj več ali pa imajo bolj5e zavarovanje za primer bolezni. Kakor znano, je sedanji minister za socialno politiko /e svojčas izjavil, da bo ukinil druge razrede po bolniSnicah. ker ne gre, da hi bili bolniki v lil. razredu zapostavljeni za bolniki 11. razreda, dasi so pogosto bolj bolni. Z začetkom proračunskega leta, to jc z današnjim dnem, je končno dosedanje stanje ukinjeno ter bodo vsi bolniki enako oskrbovani naj pripadajo kateremukoli sloju. V ljubljanski bolnišnici to ne pomemja mnogo spremembe. Dejansko je zaradi znanih razmer v bolnišnici bil tudi 17. razred na stopnji lil razreda, kvečjemu z izjemo, da sta bila v malih sobicah samo po dva bolnika, medlem, ko je v bolniških dvoranah redno po 40 do 90 bolnikov. Svojča6 je imela bolnišnica tudi I. razred, ki pa je bil ukinjen že pred leti.
—	Kako i« z izjavo studenškega župana
g. Kaloha. Maribor, 30. marca. »Pond. Slovenec« je danes objavil izjavo studenškega župana gosp. Alojzija Kaloha, v kateri izpoveduje,' da smatra sebe, kot tudi ostale kandidate na svoji listi kot kondidate ,IRZ in da njegova lista pod nobenim pogojem ni marksistična, kar pripoveduje tudi drugim listom, da bi jo kot tako deklarirali. Danes pa je g. Kaloh v mariborska lista »Mari-borer Zeitung« in »Večernik« objavil drugo izjavo, ki sc glasi: »Današnji »Slovenec« prinaša izjavo, ki mi jo je včeraj po končanih volitvah predložil nekdo v največji gneči, ki je dejal, da so se razširile govoricc, češ, da je moja lista komunistično-marksietična Hote1! sem le odkloniti takšne insignacije, radi česar sem podpisal izjavo, ne da bi jo prečila!. Na moji listi so bili kandidati vseh političnih struj, ker gre le za gospodarsko politiko občine Studenci.« — K tej drugi iziavi g. Alojziia Kaloha pripominjamo sledeče: V nedeljo zvečer tik pred zaključkom skru-tinija nam je g. Kaloh prostovoljno in nepozvano podal telefonično izjavo, ki je bila priobčena nato danes v »Pond. Slovencu«. G. Kaloh je prosil naše uredništvo telefonično, naj v izjavi posebej omenimo, da je on pri sestavi liste javil g. ministru dr. Korošcu, da je njegova lista JRZ, Ker smo ga po sprejemu izjave opomnili, da bi radi imeli to izjavo tudi pismeno, je temu pritrdil, obenem pa je zaprosil sotrudnika našega uredništva, da bi izročil to izjavo tudi uredništvom drugih mariborskih listov. Mi smo na to izjavo g. Kaloha dobesedno napisali, kakor nam jo je narekoval po telefonu in en član našega uredništva mu jo je odnesel v podpis. G. Kaloh ni izjave podpisal v nobeni gneči, ampak v pisarni občinske pisarne, kjer je izjavo nemoteno prebral, saj ni bilo v pisarni razen njega, člana našega uredništva in še nekaj oseb, nikogar, ki bi ga bil lahko motil pri svobodnem čitanju. G. Kaloh je izjavo pred pričami prečitaL čian našega uredništva je potem po podpisu izročil g. Kolohu tudi podpis njegove izjave, tako, da je spet imel priliko jo še enkrat prebrati in bi jo bil tudi zvečer lahko še enkrat telefonično preklical. G. Kaloh pa tega ni storil m nato smo jo objavili v »Slovencu«, ker pač verjamemo njegovemu podpisu. Če jo je preklical danes, ni naša stvar, da bi to preiskovali.
—	Birmovanje v ljubljanski Škofiji se bo začelo z 19. aprilom. Za to priliko priporoča preč. duhovščini Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani: sliko prevzv. knezoškofa dr- Rožmana (velikost 29X89 cm) 50 Din (fotografija); Vizitacijsko poročilo, komad 3 Din; Katehetsko poročilo, pola 1 dinar; Birmanski listki 100 komadov 10 Din; Liber konfirmatorum. pola 1.50 Din. Za birmance pa priporočamo molitvenike: Pri Jezusu, Večno življenje, Bogu, kar je božjega.
Svoji k svojim!
Za pranje perila uporabljajte vedno le res
domače izdelke! To je
PERION
pralni prašek — naš slovenski izdelek.
—	O spiritizmu bo predaval v radiu drevi ob 18.40 g. prof. Josip Šimenc. To je tretje in zadnje predavanje iz te zanimive tvarine v letošnji sezoni, Prvi dve, o okultizmu in o mediumizmu, sta obravnavali izredno 6odobna vprašanja.
—	Skupščina Gasilske zajednice dravske banovine. V poročilo »Ponedeljskega Slovenca« o skupščini se je v predzadnji odstavek vrinila napaka. Skupščina je namreč sklenila, da plačajo za tekoče leto gasilske čete le članarino v znesku Din 2 od člana v korist župana, dočim članarina zajednici sploh odpade.
—	Edinstvena knjiga! Slovenci smo končno vendar dobili priročnik za svetovno literaturo. To delo jc izvršil g. dr. Sušnik z vso vestnostjo in natančnostjo. »Pregled svetovne literature«, ki obsega 456 strani in slike posebej podaja karakteristiko pisateljev, vsebino njihovih del ml najstarejše do najnovejše dobe. Vsakdo, ki ga poklic poziva, da pozna vsaj pregledno vso svetovno literaturo, bo moral imeti ta »Preglede pri roki. Velika posebnost knjige je tudi v tem. da v celoti podaja zvezo slovenske literature s svetovno, kaj je iz našega jezika v razne druge, prevedeno in kaj iz drugih jezikov v slovenščino. Vsa literaturna vprašanja in smeri obdeluje v pregledni obliki. Knjiga se dobi v vsaki knjigarni. Založila pa jo je Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Vsem izobražencem za Velikonočl
Pregled svetovne literature, broš. 75 Din, vezano 95 Din. Naročite takoj pri Tiskarni sv, Cirila v Mariboru.
— Požar. V nedeljo 29. marca t. 1. ob 3 zjutraj je izbruhnil požar pri posestniku Jožefu Brezniku v Podvincih pri Ptuju. Goreti je začela stara s slamo krita hiša, ki se je uporabljala kot živinski hlev, skedenj in klet. Zgorelo je veliko sena, slame ter vse gospodarsko orodje s čistilnim strojem vred. Gasilci iz Dornave in Spuhlja so požar omejili in ogenj pogasili. Zakonca Breznik sta se pri reševanju živine močno opekla. Škoda znaša okrog 15.000 Din. Vzrok požara še ni ugotovljen.
Ljubljana
Predavanje v Ljubljanskem klubu
Ljubljana, dne 31. marca.
Nocoj ob pol 8 je imel v prostorih Ljubljanskega kluba predavanje urednik »Slovenca« g. A. Kuhar o »Povratku Husije v Evropo< s stališča diplomatske zgodovine. Predavatelj je svoje pre-duvanje razdelil v tri poglavja. V prvem je obravnaval prva leta sovjetske zunanje politike, ko se je posvetila predvsem Aziji, da jo organizira in jo prepelje nad Evropo in njeno kulturo. V drugem poglavju je navedel, kako se je Rusija, zapustivši Azijo, že začela približevati Evropi in tam navezala stike z nezadovoljnimi državami, da jih organizira za svetovno revolucijo. V tretjem poglavju pa jc pokazal zanimiv razvoj sovjetske diplomatske aktivnosti v čisto novem pravcu, ko je Rusija začela obračati hrbet tudi nezadovoljnim evropskim državam ter se vezati z onimi, ki jih je v prvih letih revolucije imela namen zrušiti. Višek je zunanjepolitična spreobrnitev sovjetske Rusije dosegla, ko je priglasila svoj vstop v Zvezo narodov in ee s Francijo povezala, z vojaško pogodbo, priznala evropska načela o nedotakljivosti mirovnih pogodb in postala navidezno varuhinja evropske varnosti.
Prirediteljem predavateljskih večerov Ljubljanskega kluba se je treba zahvaliti, da nudijo priložnost za tako poučne večere, ki širijo obzorja.
Rejec malih živalic - oropan
Na nepojasnjen način je bila odneSena iz pisarne, Karunova ul. 10, vsa naklada lista »Rejec malih živali neznano kam. Vzrok temu l>o vsekakor dragocena priloga, priložena vsaki številki, ki je vsebovala navodilo za tisočdinarski dohodek. Za izsleditev storilcev so razpisane nagrade. 4597
tel. 22.21 KINO UNION TBL-««•"
Lehdrjeva najzabavnejša opereta v glav. vlogi	V ^^ __	■
Marta Eggerth V^ Ivf V-' 1U
Hans Moser - 'da Wiist • Leo Slezak
Danes ob 16., 1915. in 21'15. uri Tega sporeda ne smete nikakor samudUl j Zk 3 url streha tn zabave Vam lunilmo!
— Za veliko noč dva avtoizleta! Benet.ke-Padova "40 din. Sušak-Crikvenica 175 diti Prijave: i/letna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«.
G) Vogelni kamen, katerega bo na cvetno nedeljo g. škof dr. Gregorij Rozman blagoslovil
in vzidal v cerkev sv. Terezije D. J. na Kode-ljevem, je izdelala in podarila tvrdka Vodnik. Kamen bo že v soboto razstavljen na kraju blagoslovitve na Kodeljevem.
0 Lažji obisk bolnikov, še v začetku letaš-( njega leta in vse lansko leto so bili obiskovalci bolnikov v ljubljanski bolnišnici izpostavljeni vsem mogočim šikanam. Tako so morali skozi vežo. bili so pod strogim nadzorstvom, do sekunde natančno so se morali držati ure, itd. Sedanji vršilec dolžnosti upravnika bolnišnice g. primarij dr. Robida se trudi, da tako postopanje počasi ublaži ter da med občinstvom ne vzbuja več sovraštva do uprave bolnišnice. Obiskovalci hodijo sedaj zopet skozi železna vrtna vrata, niso izpostavljeni skoraj policijski kontroli, dasi na drugi strani novi upravnik zelo pazi na red. Pokazalo pa se je, da sc da red še lepše vzdrževati, ako je dobra volja na obeh straneh.
O Mesarji bodo ob nedeljah počivali. Mesarski pomočniki v Ljubljani so že dolgo vodili borbo za uvedbo popolnega nedeljskega počitka. ki ga seveda prav tako zaslužijo, kakor drugi poklici. Zahtevo mesarskih pomočnikov so podprli tudi številni ljubljanski mesarski mojstri, ki so predložili g. banu dr. Natlačenu lastnoročno podpisane izjave, v katerih se strinjajo z zahtevo po uvedbi nedeljskega počitka. Ban dr. Natlačen je sprejel to izjavo na znanje ter odredil, da bo v bodoče počivalo delo v ljubljanskih mesnicah, mesarskih stojnicah in prekajevalnicah vse nedelje in praznike iz-vzemši mesece junij, julij in avgust, ko bodo ti obrati odprti do 9. Ako sta nedelja in praznik zapored, do dopuščeno delo na prvi dan do 9.
© Okultistični večeri v Ljubljani. V Zagrebu in drugih krajih je dosegla velike uspehe dvojica g. Rette Obradoviča in njegove soproge gospe Fat-rne. Oba kažeta presenetljivo spretnost v čitanju misli in podobnih okultističnih zadevah. Ta dvojica pride ta teden v Ljubljano ter nastopi v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek v dvorani Delavske zbornice. Dvojica obljublja zelo pester program, ki se bo vsak večer menjal- V Ljubljani je precej interesentov za okultistične zadeve in nedvomno je. da bo g. Retta tudi v Ljubljani uspel.
© Eno leto robije za tatvino kolesa. Francetu Z., ki je bil že 13 krat kaznovan na skupno 2 leti in 11 mesecev, je 23. novembra lani ponoči šinilo v glavo, da se je splazil v klet šole v Mostah in od tam odpeljal 600 Din vredno moško kolo. Zaradi te tavine je včeraj stal pred tremi sodniki. Na zadevno vprašanje predsednika malega senata je France odvrnil: »Vzel sem kolo. Hotel sem se peljati v ftiško. Pozneje bi kolo vrnil.< Predsednik: »Kako to? Pozneje ste kolo prodajali v kavarni Csntral za 100 Din! >0 tem nič ne vem. Bil sem vinjen.c Stražnik je pozneje Franceta aretiral in mu kolo zaplenil. France je bil zaradi tatvine koleaa obsojen na 1 leto robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta- France s sodbo ni bil zadovoljen in se bo pritožil na apelacijo.
Ojjl|te h Vobse rr1 »npn1 ivtdki
Ivan iax in sin, Ljubljana. Gosposvetska c. 2
| Cena od Din 850'- naprej |
© Kino Kodeljevo igra danes po znižani vstopnini »Veselite se življenja« (Leo Slezak).
© Velikonočna šnnka daje našim gospodinjam mnogo skrbi. Saj je kot v loteriji, dobiti res izvrstno šunko, že nekaj lei sem pa je to za ljubljanske gospodinje rešeno vprašanje: šunka VViigererca prekaša vse. Ljubljanski meščani ne iščejo več drugih šunk, ker jim Wiigerercn povsem ustreza, tako po oknsu kakor po pravilni prekajenosti. že sedaj si dajo Ljubljančani rezervirati za Veliko noč šnoko Wnenrerco v odlični naši delikatesni
Zakaj si ne kupite . . .
poceni udobnosti!
TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA - KAMNIK
Izredna priložnost za nakup: Od l.do 10.aprila v naši poslovalnici v Ljubljani, Kersnikova ulica 7.
Vrtni stoli!	Sklopni fotelji!	Ležalni stoli!
trgovini V. A. Janeš, na Aleksandrovi cesti, pri Operi. Telefon 34-55. Ni treba poudarjati, da ima ta delikatesna trgovina v zalogi vsa speci-jalna jedila, izvrstna vina v buteljkah, šampanjec in najboljša domača vina čez ulico.
- Pri zaprtju, motnjah t prebavi vze-aiite zjutraj ua prazen želodec kozarec naravne »Frauz-Josef crenčlee«.
© Dobra planinska oprema naj bo poznana vsakemu planincu. Kako se dobro opremite, preden greste na gore, Vam bo povedal v sredo 1. aprila v alpinistični šoli T. k. Skale g prof. Marjan Lipovšek, ki ni samo odličen pianist, ampak tudi izvrsten alpinist in predavatelj. Vstop prost.
Maribor
□	Romunska kraljica mali je potovala skozi Maribor. V ponedeljek ponoči je potovala skozi Maribor romunska kraljica-mali Marija. Dospela je v svoiem dvornem vozu, ki je bil priklopljen rednemu avstrijskemu brzovlaku ob 2.36. V Mariboru so priklopih še dva dvorna vagona, ki sta prispela včeraj iz Belgrada ter je visoka gospa nadaljevala vodijo z zagrebškim brzovlakom ob 3.20. V Mariboru sta jo pričakovala ordonančni oficir in delegat generalne želežniške direkcije. Na kolodvoru so bili ob prihodu vlaka samo organi javne varnosti v Mariboru.
□	Mestni načelnik dr. Alojzij juvan je odpotoval v Belgrad zaradi intervencije v zadevah mestne občine, posebej še zaradi proračuna za leto 19%-37.
Paš Anton, Maribor, Slovenska ulica št. 4
priporoča spomladanske modne novosti za dame in gospode.
□	Eni so delali, drugi se hvalijo. Stanovalci v železničarskili hišah so se oddahnili. G. ban jim je s svojo odredbo rešil streho nad g.lavo. Sedaj, ko je vse končano, je nastopil čas za mariborske socialiste, da si po stari navadi lastijo zasluge za uspešno rešitev vprašanja. Tn res razglašajo sedaj v svojem časopisju, da je edino zasluga odvetnika dr. Reismana, da niso bile hiše prodane. Dobro, da mariborski železničarji vedo. kdo se je boril za njihove -pravice, drugače bi g. dr. Reismanu mogoče res še verjeli.
H Novi avtobusi so dospeli. V ponedeljek popoldne sla pripeljala iz Niirnberga v Maribor garažni mojster mestnega avtobusnega prometa Grušovnik in šofer loško Vidic dve šasiji novih avtobusov znamke MAN Karoserijo bodo izdelale domače tvrdke in bosta oba avtobusa še pred pričetkom poletja prišla v promet na progi Maribor-Crlje.
Kronična zapeka in niene slabe nosledlce, posebno motnje v prebavi se morejo preprečiti z že davno
preizkušenim sredstvom za čiščenie, z naravno
Franz-Josefovo
grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehaio na želodcu in črevih, pa piio Franz-Josefovo vodo, so zelo zadovoljni z o'<usom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. br. /!S5.
□	Gospa Gjungjenac gostuje jutri zvečer v Mariboru in nastopi v vlogi Madeleine v opereti
»Ples v Savoyu«. Predstava je za abonma A. —
□	Klub SKAS ima drevi ob osmih družabni sestanek pri »Zamorcu«.
□	Magdalenska župnija priredi na Cvetno nedeljo 5. aprila ob pol 17 na Ljudskem odra, Aleksandrova 6, cerkveno postno proslavo. Vprizori se verski misterij »Skrivnost sv. maše«. Sodelujejo člani Ljudskega odra in magdalenski pevski zbor. To bo edinstvena prireditev, ki je Mariibor še ni videl. Rezervirajte si vstopnice.
□	200 Din, kdor najde gluhonemo. Pred tremi tedni je odšla od doma posestnika Marja Hoz-iana v Gaiževcih njegova gluhonema svakinja g. Barbara Bajter. Hozjan obljublja 200 Din nagrade tistemu kdor bi nnšel gluhonemo žensko
D Kap je zadela posestnieo Marijo Riedl ua Zrkovski cesti 2) na Pobrežju. Biln je stara
67 let. — Na Ptujski cesti 80 na Pobrežju je umrl v starosti 7" let strojni mojster državnih železnic Jurij Ilriberšek. — V nežni dobi 6 let je ugrabila smrt Vladimiro Tvanuša. hčerko elektromonterja. Svetila pokojnim večna luč!
H Samoveznice, ovratnike, gumbe in druge moške novosti dobite v trgovini Ribarič v Rotovžu
H Fotoklub Maribor prične jutri ob 20 v telovadnici trgovske akademije foto-tečaj s predvajanjem lepih skioptičnih slik.
□	Boj proli peronospori s sodo. O uporabi sode v škropljenju vinske trte proti peronospori bo predaval julri 2. aprila v tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli dr. inž. Norbert Lorber. Predavanje bo ob 16 in je brezplačno.
□	Delavci kurilnice prosijo za akordne premije. V železniški kurilnici so mezde tako nizke, da delavci nc morejo izhajati, zlasti odkar so se živila podražila. Vložili so na merodajna mesta orošnjo, da se zopet upelie akordni sistem, ki ie bil v veljavi v kurilnici do leta 1932 in se jim novrne 10% mezdna povišica, ki so iim jo leta 1932 vzeli s pripombo »začasno« Obrnem pro-sjo tudi za noHelitev službenih oblek kakor so sc v prejšnji službeni dobi dodeljevale.
Ptuj
Osebna vest. Mestni župan g. dr. Alojz Remec, ki se je mudil več dni v Belgradu v služ-beih zadevah, se je vrnil in prevzel svoje uradne posle.
Mestni proračun odobren. Finančni minister je proračun mestne občine ptujske odobril v polnem obsegu, kakor je bil predložen.
Cel je
& Osebne vesti. Včeraj je izročil zdravstven) uadsvetnik in šef Zdravstvenega doma, mestni fizik dr. Jakob Reberuik, posle svojemu nasledniku mestnemu zdravstvenemu referentu in vodji oddelka za zdravstvo in socijalno skrbstvo dr. Ivanu Podpečanu. — Danes, 1. aprila, nastopi svojo službo na mestnem magistratu gradbeni tehnik g. Venčeslav Lang.
0 Ne zamudite Bi ogledati velike umetnostne razstave slik in kipov v Celju, Hotel Union.
& Apologetični odsek DMK ima drevi sestanek. Na dnevnem redu je predavanje: Naše delo.
0 Kolesarska nesreča. Svetko ivan, 22 letni brivski pomočnik pri Federmajer v Žalcu, se je 30. marca peljal s kolesom iz Žalca proti Št. Petru. Na sredi pota nekje ga Je srečal neznan osebni avto, ki ga je tako nnesrečno povozil, da mu je zlomil desno roko, na desni nogi pa mu je odtrgalo kos mesa. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
0 Celjski Zvon priredi v nedeljo, 5. aprila, ob 5 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice svoj redni letni koncert. Občinstvo opozarjamo, da ne zamudi izredne prilike, ker ee bodo na tem koncertu izvajale do sedaj v Celju še neizva-jane skladbe. Na plakatih je pomotoma izostala objava za predprodajo vstopnic, ki bo od četrtka dalje v podružnici »Slovenca«.
Trbovlje
Politično predavanje. Ni res, da segi ozmerjal kmete, kako so neumni, da vse verjamejo »gospodom s kroglcem.« Res je, da sem izvajal: Delavci so v teh čaaih popolnoma odvisni od socialne zaščite in se vsled tega morajo brigati za zakone in imajo rudarji tudi dovolj časa, ker delajo le 3 dni v tednu. Le kmetje v hribih lahko prepuščajo skrb za zakonodajo drugim, ker morajo garati od zore do mraka ves teden in čerto še v nedeljo, ter radi tega čeeto prepuščajo gospodom, kam bodo vrgli kroglico. — Ni re«, da sem dal koga pometati iz dvorane, ko si. ugovarjali nekateri predavanju in ni res, da bi bil »Slovenčevega« poročevalca zmerjal z judežem in garjevo ovco. Res je, da sem nad govorom znotilcem rekel, da se nc damo izzivati in so nato zborovalci klicali »ven z njimi« in tudi res nekoga odnesli iz dvorane. Niti »Slovenčevega« poročevalca, niti koga drugega nisem zmerjal, posebno pa ne z judežem ali garjevo oco. — Dr. Avg. Reisman.
Litija
Složen nastop kmetov rodi uspehe. Pod tem
naslovom smo v »Slovencu« z dne 26. marca poročali, da so na širšem sestanku kmetov iz litijske in šmarske občine v Društvenem domu v Šmartnem na praznik sv. Jožefa nekateri plačani Mačkovi agenti hoteli motiti govor g. Hinka Le-bingerja. Od verodostojne strani smo prejeli poročilo, da takih agentov na sestanku ni bilo in jih med tamkajšnjimi kmeti sploh ni. Na sestanku, ki je bil sklican zaradi določitve živinskih cen, so bili zbrani kmetski fantje in možje, nad sto po številu, ki so vsi organizirani pristaši JRZ in ; člani podružnice Kmetijske družbe. O plačanih i Mačkovih agentih sploh ni govora, ampak je šlo samo za čisto notranjo strankarsko zadevo,
Naznanila
Ljubljano
1 V ponedeljek, dve 6. t. m. bomo iirvič sliSft'* v .konc&rtrri 4 varani i Izvedbo orfttorija v polni zasedbi. kakor je pisarna: Solisti, »bor, orgle in orkest^ l)n zadosti vsem zahtevam parMture, se Glasbena Ms-tioa lu ustrašila stroškov, da i>ostavi v UtMons«o dvorano tudi koncertne orgle, last stolnega dekana in kanonika dr. Frančiška Kimovcn. Orgle bo prestavil orglarski moMer Fran Jenko i« »t. Vddn m zaiJnc dane? že s postavljanjem. Solisti «o: Zvoninur« Župovčeiva, SlrukelJ-Verbič Milana, tenorist Autmi Drraota ta basist ravnatelj .1 ul i,1 Betetto. Zbora Je U30 orkestra pa fifl. vsi r>od vodstvom ravnatelja MorK* Poliča. Izvajal so I ki Lisv.tov oralon-ij Kristus. Preprodaja vstopnic v knijgnrni Glasbone Matico
1 Kino Kodeljevo igra dan»s po znižani vstopnini »Vosplito se -življenja . v katornr i>ojf Slezak.
1 \'o<mo sltiibu i mojo lekarne: mr. Lenstok. »<«-ljeva c. 1: mr. Bahovee, Kongresni trg 12 In inr' K omot ar. Vič.
Cerkveni vestnih
Isšel je slovenski obrednih- po katorem sc 1««'° v nedeljo ob i>op. vršili slovnsni obrodi blagoslovitve vognln^ga kamna nove enrkve na Kodpljfvem. IVihl se v Saloz. mladinskem domu in »tano 1 dinar.
Duhovne vaje :n fene in dekleta sc prlono drevi ob 8 v kapelici Sal("zt!au»V:egJl mladinskega doma na Kodeljevem. Pridigal lili l*i g. Štefan TemMn. Drevi bo ob R pridiga, naslednje dni pa zjutraj ob S ln zvečer ob 8.
IVnŠP <fiici5fiM>
Drevi Imata svoj reden sestanek: Akadrnis*n kongrugaeija Maiiliuega Oznanenja ob 20.1.1 v kapelici oo frančiškanov in kongrogaeija Kraljice apostolov ili VI v nrostorlb Jezuitskega samostan«. Profekta
Gospodarstvo
Novi ljubljanski proračun
ZA LETO 1936—37
S 1. aprilom 1936 stopi v veljavo novi proračun meslne občine ljubljanske za 1936—1937. Kakor smo že poročali, ne izkazuje sedaj odobreni proračun v primeri s predlogom, kakor ga je poslalo mestno načelstvo v Belgrad, nobenih velikih izprememb. Znižana je doklada na dri. neposredne davke, znižane pa tudi nekatere troSarine. Druge izpremembe so malenkostne.
Skupno znaša proračun v rednih dohodkih in izdatkih 103,589.542 Din (1935—1936 sestavljen po istih načelih kot sedanji: 85,721.444 Din). Izredni proračun pa izkazuje v dohodkih in izdatkih vsoto 7,523.374 Din.
Pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske prinaša v primeri z lansko finančno uredbo o proračunu novo določilo glede občinske veselične davščine, po kateri se oprošajo te davščine tudi kulturna društva za svoje gledališke predstave in športna društva za amaterske tekme. Ta oprostitev pa ne velja za občinske prireditvene takse, ki jih morajo kulturna in športna društva kljub temu plačevati. Tudi občinske davščine za prenočišča so oproščeni častniki, drž. in avtonomni uradniki, če potujejo službeno.
PAVŠALIRANJE OBČINSKE DAVŠČINE NA POTROŠNJO
Za proraunsko leto 1936—1937 se obč. davščina na potrošnjo pavšalizira. Za osnovo služi količina lani potočenega vina in piva is je mesečni pavšal za gostilne, zajtrkovalnice in vino-toče 1 Din od litra. Kavarne se razdele v dve skupini: prvo tvorijo nočne kavarne in one, ki plačujejo več kol 60.000 Din brutonajemnine, mesečno 600 Din, drugo pa ostale z mesečnim pavšalom 300 Din. Za veselice se odmerja pavšal od prodanih vstopnic po 25 par od vsake vstopnice.
REVIZIJA UVOZNINE IN TROŠARINE
Občinski svet je pooblaščen, da more trošarino ali uvoznino znižati, če bi se v teku prorač. leta pokazala v praksi prevelike trdote v posameznih postavkah troš. in uvozne tarife.
Za vsako namestitev v občinski službi, za katero ni morda predpisan odobritveni sklep mestnega sveta, je potreben sklep fin. odbora.
V mestni službi ne sme nihče opravljati več plačanih mest.
LINEARNA REDUKCIJA PLAČ
S 1. aprilom se izvede tale linearna redukcija služ. prejemkov vseh mestnih uslužbencev: Pragmatičnim nameščencem, vpokojencem in pogodb. nastavljencem se znižajo bruto prejemki na dan 1. okt. 1935 za 10 odst. onim, katerim je bila 1. 10. 1925 ukinjena rodb. doklada za ženo in deloma tudi za otroke, pogodbenim nameščencem in dnevničarjem, ki »o bili prizadeti 1. 10. 1935, za 15 odst. pa se znižajo plače samskim uslužbencem in ■vpokojencem, samskim in poročenim
Zborovenje
ljubljanskega trgovstva
Ljubljana, 81. marca.
V&Taj je bil v Trgovskem domu občni zbor Združenja trgovcev v Ljubljani. Opozarjamo, da smo predsedniško in tajniško poročilo že objavili in ae danes omejujemo na poročilo o nadaljnjem poteku občnega zbora.
Uvodno je predsednik g. Sos6 pozdravil zastopnike Zbornice, mestnega načelstva in sorodnih ter prijateljskih gospodarskih organizacij. Posebej 6e je v predsedsrtvenem poročilu zadržni na ljubljanskem proračunu- Ker plačajo po njegovih izvajanjih 45 milj. vseh občinskih davščin od 103 milj., imajo pravico zahtevati upoštevanje svojih želj in nasvetov. Glede rekonstrukcije odbora ni zakonite možnosti za pritegnitev okoliških zastopnikov v odbor.
Nato je zborovalce pozdravil v imenu Zbornice g. Ivan, Jelačin, ki je v daljšem govoru opisal aktualne težave vsega slovenskega gospodarstva. Naše gospodarstvo je v stalni defenzivi ter se bori trgovstvo za svojo eksistenco. Zavezan se za dovolitev izvoza sena, ki je težko oškodovala interese nekaterih obmejnih krajov v naši banovini, ki bi lahko eeno prodali po 1.70 Din za kilogram. Svoj obširni govor je zaključil z željo, da ljubljansko trgovsivo napreduje ter se drži svoje stanovske organizacije.
Za njim je izpregovoril v imenu župana dr. Adlešiča g. dr. Frelih- G. župan dr. Adlešič je odredil obrtnim referentom udeležbo na gospodarskih stanovskih zborovanjih, da sliši pritožbe gospodarskih krogov. (Op. uredn. Včasih na občne zbore ni bilo nobenih zastopnikov z magistrata,
tt«T»'
uradnicam ter poročenim uslužbencem in vpokojencem, katerih žene so v službi.
Za mestne delavce se znižajo rodbinske do-klade stalnih delavcev za žene in otroke, od 5 Din dnevno na 3 Din dnevno. Mezde do vpključno 4 Din ostanejo neizpremenjene, ostale pa se znižajo.
Za prekourno delo se praviloma ne dovoljujejo nagrade, razen za nekatere določene primere.
V naslednjem podajamo končne številke ljubljanskega proračuna za 1936—1937 v izdatkih) (v oklepajih prvotni predlog obč. svetu):
OSEBNI IZDATKI:
144.000, zmanjšanje plače predsedniku, odpadla plača podpredsedniku 8(5.400), prejemki občinskih uslužbencev 11,599.450 (11,116.187 din, prvotni predlog povišan zaradi prejemkov novih doho-darstvenih paznikov), pokojnine 3,146.314 (isto), osebne nagrade in doklade 250.252 (isto), prejemki nameščencev podjetij 4,173.997 (isto), prejemki nemeščencev priključnih občin 353.640 (isto), pokojnine nameščencev priklj. občin 4.545 (isto).
STVARNI IZDATKI:
Občno upravno oblastvo 2,470.835 (2,503.335), ossbna in imovinska varnost 1,527.60 (isto), pro-sveta 1,293.552 (isto), finančna stroka 10,872.869 (isto), gradbena stroka 8,340.018 (8,395.518), narodno zdravje 1,487.560 (1,525.014). socialno skrbstvo 4,518.506 (isto), trg. itd. 102.400 (isto), občinsko gospodarstvo 1,272.811 (isto), vrtnarija, gozdarstvo in poljedelstvo 601.140 (isto), dotacije, podpore itd. 3,708.325 (3,653.844). prenešen delokrog 117.420 (isto), ostali izdatki 2,896.298 (isto), neporavnane obveznosti priklj. občin 2,901.298 (2,881.298), stvarne potrebščine mestnih podjetij 41.263.769 (41,808.574), prorač. rez. 600.000 (isto).
DOHODKI:
Dohodki se razdele sledeče: občinske doklade 8,870.064, takse 10,986.144, trošarina 23,670.975 (prvotni predlog 24,220.762), odkupnina za osebno delo 150.000, dohodek od imovine 11,009.382, narodno zdravje 381.000, socialno skrbstvo 85.224, finančna stroka 55.000, dohodki mestnih gospodarskih podjetij in ustanov 45,504.122, ostali dohodki 2,847.631, razni nepričakovani dohodki 30.000 din.
Med občinskimi davščinami je kot rečeno pi-žalo finančno ministrstvo doklado na državne neposredne davke od predlaganih 65 na 60%. Gosta-ščina je predvidena v znesku 3,288.802 din, prvotno 2,406.747 din. Veselični davek je proračunan na 372.000 din zaradi povečanja stopnje od 9 na 10% za kinovstopnice (prvotno 347.000).
Od predlaganih trošarin se je zmanjšala trošarina na sladkor od 50 na 20 par, ukinjena jo predlagana trošarina na del radijskih aparatov, nadalje pa tudi trošarina na petrolej. Efekt teh znižanj je približno 550.000 Din. Med ostalimi dohodki je nova postavka 100.000 Din kot prispevek banske uprave za trgovsko akademijo.
kar so trgovci tudi grajali.) Mestna občina preganja krošnjarstvo, kolikor more in nalaga kroš-njarjem velike kazni, tako da jih višje instance kot preostre celo razveljavljajo. Zborovalce je v imenu Zveze trgovskih združenj pozdravil tudi g. Bahovec.
Poročilo o računskem zaključku za lansko leto je podal g. A. Verbič, kakor tudi o proračunu za 1936. Za nadzorstvo je poročal g. V- Naglas, na kar je bila izglasovana razrešnica in sprejet proračun. Na predlog g. Jelačina je bilo sklenjeno za člane Združenja naročiti tedensko izdajo Trg. lista. Sprejet je bil predlog g. Verbiča, da se ustanovi stanovski socialni sklad.
Sledila je debata o nekaterih aktualnih vprašanjih ljubljanske trgovine, tečajev deviz, določb trg. zakonika itd. G. St. Florjančič je poudaril zahtevo trgovcev, da se na 5 praznih mest v občinskem svetu |>okličejo trgovci. G- Soss je izjavil, da je o tem že govoril z g. županom, ki je tej misii zelo naklonjen.
Gospodarska literatura
Obrtna banka kraljevine Jugoslavije bo izplačala za 1935 dividendo 8 Din, dočim je dividenda za 1934 znašala 7 Din (v prejšnjih letih se je dividenda gibala takole: 1928 4 Din, 1929 9 Din, 1930 14 Din, 1931 11 Din, 1932 —, 1933 7 Din. 1934 7 Din, 1935 8 Din za delnico, katere imenska vrednost je 200 Din). Posojil je bilo na novo dovoljenih za 51.87 (plus 5.03) milj. Din. Posojila zadrugam so se lani zmanjšala od 23.5 na 22.6 milj. Din. Razdelitev plasmana je bila naslednja: centrala 67 (65-8), Zagreb 14.2 (13.8), Ljubljana 11 (10.5), Sarajevo 10.3 (9.05), skupno 102.5 (99.24) milj. Din. Vloge na knjižice in tek. račune so padle pri banki lani od 42.8 na 39.24 milj., od
SREČKE
državne razredne loterije
A. REIN I DRUG °"ZS
anje: 7. in S. aprila t. 1.
lega pri centrali od 18.7 na 18.65, v Zagrebu od i 11-8 na 7.8 in v Sarajevu od 3.2 na 2.1, dočim so | pri ljubljanski podružnici narasle od 9.1 na 10.7 I milj. Din.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Iz
poslovnega poročila za 1935 je posneti, da se je število podružnic banke zmanjšalo od 12 na H). Med večjimi izpremembami v rač. zaključku je omeniti prenos dveh uradniških hiš na |>ok. fond uradništva, ki znaša 7.26 milj. Din. V starem poslovanju so se vloge na knjižice in upniki zmanjšali od 238.05 na 220.7 milj-, povečali pa v novem poslovanju od 44.84 na 63.8 milj. Del zmanjšanja je Sel na prednostno glavnico 10 milj. Diu. Ree-skont se je zmanjJal od 38.2 na 28.25 milj. Med aktivi so se predvsem zmanjšali dolžniki od 153.5 na 131.84 milj. Stroški banke «o zopet začeli naraščati: upravni od 3-89 na 2.42, plače pa od 6.1 na 6.7, davki od 0.7 ua 0.9 milj. Odpisi negotovih terjatev so se zmanjšali od 11.1 na 4.3 milj. Din.
=Spwl
Borza
Denar
Dne 81. marca
Neizpremenjen jo ostal le Curih, dočim so vsi drugi tečaji narasli. V zasebnem kliringu je popustil avstrijski šiling na ljubljanski borzi na 9.22- 9.32. na zagrebški na 9.17—9.27, na belgraj-ski pa na 9.15—9.25. Grški boni so notirali v Zagrebu 81 blago, v Belgradu 30.75 blago. Angleški funt je ostal na naših borzah neizpremenjen na 249.20— 250.80. Španska pezcta je notirala v Zagrebu 6.24—6-84, v Belgradu 6.85 blago.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.85 do 14.05, v Zagrebu na 13.76 13.96, za ultimo aprila 13.75- 18.95, za ultimo junija 13.7350 do 13.9350, v Belgradu so notirali 13.7959 -13.9959. « Ljubljana. — Tečaji s primoin. Amsterdam, 100 hol- gold. . . . 2066.01 —2980 <50
Berlin, 100 mark...... 1749.20—1763.0«
Bruselj, 100 belg ...... 710.24— 745.31
Curih, 100 frankov .... 1434.22—1431 29
London, 1 funt ....... 216.34— 218.39
New York, 100 dolarjev . . . 4343.94—1380.25
Pariz, 100 frankov...... 288 61— 29006
Praga, 100 kron ...... 181.12— 182.22
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.26, London 15.2135, Ne\v York 307.25. Bruselj 52, Milan 24.30. Madrid 41.975. Amsterdam 20R.30, Berlin 123 Dunaj 56.25, Stockholm 78.45, Oslo 76.45. Kopenhagen 67 90. Pra^a 11.725, Varšava 57.875. Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. Helslngfors 6.70(75. Buenos A i res 0.845.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 80—82, agrarji 45 -47, vojna škoda promptna 357 360, begi. obvez. 65 do 67. 8% Bler. pos. 81 88, 1% Bler. pos. 72—73, 7% pos. Drž- hip. banke 81—83.
Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. pos 80.50 den., agrarji 46.25 den., vojna škoda promptna 359.25 do 360.50 (359.50, 360), hegl. obvez. 66-457, dalm. agrarji 61.50 den., 8% Bler. pos. 81.25 -82.50, 7% Bler. pos. 72.50 -73.50, 7% pos. Drž. hip. banke 81.50—82.50 (82). — Delnice: Narodna banka 6400 den., Priv agrarna banka 246 den., Osj. «ladk. tov. 140—150.
Belgrad. Drž. papirji: 1% in vest. pos. SI .50 do 82.50 (82), agrarji (45.50), vojna škoda prompt. 358.50—359.50 (360, 359), begi. obvez. 66-06.25 (66.25); 64.40—64.75, 8% Bler. pos. 81.50 -83, 7% Bler. pos. 72.50—73 (73). — Delnice: Narodna banka 6350—64O0 (6375), Priv. agrar- banka 2-15 do 246.50.
Žitni trti
Novi Sad. Pšenica : bč., srem. in ban. I5f> do 158, bč. okol. Sombor 155—157, bč. ladja Tisa
158—160.	bč. ladja Begej 157—159. slav. 162—164.
-	Oves: bč- in srem. 132—134., slav. 134—136. - Rž: bč. 132.50-135. - Ječmen neizpr. - Koruza: bč., srem. in ban. 107—109. - Moka, otrobi in fižol: neizpr. - Tendenca slaba. Promet slab.
Sombor. Pšenica : bč. okol- Sombor 156 do 158, gor. bč. in srem. 168—160, slav. 163—105, juž. ban. 158—160, gor. ban. 160—162, bč. ladja kanal
159—161,	bč. ladja Begej in bč. in ban. potiska Slep 160—162- - Oves: bč., srem. in slav. 130—135.
-	Rž in ječmen; neizpr. - Koruza: bč. in srem. 107—109, bč. in srem. aprila—maj 110-112. — Moka in otrobi: neizpr. - Fižol: bč. 170—175. —
Cros-country za dri. prvenstvo
V	uedeljo 5. aprilu se vrši ua igrišču koro-tana i ross country tek na 10 km, katerega se udeležijo najboljši tekači Jugoslavije. Največja borba se bo bila med ljubljanskim Priniorjem in Ilirijo, a tudi druga mesta naše države bo<lo resno posegla vmes. O tem teku, /a katerega vlada že danes uie<l ljubljanskim športnim občinstvom veliko zanimuuje, bomo še poročali /a udeležbo je dovoljena polovična voznina.
CROSS COUNTRY MLADIKE
V	nedeljo, dne 29. t. m., je SK Mladika priredil cross eountry za svoje člane. Nastopili pa so izven konkurence tudi Mani našega mla<lega mnogo obetajočega kluba Planine.
Juntorji so tekmovali na progi ^ km. V konkurenci je dosegel najboljši čas Novljan L. 18 minut; 2. Žagar: \ Možina; 4. Cotič. Najboljši čas je dosegel Košir (Planina) 17 minut.
Seniorji so tekmovali nu progi 7 km. I. Boh j 3? minut; 2. Stepančič; Vetrih; 4. Brajnik; : Štirje prvoplasirani so dobili lqia praktična darila. Za prireditev je vladalo veliko zanimanje.
Občni zbor kluba slovenskih kolesarjev v Cetfu
Klub slovenskih kolesarjev v Celjn Jr Imel v soboto svoj rodni letni olnHl i zbor v h o h-hi Hubert ne. ZIm>r Je otvoril in vodil g. Mirko Kaj«, k<i ae Je uvodoma »pomnil lansko loki preminulega častnega predsednika g. Drago BernordUa in ne. Julijam' Kramar-Jove, rtjn spomin so zborovale! počastili 8 klici *Hla-va«. Predsednik Je v »vojein [hno^IIu nied drugim omenil, da Je tetOHiiji občni r.hor rekordno obiskan, kar polrjIIJe, da Je klub v minulem loto inteizivno deloval ir «e Jo tonili zahvaliti ngiluemn odboru.
Tajniško ik>i'0'M1o, ki ua Je podal g. l*e«kovbck zolo obširno potrjuje napredek kluba v prešlem lotu. Klub Jo imel obilno kormpoudenoo 19 rednih Manov, o<1 teh pri Zve« 1 verificiranih 18 ter dva kastna člnna. It v on tt-ga Se podporne. lliagainik kohp. ftumer Je poročal, da ie imel klub nad silim Din iaaatkov in ravno toliko dohodkov. Imovina kluba skupno ■/. inventarjem sc coni nu približno Din ?."><K). 1 r. tehnliičegn poročila g. S|M*-a Je razvidno, da Je kitih priredil v lanskem i lotu ,1 klubske dirke, incdkliihskl dirki, in Zvezno ' dirka v ('.olje. Klulniv prvak zu te'o ltl3,r»-86. Je gosli. Poženel Stanko, Junlorski prvnk Mnriliors-ke Podzveve pa Je g. Polak Kdo. I'/-ven tega si .ie g. Fahjan priboril drugo mosto glavne skupine podzvezmega prvenstva in (triu'-.ner .tn&o drugo mesto Jim. skupine noibvmiOKa prvenstva. PolMna prog na katerih Je klub in- i rosi i 1 dirke /.naše škilimo CS0 km.
Pri volitvah io bil ponovno izvoljen 7ji pred-sodnika g. Fajs Mirko, podpredsednika gosp. A man •loftko. tajniika g. Tjcsko i 'k. unnic*t.ni>k g. Cepin, blagajnik g. Sunier, name-mik g. fipos, tohnU^fi, re-I Teronl g Ilremene, odborniki gg. finin*. Kramar.;Ob-j lati, l.ainpret, Šeligo In Vnrlec. Ito\ i/orja gg. Wajtncr t in Bu&ko.
Pri slučajnostih se ie dnlmMto, da priredt^klub j otvoritveno dirko, ihlo 10. aprila.
SK Grafika. Danes od 1,5 naprej obvezen trening v* vse igralce uu igrU u Primoija.
Z bor smufkih ufiiteljpv oi><r7ar.in Plnne, dn se vr-šo redni /.borovi sestanki vsn.k četrtek ob iS v 7vp7.11 i pisarni TyrAeva T./IV. Za gg. člane odbora je iule-it-?.hn obvmna. — Tajnik II.
ZSH tlfnrmen* i' predsedstva. Polivajo ae vso sekcije, du takoj nn.ttrnvi.io ra<T-n.nske /.a.kliuAltc /.a loto 10.T.5 ter iste predložijo do 1. aprila g. Plevelu Kred. za Ir. Prnžnkovu ulica. Sekcije morajo nadalje sklicati občno 7,bore najkasneje dn 7. aprila. Obč-ui ftbor kluba bo 15. aprila. f'as in kraj se bo Se objavil.
Vrcmcns o poročila
Juf/oxlr>vati*kr zimfiko-tportva <mc I» Zrrzr 'I! fitjstrl pmmrt z dne .it. marca 19:16.
Kranjska fj'jra po stirnju daoiea: 4n C, barometer se dviga, ja.sno, mirno
I'riii, Krnica, Tamar po sljinj 11 dan««: Hm oni srenja.
Pri bolezni žolča
poraba naravne
FranzOosefove
grenke vode urejuje delovanje črev.
Re«r. po mta. »oc. pol. Vn nar. zdr. 8-br. 15IS5, K. V. H.
Kulturni obzornik
Dr. Franc Derganc.
Komentar o Bogu
G. Ivan Rozman je napisal v >Slovencu« dne 25. marca 1936 dobrohotno poročilo o Sveto-*oru, prvem zvezku mojih izbranih esejev, a podzavestno sta mu ušli dve pontotni ugotovitvi, ki očividno izvirata iz nesporazuma in iznova le dokazujeta pravilnost in potrebo sotrudnorazvojne metode. V ostalem pa z obema rokama podpisujem in potrjujem njegove navedbe, zlasti na pr. ono o uzurpatorskem — zelo posrečena in točna označba! — značaju materialistične znanosti, pravično besedo o »nepoklicnih« filozofih in pridržek o splošni veljavi sotrudnorazvojne metode.
Uzurpator je vsak individualističen znanstvenik. ki hoče v miselni tekmi izključno uveljaviti In drugim vsiliti svoje osebno, zmotno mnenje. Ker je individualistična uzurpacija obtičala v brezizhodni zagati Bkepticizma in agnosticizma, se je dvignila v moderni znanosti proti nji močna reakcija v obliki sintetičnega, celostnega gledanja. Poleg analitične pozornosti deluje v človeku istočasno in enakopravno-tudi sintetična pozornost, ki dojema stvari pod vidikom celosti (Ganzheit) in kompleksa ter ugotavlja na njih nova sintetična ali epifenomenalna svojstva, kakor jib občudujemo v primeru kemične spojine. Kako to? Kemične prvine in njih primarna, analitična svojstva poznamo. Ako pa se združijo v celost spojine, izginejo prvotni znaki in nalcrat se pojavijo novi sekundarni, sintetični ali epifenomalni znaki. In narobe: ako se kemična spojina spet razkroji, preostanejo drugotna, sintetična svojstva in vrnejo se prvotne, analitične lastnosti. V moderni znanosti prevladuje torej celostno ali sintetično gledanje.
Samo iz spoštovanja do »nepoklicnih • filozofov sem ludi iaz v svoiem uvodu navede! na
prvem mestu domače nepoklicne filozofe in podčrtal njih pomen za razvoj naše javne miselnosti. Zato se čudim na pr., da ni naša kritika topleje sprejela Vidinarjevega >Pogleda«, ki je s prirodoslovnega zrelišča naravnost epohalno delo, ali pa kulturnega filozofa Fr. Terseglava, ki predstavlja v našem filozofskem orkestru globokega in originalnega sotrudnika. Tudi jaz sam nisem niti poklicen, niti poklican filozof, čeprav se že nad' stirideset let ^ukvarjam« s to ubogo filozofijo, marveč sem bil, sem in ostanem le njen skromni ljubitelj (diletant). Tudi moj ssotrudno-razvojni nauk«, o katerem pravi g. Rozman, da je najmočnejša postavka v moji knjigi, je samo odmev ali odsev splošne moderne in celostne usmerjenosti, je samo posredno originalen kot epifeno-menalen znak sintetičnega ali sotrudnorazvojnega gledanja. Seveda je vrednost te »sotrudnorazvoj-nosti«, kakor sam naglasam v knjigi in se o tem takoj iznova prepričamo, zelo omejena, relativna in velja samo za mali, ozki izrezek izkustvene, prirodne znanosti. Zato ji resnično ostanejo zaprte vse ceste v nadprirodno duhovno metafiziko.
Ozrimo se na eni strani na to nesrečno človeštvo in njegovo sodobno krizo, to razbitost in razcepljenost: borba vseh proti vsem. Premotrimo znanost, nobena stroka ne pozna niti enega, splošno veljavnega pojma. Quot capita, tot sentenliae, prava babilonska zmešnjava! Poglejmo na drugi strani v božjo prirodo, v zvezdnato nebo, v lastno telo in kulturo: povsod ubrani orkester z obiljem različnih igračev, a vsi svirajo isto melodijo sotrudnorazvojnega soglasja in harmonije! V ansamblu božjega orkestra sodeluje nebroj različnih sotrudnikov, vsak ima svoje posebno mesto, vsak igra na posebnem instrumentu. A te različnosti niso nikaka nasprotstva ali sovraštva, marveč le nujne, razvojne drugačnosti, tako rekoč le komponente, ki sodelujejo in se medsebojno dopolnjujejo v harmonično celost. Kako nesmiselno in neprijetno se sliši, ako kak igrač sam zase poizkuša svoj del partiturc! V kako čudovito akorde
pa se ujamejo v orkestru posamezni zvoki, v kako veličastno melodijo posamezni akordi! Samo individualistična uzurpacija je iztrgala, odcepila so-trudnike iz celosti, jih nasilno osainostalila, nad-jačila ter nahujskaia drugega proti drugemu. Dobi kulturnega boja in medsebojnega uničevanja bo sledila doba kolektivnogenetične in sporazumne tekme z istim ciljem resnice.
Kolektivnogenetično sodelovanje je doslej ustvarjalb našo kulturo podzavestno, a zdaj se ima osvetiti in načrtno organizirati. Noben sodoben poedinec še s tako erudicijo in učenostjo ne more sam zgraditi jasnega in izvirnega sistema, ker manjkajo zato vse osnove, stvarne in metodične, to se pravi kritična, sotrudnorazvojna ugotovitev in verifikacija dejstev. Prvo je torej sotrudnorazvojna organizacija, resnica sledi potem sama od sebe. Teoretično tehtnost takega genetič-nega kolektiva pa daleko prekaša njena praktična, moralna vrednost. Kaj hočete za enkrat več nego tako v ljubezni in bratskem sodelovanju vzgojeno, izvežbano in navajeno človeštvo? Prva je torej orkestralna, sotrudnovzgojna metoda, ki se do-dosledno zaveda svojih prirodnih mej in prepušča duhovno nadprirodnost teološki metafiziki, i Prvi manjši, objektivno brezpomembni nesporazum g. Rozmana — stvar stoji vedno na prvem mestu, a osebnost na zadnjem — se nanaša na očitanje eklekticizma. Eklektika ima stvaren in oseben pomen. Stvarno je eklektik tisti filozof, ki polni svoj duhovni, praži sod s paberki iz tujih vinogradov. Iz osebnega eklekticizma zveni zanič-ljiv prizvok in znači duhovnega slabiča, ki ne more ali ne zna hoditi po lastnih nogah in so opira na tuje bergle. To krivico je popravil deloma že g. Rozman sam s poudarkom »najmočnejše postavkec, mojega originalnega prispevka sotrudnorazvojne metode. Samo za hip ni videl g. Rozman, kakor bi se nazorno izrazil naš kmet. neba od samih zvezd. Vso knjigo prešinja in pre-paja namreč ena sama misel solriidnovzgojnosti . ki pa je le drugoten korelat in zdravilo prvotne evgenlciie utjotuvitve, da i/.viia vsa »ud ubil a krita
iz individualistične degeneracije. Citati drugih filozofov niso torej nikaka eklektika, ampak samo temeljni kamni, na katerih raste sotrudnorazvojna zgradba filozofije. A njen glavni temelj ostane — ne zaradi mojega eklekticizma — starina Aristoteles, isti Aristoteles, na čigar temelju se je razvijala in se še razvija vsa sholastika. Povesmo Svetozora je torej trdno povezano in to celo z dvema povesloma: pri korenini s poveslom intelektualne ljubezni, pri vrhu s poveslom sotrudnorazvojne resnice. Sicer pa se sam zavedam in obžalujem, da je knjiga mestoma napisana pre-zgoščeno in prenatrpana z različnimi izmi. A gradivo je tako ogromno, da bi moral napisati celo vrsto knjig, ko bi hotel vsaj glavne probleme podati z izčrpno analizo. A to ni niti osebno, niti prostorno in časovno mogoče. Ars longa, vila bre-vls! Nekaj dela pa mora po sotrudnorazvojni metodi ostati tudi za druge in potomce. Večtisočletna 'filozofska terminologija je človeštvu najtrdnejša vez kulturnega edinstva, ki jo po nepotrebnem trga pretiran, nacionalen purizem. Časi pove tak ekonomsko zgoščen izem več ko debela knjiga. Otroci in preprosti ljudje pa si kaj radi in lnlikc osvajajo tujke.	(Konec prihodnjič.)
l|ubl|aii&Ke gledališče
Dram«
Začetek ob 20
Torok, Si. marca: Zaprto (generalka). Sreda, 1. aprila: Jnarm in Maksimilijan. Premijern Hod O.
Četrtek, 2. aprila: Pesem s ceste. Ircven Pene ol tli
Din navzdol. Petek, S. aprila: Zaprto.
O par a :: Začetek ob tO
Torek, SI marca: Zaprto.
Sreda, 1 aprila: Kavalir i min. Hod »reda.
Četrtek, 'J. aprila: Apriipus. kaj dela Andula Rod Cc tn-tok.
Petek, 3 aprila ob 15: Sreti Anton, vseh zaljubljenih patron. I7,ven. Diinikn pred»tnva. Tone od S dn 1.1 Din.
Sobota, 4. «d>rlla. Satoma. Izven. Znižane cona.
Stran 6
»STjOVKNKCc, dne 1. aprila 138A.
8tew. 78.
V strahu in trepetu
Addis Abeba pričakuje bomb
časnikarski poročevalec poroča i/ Addis Vbobe: Komaj so so začele sovražnosti med Italijo in \besinijo, že so so v Addis Abebi začeli spraševati domačini in tujci: ali bodo Italijani Addis Abebo bombardirali ali ne. /lasti zastopniki tujih držav so se pečali 8 toni vprašanjem, ker so pač v nevarnosti življenja tisočev tujih državljanov. Sledilo je posredovanje v Rimu, nakar se je Italija zavezala, da ne bo bombardirala Addis Abebe, ki jc odprto mesto, če Abesinci ne bodo v tem mestu zbirali svojih čet. Abesinija se jc toga dogovora do danes držala. Ker se tudi v zadnjih mesecih ni nič zgodilo, se je teli stotisoč ljudi v Addis Abebi kmalu pomirilo.
Toda v teku vojskovanja so italijanska letala začela bombardirati abesinska mesta in vasi. Pri tem je padlo na stotine žrtev, po ve-čini žensk in otrok, ker so moški povečini na bojišču. Italijani so bombardirali odprta mesta in tudi male vasice. ' • ■ "I katerih nekatere leže daleč v zaledju in brez vsakršne vojaške vrednosti. Ko so potem večkrat bombardirali celo mednarodne in inozemske ambu-lance Rdečega križa, v Addis Abebi, kmalu iyhče več ni verjel v sklenjeni dogovor. Prebivalstvo se je začelo plašiti.
Mlad ameriški časnikar je nekega dne iz Rima sprejel sporočilo, katero mu ie brzojavil njegov londonski urad, da italijansko letalstvo misli v teh dneh bombardirati Addis Abebo. V brzojavki so mu svetovali, naj se skrije. Še danes nihče ni razvozljal uganke, kako je abesinsko prebivalstvo zvedelo za to novico. Vsekakor je res, da je 6 ur potem, ko je Američan dobil brzojavko, že vse mesto vedelo zanjo in se začelo po tem ravnati. Na tisoče in tisoče preplašenih ljudi je bežalo v okoliške gore in gozdove, da se skrijejo pred letali. Abesinske žene in otroci so zapustili svoje borne koče in hiše v mestu, vzeli s seboj najpotrebnejše in prenočevali na prostem. Velik del inozemcev se je hitel skrivat v svoja poslaništva. Bogatejši ljudje pa se niti na poslaništvih niso čutili varne. zato so najeli avtomobile, katerim so plačali po 100, 200 in 'VK) tolarjev (2000 do <>000 dinarjev) in se odpeljali na deželo daleč' v samoto. kjer so mislili, da so varni.
V dveh dneh je bila Addis Abeba skoraj prazna. Addis Abeba, ki se imenuje »Nova cvetka«, se je spremenila v »Mrtvo mesto«. Vse trgovine so bile zaprte. Nikjer nisi zvečer videl nobene luči, nikjer nobenega pešca na cesti, le tu in tam je z blazno naglico drvel kak avtomobil. Kakor pa se rado dogaja, kadar kako reč le preveč napovedujejo, tako se je zgodilo tudi sedaj: bombnega napada ni bilo. Tretjega dne proti večeru so se začeli vračati begunci, vsi trudni in onemogli. Med njimi se je vrnil tudi tisti nesrečni časnikar, ki je s svojo nesrečno brzojavko bil povzročitelj vsega strahu. Počasi se je pripeljal njegov avto pred hotel, še bolj počasi je iz njega izstopil časnikar. ki je nosil na glavi ameriško jekleno če-in bil oblečen v jekleno jopico ameriškega iMma. Poleg njega sta v avtomobilu sedela njegova dva služabnika. Vsak je držal v roki Ht-abinko, na njej pa bajonet.
Posledica tega prvega strahu pa je bila ta. da je mestni župan sedaj velel, da morajo v mestu začeti kopati kleti, kamor se bodo ljudje lahko skrili. Povsod so jih začeli kopati, kar ni bilo težko, ker Addis Abeba leži na hribu. V javnih vrtovih so začeli delati rove, požarna bramba je začela delati generalne vaje, na ceste so postavili sode z vodo, uredili sanitetno službo ter začeli poučevati prebivalstvo, kaj naj ukrene, če pridejo italijanska letala z bombami. Vse je kazalo, da je prebivalstvo za vsak slučaj dobro pripravljeno.
Nekega dne pa se je uad mestom prikazal italijanski bombnik. Priletel je od južne strani. 1200 m visoko je v najlepšem solnčnem vremenu krožil snežnobeli »Caproni« nad mestom, po mestnih ulicah pa so obstajali ljudje in zijali v nebo. Ali je Italijan? Ali Abesinec? Tega spočetka niso vedeli. Bil pa je Italijan Zračna varnostna služba se je slabo obnesla Nikjer nobenih strelov za alarm in riobenih si ren. Naenkrat pa je začela drobiti strojna puška, ki je povzročila strašno paniko. Vse je začelo križem bežati. Med strašnim krikom je drlo vse na prosto. V avtomobile se je nagnetlo po 20 in 30 ljudi. Nihče ni imel več časa, da bi zaprl svojo trgovino, vsak si je hotel rešiti vsaj golo življenje, misleč, da bo bombnik zdaj zdaj začel metati bombe. Divje so jezdarile po mestu okonjene policij-ske patrulje s karabinkami na hrbtu. Toda ves s-trah je bil prezgoden. Italijanski bombnik se je samo pokazal in izginil. To se je zgodilo ravno na soboto, ko imajo v Addis Abebi semanji dan. Ta dan so na sejmu malo barantali, tem več pa zijali v nebo. Tam je kupoval abesinske kože tudi armensiki trgovec. ki je pravkar barantal in v levici držal
"500 tolarjev. Pa so jp tako zamaknil v nebo, da jc pozabil na barantanje. V zamaknjenosti nili opazil ni, da mu je nekdo iz levice potegnil listih i00 tolarjev. Nihče ne ve, kdo jih je vzel. Izginili so. Vsega pa jo krivo italijansko letalo »Caproni«.
I'a nenadni obisk je Addis VI>ebo veljal lepo denarje. Na tipoče tolarjev so prebivalci plačali šoferjem, da so jih potegnili iz mesta. I isoče tolarjev so zakopali doma v svojih kočah, preden so pobegnili Ko so se vrnili, jih niso mogli več najti Več tisoč kmetov je ta dan pripeljalo svoje blago na trg. da bi ga prodajali, pa so so morali z blagom vred vrniti.
Toda ta dan je zahteval tudi 13 smrtnih žrteT. Ti pa so bili tatovi. Strah in beg iz mesta so porabili tatovi, da so vdrli v prazne hiše. in začeli ropati. Toda mestni župan in njegova res dobro organizirana policija so imeli še boljše oči. Kmalu so prijeli 13 tatov in jih obesili na najvišja drevesa. Tam sedaj vise za svarilen vzgled. Po dosedanjih skušnjah so sc prebivalci Addis Abebe nekoliko pomirili, vendar še vedno mislijo, da bodo Italijani začeli metati bombe na Addis Abebo. Če se to res zgodi, bo kljub vsem varnostnim ukrepom in kljub temu, da jo žc 40.000 ljudi pobegnilo iz Addis Abebe, vendarle stalo mnogo človeških žrtev. Addis Abeba ima sicer organizirauo zračno varstvo, nima pa zračne obrambe. Ko je italijanski »Caproni«-bombnik krožil nad mestom, se ni oglasil noben obrambni top. nobeno letalo se ni dvignilo, da bi napadlo nevarnega sovražnika. ker pač ni ne topov, ne letal. »Caproni« je plaval nad Addis Abebo. kakor plava v veliki višini kragulj nad kokošnjakom.
Mesto Harar izginilo v ognju
Namesto molitve — smrt in ogenj
Harar, kakršen je bil. Tega mesta ni več.
Za nesrečno Užidžigo je sedaj prišlo na vrsto starodavno abesinsko mesto Harar, katero so italijanska bombna letala v dveh urah spremenila v prah in pepel. Italijani so si izbrali za svoj napad na Harar ravno nedeljo, torej dan tistega Krščanskega Boga. katerega budi Afoe-sinci časte (in mu služijo, dasi je njihova krščanska cerkev sicer krivoverska). Torej na Gospodov dan, dne 29. marca 1936. je v sklenjenih vrstah priplavalo nad Harar 39 težkih italijanskih bombnikov, ki so začeli na nesrečno mesto metati ogenj in smrt. Italijansko poročilo pripoveduje, da so se vsa italijanska le-
Cesta v Harar ju.
tala lahko nepoškodovana vrnila, ko so opravila svoje delo.
Abesinsko poročilo pa pripoveduje, da še ni mogoče dognati vseh podrobnosti tega strašnega razdejanja, ker v gorečem mestu vlada taka vročina, da ne more nihče zraven. Požar je neusmiljeno divjal po vsem mestu, katero je spremenjeno v kup razvalin in pepela. Slika današnjega Hararja najbolje označuje, kakšna je moderna vojna.
•V Harar je drugo največje abesinsko mesto, ki ima 50.000 prebivalcev. Ti nesrečneži so šele zadnje pol ure pred napadom zvedeli, da prihajajo v obiske italijanski bombniki. Med prebivalstvom je nastala zaradi te grozne novice prava panika. Ljudje so začeli bežati kar na slepo, zapustivši svojo hiše in vse imetje. Pobegnili so skoro vsi prebivalci, ki so sploh mogli bežati. Ostali so po večini le starčki, bolniki in otroci, ki so potem postali žrtve italijanskega napada. Ljudje so sicer pričakovali, da bodo Italijani prej ali slej prišli nad mesto. Toda nihče si ni mogel misliti, da bodo Italijani, ki so kristjani, obsuli mesto z ognjem in smrtjo ravno na nedeljo, ki je tudi za krščanske Abesince dan molitve. Kakor pripovedujejo begunci, so bolnišnice in postaje Rdečega križa bile daieč vidno označene z napisi in znaki. In ravno ta poslopja so Italijani najbolj bombardirali.
Doslej je znano, da je bilo pri tem napadu ubitih naid 200 civilnih ljudi, zlasti pa žensk in otrok, ki niso mogli pravočasno pobegniti Silno veliko pa je mrtvih abesinskih ranjencev, ki so se zdravili v ondotnih bolnišnicah. Kljub silnemu naporu ljudi in oblasti, da bi ogenj zajezili, se to ni posrečilo. Mesto je še v ponedeljek opoldne gorelo na vseh straneh. Po najnovejših poročilih se ogenj še vedno širi ter bo vse do tal pogorelo.
Med tem poroča abesinsko vrhovno poveljstvo, da Italijani že dva dni z bombami za-sipljejo kraj Indamehoni, ki leži blizu gore Aladži. To bi bilo vsaj z vojaškega stališča razumljivo, ker je verjetno, da se tam na bojišču zbira večje število vojaštva.
Italijansko vojskovanje v Abesiniji pa je evropskim državam dalo nauk, da poslej nobena država ne bo mogla ostati brez močnega letalstva, če naj ne postane lahek plen tistih držav, ki bodo imele močno letalstvo. Pa še ta nauk so evropski tako imenovani »kulturni« narodi dobili, da bo v bodoče bolj prijetno z viška doli se bojevati z neoboroženimi ženskami in starci ter otroci, ki se seveda ne lfco-rejo braniti. Ta način modernega vojskovanja se imenuje »lomiti sovražnikov moralni odpor zadaj za bojiščem«. Z lepo vojaško besedo je s tem povedana velika in nekrščanska krvoločnost.
Gandhi o omejevanju rojstev
K. vprašanju umetnega omejevanja porodov se je Mahatma Gandhi iznova izrazil: »To vprašanje sem podrobno študiral in sem zato stopil v stike z uglednimi duševnimi de-lavci zahodne Evrope in Amerike. Prišel sem do zaključka: umetne metode, ki jih današnji reformatorji svetujejo, so prave smrtne zanke. Uvedba in udomačen je teh in enakih metod bi bila za Indijo neizmerna nesreča.«
Papeževa proslava v Indiji
Po nalogu apostolskega delegata za Vzhodno Indijo in indijanskega episkopata je p<o vseh cerkvah Indije v nedeljo, dne 9. febr. bila posebna služba božja, da bi na ta naoin proslavili 15-letnico izvolitve in kronanja sv. očeta papeža Pija XI.
★
Janko goduje. Slučajno pa je takrat prišla na obisk teta, ki je na mizi zagledala Jankova godovna darila in takoj vedela, kako in kaj. Stopila je k Janku in mu rekla: »Iz vsega srca ti voščim za tvoj god, ljubi Janko!«
Janko pa je spodoben fantič, ki se je teti za voščilo ljubeznivo zahvalil, nato pa je po gledal na mizo z darovi ter vprašal: »Kje pa, teta?«
•
»Nikari ne tajite Marička, in odkrito priznajte, da ste nosili mojo belo svileno obleko, ko sem bila na počitnicah.«
»Oh, gospa, io pa že ni res.«
»Saj mi je kuharica povedala.«
»Oh, pojdite no, gospa, tista klepetulja se le laže, ker mi je nevoščljiva, ko se mi je pa vaša obleka tako lepo podala.«
»Oprosti mi, ženica, če sedajle treščim tale krožnik po tleh. Hočem pokazali, da sem jaz gospodar v hiši.«
Nekdanja milijonarka beračica

Dunajsko sodišče obravnava te dni tož neke matere, ki toži svoje tri bogate hčere| mesečno podporo. Starka je danes 76 1 ter je v mlajših letih bila večkratna milijonarka. Živela je v precejšnjem razkošju ter je svojim hčeram dala vsaki po pol milijona zlatih kron dote, ko so se omožile. S svojim premoženjem pa je skrbela tudi za reveže m siromake, oskrbovala je bolnišnice in zavetišča ter dala velike vsote denarja za dobrodelne namene. Ko pa je po vojni nastala inflacija, je tudi njeno milijonsko premoženje skopnelo v nič. Ni se ji posrečilo rešiti niti majhnega dela premoženja. Da bi se tako izognila popolni obubožanosti, se je poročila z nekdanjim ritmojstrom. Tej poroki pa so njeni otroci zelo nasprotovali. Hčere, ki so pa ohranile svoje premoženje, so materi zelo zamerile, da se je poročila in se niso več brigale zanjo. Oba starčka sta sedaj tako obubožala, da sta se morala zateči v občinsko hiralnico. Toda nesrečna mati niti tu nima veselih uric. Njene hčere namreč nočejo nič plačevati za svojo mater v hiralnici. Zato je nekdanja milijonarka v svojem obupu morala svoje otroke tožiti za mesečno vzdrževalnino v hiralnici.
»Veš kaj, lanez, meni se pa piščalka boli do* pade kakor pa glasovirl«
Goljufivi romunski peki. V Bukareštu so oblasti začele preiskovati, kakšen kruh pečejo peki Ugotovili so, da kruh, ki bi moral tehtati «X) gramov, tehta v resnici le +30—600 gramov. V eni sami noči so zato ohlasti pekom zaplenile, 6000 hlebcev, katere so drugi dan razdelili ubožcema prebivalstvu, kakor vidimo na saši sliki.
Pred cč»?iju »v. iaihaeU v Hararja.
2 dni sreie in zadovoljstva brezplačno
Vam nudi letoma velika KODAK prodajna akcifa
Za eleganten Kodak JllltiOT Z OptlkO 1 S 6, 3 (Anastigmatom) precizno zaporo in automatskim sprožilcem na daljavo boste plačali
samo Din 460'— mesto Din 630"—
Ta prihranek Din 170'- zadostuje za 2 lepa dneva počitka
v planinah ali na morju
Izkoristite to edinstveno priliko z nakupom Kodak Junior »parat« > Kodak ali Pattlt filmom Prospekti gleda akcije se dobe v vsaki foto-trgovlnl
Stran 7
Radio
Programi Radio LJubljana 1
Sreda, 1. aprila: 18 Druga /o drugo ne ploft&a vrti 4ar lire« odmorov i« brez besedi. — 12.44 Vremenska napoved, poročil«. — 13 Napoved <\a*u, objava gporala, obvestilu. — 18.16 Druga 7,a drugo so ploftfe vrati kar brez odmorov lin brez besedi. - 14 Vranumako poroiUto, borom! teuajl. — 18 Mladinska ura: 1. Izreoovalna dela (K. Zdrav ko Onima). II. MetmUdki — spevoigra (lfc-vaja osnovna šola v Moatab). — 18.40 Bpiritlzem (*. prof. Josip Simono), — IS Napoved 6a*a, vremenska napoved, noroAila, objav« spored«, obveetila. — 10JO N'ac. ura: M(«edni pollttAni pregled (1« Beterada). — 20 Velik pester včer (preno« ii pr«novHen« kolizejske dvorane). Sodelujejo: -LataJIva deteljica«, -/.iioni hn-nionial v v»eb narečjih g. M. Rokufta, raani kvarteti in kvinteti, v«ak o vratni promkienti kot gostje, rei>ortatnl avto, reporterjl v«eh brani, pomnolami te običajni ra<H]«Tri otleks(«r, M on n t Jam ln drnirih reč.
32 Napoved časa, vremionaka napoved. poročila, objava sporeda. — 22.16 Radijski jaz*.
Drugi programit
Sreda, t. aprila: Belgrad: 10 M Narod tki potmi. 20.20 Aprilske .ftale, — 21.20 Pester program. — 22.211 Jaz-/.. — Belgrad II.: 8 Narodne pesmi. — 14 Alekai-oovo |>r«lavanj« »Lov na delfin« na Jadrami«. — 17.46 Intervju s fimannčlm ministrom dT. Thidanom Letrtco ob pričetku proračunskega lota. — 22.20 Moderna plesna glasba. — Zasrreb: 20 J ara. — 21 Pester veSor. — 22.15 Plesna glajiba. — Dunaj: 20.16 Simfoničen kon-rerl. - 22.10 Plesna glaabn. — 28.55 Olaobene šale. — Budimpešta: 19.30 SimfonaAai konoert. — 21.30 Prvi april. ~ 23.16 Plesna giasba. — Trft-MUam: 20M Zan-donaUeva opera <IJ.ub<r/.<m«ka »alai. — Rim-Bari: 17.15 Pergolenljov« skladfbe. — 20.36 T<rr». — 22.18 Plesna glasba. — Praga: 19.60 A pri Ink« Sale. — H Aprilska revija. — 22.15 Esperantski večer: Prvi »prti. — Bratislava: 19.60 Harmonika. — 20.05 Svobodina igra • Poipek«. — 20.40 Valčk.l. — 21 Praga. — 22.JO PloSče
-	VnrSava: 20 PlojSč«. — a Chopinov« klavirske skladbe. - 22.05 Plesna glasba. — V ta Nemčija: 20.16 Ura mlade generaolje. — Berlin: 20.46 Zmeda v omari ploV. — Konigsberg-Prankfurt: 20.« Sme joči april.
-	Hamburg-V rathlava-Liptko: 20.46 Zabavni koncert.
-	KSln: 20.45 Aprilske (mle. — 20JO Plesna glasba. — Stuttgart: 20.4« Pomladni Jioncert. — 20.M Zabavni koncert. — 24—2 PloSče. — Mrmakvvo: 20.46 Pirana glasba.
Hlače in rokavi
se ne svetijo več, ter so kot novi, če jih daste v
I. mariborsko parno pralnico, Maribor, Krekova ulica 12.
Maj. štev. 20.840/36,	~ "
RAZPIS
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje javno zmanjševalno ofertalno licitacijo za spodaj naveden* dela m dobave v novi bežigrajski šoli:
1.	Ključavničarska dela s uradno proračunanim zneskom . . .
2.	Dobavo in polaganle linoleja z urad. proračtinanim zneskom
3.	Dobavo in polaganje parketnih deščic z uradno proračunanim zneskom .......
4.	Dobavo in montažo lesenih »topnUčnih ograj, stenskih oblog, podstavkov itd. z uradno proračunanim zneskom . . .
Kompletni razpisni pripomočki se 1. aprila 1936 dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada. Nabrežje 20. IX. Štev. 2/II. nadstr. proti povračilu nabavnih stroškov.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v orae-ojenem uradu do dne 17. april« 1936 do 9. ure dopoldne, kjer te takoj nato vrši javno komieijonelno odpiranje vloženih ponudb.
MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI,
dne 1. aprila 1936.
Predsednik: Dr. Adlelli 1. r.
165.626 Din 48.300 Din
154.825 Din
159,081 Din dobe od
NIZKI CI N S
dvokoles, otroških igiačnlh, Invalidskih vozičkov, prevoinlh trloikljev, Sival-
__„_________ nih Htrojuv. Cenik franko.
..TRIBUNA" P. BMTJE1, MUBUANA, KariovSka cesta 4 I odrninien Maribor, Aleksandrova renta v
Motorna kolesa
Harley-David8on tovarniSko novi 960 ccm, kompletni z električno napravo Din 14.000
a 750 ccm Din 16.000-—. Glavuo zastopstvo motornih koles Harley-Da-vidson in B.S. A., Plinovka Amal, Amac, Binka, B & B, Lucas magneti, diname, evetiljke, akumulatorji, rezervni deli vedno na zalogi
S TRD AN Zagreb, lilca 164
IVAN KRAVOS
flarlbor, Aleksandrova cesto 13
inr v
»i
V	globoki {aiostl sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem žalostno vest, da je danes v Ljubljani umrl na« ljubljeni sin in brat, gospod
liani Utrni
železniški uslužbenec v Sabotici
Umri Je za dolgo, mučno boleznijo, previden s sv. zakramenti. Pogreb bo v četrtek ob Štirih popoldne izpred hiše žalosti, Vilharjeva cesta št. 29, ■ta pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja In priporočamo pokojnika v molitev,
V	Ljubljani, dne 31. marca 1936.
Ffeme Daviš, oč«, Neia, mati, bratje, sestre ter ostalo sorodstvo.
HERSAN CAJ
ZDRAVJE
• pomočjo zdravilnih svoistev raznih zelišč s« dobi, ako s« uživa
»HERSAN ČAJ**
biešanica posebnih zdmvilnib zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdravnika
v Bentfaliji (Angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost
„HBRSAN ČAJA**
in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu. obolenju obistl, jeter, motnjah v želodcu, zaslrupljenju, zapeki, protinu (gihtu), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenlu.
„Hersan la|" se dobiva v vaeh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
JMDMSMT, Zagreb. Oukljaninova 1
Keg. S. flt. 14001 7, dne «. VI.
Zahvala
Ob priliki težke izgube dragega soproga in očeta
Franca Ponačniha
se s tem na^priarčneje zahvaljujeva veem »a izraze sočutja, za vonce in za spremstvo na pokojnikovi zadnji poti.
L|ub l|ana, dne 31. marca 1936. Marifa, soproga; Leopold, sin.
Potrti globoke žaloeti sporočamo tmo sorodnikom, prijateljem m znancem žalostno vest, da nas je naš ljubljeni oče, stari oče, brat m stric, goepod
FRANC JERIC
bivši sodavičar
danes 31. marca 1936 hoguvdano za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 2. marca 1936 Iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Prelokah. Preloka pri Vinici, Ljubljana. Jesenice, Kranj, dne 31. marca 1936.
2alujoči: Franc, Stanko, Ivan,
sinovi — ter ostalo sorodstvo
Zahvala
ii
Za mnogoštevilne izraze sožalja ob smrti nepozabne soproge oz. mamice
Marije Tomše
roj. Zobec
kakor tudi za tolažilo sv. vere, ki ga ji je podelil č. p. dr. Roman Tominec, in za vence, predvsem »Policijske zadruge«, ter spremstvo na pokopališče, se vsem toplo zahvaljujeva.
Franc Tomše, oče, in tin.
PUCH
novi iahki kromirani modeli in drugi cenejSi Puchovi izdelki na usodna mesečna odpSačiia
LJUBLJANA, Tavčarjeva 7
Podružnice: KRANJ » NOVO MESTO - CELJE, MikloSiieva 2
L. Oanghofer:
52
Stud Hubertu*
Roman
Zdaj ga je zadržala sestra. »Ti si začel govoriti, Lorenc. Zdaj se pogovoriva do kraja!«
»Nimam kaj več govoriti.«
»Utegne biti, da bo prišel France kdaj zaradi mene. Ali bi ti morda ne bilo kaj prav?«
Bruckner je molčal. Njegove oči so blodile.
»Govori, Lorenc. Ali nima France službe in dela? Ali nima hiše in zemlje? In aH ni človek, ki ža mora imeti rad?« Mali je opazila, da je brat pokimal predle. »No torej? Čemu bi potem oporekal?«
»Ne sprašuj!« Kmet se je izognil sestrinemu pogledu. »Ne storilo bi dobro govoriti.«
»Ali govoriti se bo moralo, danes ali kdaj
drugič.«
Tedaj je kmet spet prikimal in brezzvočno ponovil besede: »Dane« sli kdaj drugičl«
»Povem ti naravnosti rad me ima. In jaz sem mu dobra. Govoril še nič ni. A toliko že vidim: midva ne bova izpustila.«
Kmet je zastrmel v sestro, kakor bi mu bila oznanila težko nesrečo.
Mislila je, da ga razume. »Nič se ne boj, Lorenc! Pri tebi ostanem, dokler me potrebujejo tvoji orvičkl.« Ančici je v Malinem naročju pošlo potrpljenje, bebljajoč je plosknila z ročico dekleta po licu m pritisnila drobni nosek na njeno lice. Mali se je zasmejala in oči ao se jI ovlažile. »Jaz? Da bi zapuščala tvoje otroke, ah ne! France in jaz, oba »va 5e mlada in lahko čakava. Ali da bova zrnstla enkrat skupaj, to je gotovo, ko enkrat ena,«
Težko sopeč je odkimal Bruckner z glavo. »Ne thore bitil«
»lako?« Mali se je vzpela. »Zakaj ne?«
Kmol U rlvirfnil ki»J: .L___ T-l._ ..j.
---	— • ' R" ■'	uuin». » , bhu 1 nun .gn •
imaš? Potem se mi smiliš, sestral In talto tfre
•pet, kakor je šlo na svetu že tolikokrat: če pade eden, potegne za seboj še druge! — Ne razumeš me? Potem ti moram povedati. Pojdi!«
Vsa barva je izginila z Malinega obraza, ko »0 je prijel kmet za roko in jo potegnil za seboj v hišo.
Sonce je pri odprtih vratih sijalo v vežo in na dvorišču so odmevali veseli glasovi obeh otrok Stikala sta po travi pod sadnim drevjem ter pobirala jabolka in hruške, ki so se naletele ponoči.
Na oesti je zapeketalo. Dva jezdeca sta se gnala mimo: grof Robert in njegov sluga. Urno sta stekla otroka k vrtnim vratcem, da bi si od blizu ogledala to v vasi tako redko čudo.
Grofu Robertu je branila njegova čast, da bi hodil »kozi vas in pristajališče, kjer je gomazelo letoviščarjev, v »irhasti maškeradi«, ki je bila pa za lovsko kočo strogo ukazana. Zato je odjezdi! naprej, da bi se šele med potom nekje spremenil v lovca po okusu svojega očeta.
Četrt ure pozneje sta šla njegova brata s puško in palico mimo Brucknerjevega doma. Na čelu malega sprevoda je hodil France, kt se je prežeče na hitro ozrl po oknih in dvorišču. Tasilova močna postava je bila v prepereli lovski obleki kaj lepa; toda njegove resne oči niso kazale, da gre ! v gore na »veseli lov«. Za njim so korakali trije j tsoaači, težko obloženi z nahrbtniki, in daleč za- j j daj Vili s starim Moserjem. ki je nosil Robertovo ! puško. Gba sta se med smehom pogovarjala in se ! vedno znova ozirala nazaj po cesti ter mahala z j roko, kakor bi jemala veselo slovo na skorajšnje svidenje. Ko jiina je predmet njunega veselja iz- I ginil izpred oči, je stari Moser kakor v šali dregnil s komoloem svojega mladega gospoda v roko. -Mar nisem rekel, gospod grof? Kaj tako lepega j ni na viem svetu več!«
Vili, si je sukal brČice. ..Ali da mi ne boš kaj stegoval kljuna, Moser!«
»To vendar veste, da vam iz srca privoščim
Mali, lovski sprevod je dospel do vzpetega gorskega gozda. Dve uri je šlo v senci bukev in
smrek po dovolj zložni poti vkreber. Ko se je zasvetlikala med drvjem odprta Spodnja plani jih je srečal sluga, ki je vodil oba konja nazaj _ Hubertovo. Pri planšarski koči je čakal Robert, Menda se v jopiču in irhovkah ni pofutil kaj prida dobro. Brata je komaj da pozdravi! in je bil med zajtrkom, ki so ga použili v koči, nemilo
prida dobro. Brata je komaj da pozdravi! in je bil med zajtrkom, ki so ga použili v koči, nemilo slabe volje. Ko je vzel nekaj grižljajev, je skočil
■ iiSiO nnb«V4. l.i
ribica žs oriislal«
.spustiti
kvišku, si z nervozno naglico prižgal cigareto in stopil pred kočo, kakor bi želel biti sam s svojimi nemirnimi mislimi.
Staremu Moserju se je zdelo nezapopadno, da je na svetu še človek, ki gre nad gamze in ni smejoče se lovsko židane volje. »O ti presveti slamnjak! Kaj mu je neki?«
Vili se je zasmejal, ne da bi odgovoril; todn ko je opazil vprašanje v Tasilovih očeh, je dejal: »Radoveden sem, kako bo prišel to pot z očetom n« čisto?«
France je priganjal na odhod. Ko so bili na-redni, se je en nosač ločil od onih dveh in zavil v stran proti gozdu.
»Ali mož ni naš?« je vprašal Tasilo.
»Seveda je,« je pritrdil Moser in pomiž;k'iil. »nosi pa skrivni živež, tja gor v drvarsko bajto. Saj moramo vse poskrili pred milostnim gospodom grofom. Sami veste, kakšen je!«
Tasilo je namršil obrvi. »Kdo je to ukazal?«
»Jazi« je segel vmes Vili, »in videl boš, da sem poskrbel za nas vse z materinsko rahločutnostjo: nirštajnec, pivo, guljaž v konzervah.«
»To ni bilo prav. Veš, da papa ne trpi v lovski koči nobenih sprememb svojih navad, In če ga nočemo jeziti, se moramo ukloniti njegovi volji.«
»Mi ne hodi na misell Da bi živel osem dni ob samem cvrtju in vodi1 H val,i lepa! če se •<» maraš okoristiti r mojo geniialno previdnostjo,
prosim! Jaz bom tihotapil. Če se bom po cele dneve pehal na lovu, hočem zvečer jesti in piti, kakor »e spodobi poštenemu človeku.« Vili si je zadel puško na rame in krenil dalje. vFllisterl« je zamrmra! in skušal dohiteti Roberta, ki je bil že odšel čez odprto planino, kakor bi ne mogel dočakati, da pride v kočo.
Začel se je nov gozd s strmimi in težavnimi stezami. Robert se je neugnano žuril vedtio na čelu sprevoda. Vilija je menda že zmagovalo in vsake četrt ure se je vrgel za nekai minut v senco kakšnega drevesa. Samo Tasilo je hodil nespremenljivo mirno in se zamišljeno oziral v gozd, kjer je med temne sence tkalo sonce svetle lise. Enkrat je stari Moser prestrašeno nekai jek-nil. Tasilo se je ozrl in videl, da se Vili izmmen naslanja na drevo in pije iz majhne sleklenicc za žganje, ki mu jo je dal Moser. V skrbeli je stekel Tasilo k bratu.
»Kaj ti je?«
»Nekako smešno se mi je zavrtelo. Menda sem prehitro hodil in izgubil sfipo.«
»Ali nisem vedno pravil, ne ienite se lako!« se je jezil Moser. .Neumna znletelost ni v gorah nikdar nič pridB. Tu moraš hoditi lepo počasi, stopinjico za stopinjlco. Po malem, mladi gospod po malem!«
Z resnobno skrbjo je gledal Tasilo v utrujeno bledi Vilijev obraz, ki je dobival zdaj spet svojo rdečo barvo. »Tn je senca. Lezi in se dobro od-počij, preden gremo naprej.«
»Ah, neumnost! Je ie minilo. In utrujenost' ne čutim prav nobene1« Vili je nejevoljno zastavil gorsko palico, preskočil skalo in odšel po stezi
Tasilo je molčal. Toda ko jih je pripeljala pot v široki skalnati tesni na ravno, je stopil k Viliju. »Kako ti je?«
»Meni? Zakaj? A tako, zaradi prei. Hvala dobro se počutim ko kužek na pernicil Sploh nt
Vam	«j lnl/n .. nl—Lnl, ...--« -	,
T*---, ---, nmuen, samo tt mi maiD
hitreje zapolje kri.«
Mali ogiasi
llužbodobe
Mladega sodarja
pridnega, marljivega, takoj sprejme tvrdka Adal-bert Gusel, Maribor, Aleksandrova cesta 39. (b)
Plačilno natakarico
z večletno prakso sprejme tfostilna Breznik, Nova vas, Maribor.	(b)
Krojašk. pomočnika
takoi sprejmem. Zg. Šiška št 224, pri gostilni Čar-man.	H5)
Zastopnika
za ljubljansko okolico iSče dobro znana domača zavarovalnica. Takojšnje ponudbe upravi »Slovenca« pod Stalnost in fiksum« št. 4585.	(b)
Strojnika
za Aufdoppelmaschine in čevljarskega pomočnika za fino delo sprejmem. Janko Ješe, Ljubljana, Cesta na Loko št. 20.	(b)
Pridno, pošteno dekle
starejše, z znanjem kuhe, šivanja, ljubiteljico otrok, samostojno, sprejmem takoj ali pozneje. Naslov v ttpravi »Slovenca« pod št. 4593.	(b)
i	m	TSItTiEl	1
Manufakturist
agilen prodajalec, pošten, s 13 letno prakso, s Ia referencami, star 28 let, vešč slov. in nemškega jezika, aranžiranja izložb, želi premeniti mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 4566.
m\
Pekovski vajenec
15—17 let, katoiiSke, poštene hiše, dobi službo takoj pri: Kos Franc, pek, Mokronog 12.	(v)
Obrt
SploSno mizarstvo
1 SADOVIC
Ljubljana • FOgnerJeva ul. 13
Solidno - točno - konkurenčno
PlolCe tn
oramofonc prodajamo, zamenjavamo In lipoaojujemo po nizki ceni
Kupimo
Sfaro zlato, zlato zobovje
In srebrne krone
kupujem do najvišjih dnevnih cenah.
A. KAJFEZ
ur ar
Ljubljana, Miklošičeva 14
SOBE
Sobo
lepo opremljeno, z uporabo kopalnice, poceni takoj oddam stalno nameščeni osebi. Rožna dolina cesta IX. št. 7.	(s)
Dvosobno stanovanje
išče mirna stranka 2 oseb za takoj ali za maj. Ponudbe oziroma naslov v upravi »Slovenca« pod »Cisto«.	(c)
Enosobno stanovanje
iščeta dve starejši osebi za maj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Šiška« St. 4594.	(c)
I
Parne stroje
hladilne naprave, kom presorje, bencin in Diesel motorje, elektroinstalaci je itd. montira in poprav Ija V a r š e k , elektro in strojno podjetje, Domžale Stob. — Zaloga elektro-potrebščin.	(r)
Denar
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka Ljubljana. Izrekov trg 10
Družabnika
išče dobro vpeljan valjčni mlin. — Potreben kapital 100.000 Din v gotovini in s sodelovanjem. Natančne pogoje osebno ali pismeno. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Dobro naloženi kapital« št. 4540.	(d)
Poizvedbe
Pes volčjak
ki sliši na ime »Komes«, se je zatekel. Kdor spo roči, kje se nahaja, dobi nagrado. Bleivveisova ce sta 2.	(e)
iS
V	ErmcmsArhcir
OHISTVO Stalna razstava
Jedilnice, spalnice, kuhinje pod ugodnimi plačilnimi ^	pogoji- - Ogled tudi ob nedeljah.____________
hnček in lonček kot detektiva
22.
Tinček prevzame vodstvo
Ko je Janezek končal svojo zgodbo, se je Tinček obrnil k detektivu Samu in mu rekel:
»Rešil si Janezku življenje, zdaj sem tvoj dolžnik. Pomagal ti bom pri zasledovanju morskih roparjev. Midva s Tončkom dobro veva, kje so zdaj. Kaj meniš, ali ne bi bilo imenitno, da bi jih kar na lepem presenetili in ujeli?«
»Dobro!« je zadovoljno zabrundal detektiv Sam in stisnil Tinčku roko. »Hraber dečko si, zato te predlagam za vodnika.« In mu je tako krepko stisnil roko, da bi mu bil kmalu vse prste stri.

Trenčkote
vsa oblačila, perilo itd. — v ogromni izbiri — kupite poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (!)
Semena vrtnih jagod
mesečark, katere rodijo neprenehoma do novembra, 300 zrn 10 Din, predplačilo v znamkah- razpošilja vrtnarstvo Jemec Ivan, Maribor.	(1)
Vrtne jagode
mesečarke, 100 sadik 60 Din, razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. (1)
Vrtne jagode
običajne, orjaški sadovi, 100 sadik 30 Din - razpošilja vrtnarstvo Jemec Ivan, Maribor.	0)
Vrtnice
nizke, velikocvetne, v krasnih barvah, 10 grmičkov 60 Din, visoke 1 komad 15 Din, plezalke in polyante 1 komad 6 Din, razpošilja s povzetjem vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor.	(1)
Kdor pošlje
lODin vznamhah
dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo s stojalom »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo.
D. Stucin,
tovarna ogledal, Maribor.
Klobuke
moške, domačega izdelka, Vam nudi po konkurenčt nih cenah pri Berniku, Tvrševa 12 (Dunajska cesta). Sprejemajo se vsako-vrstna popravila._(1)
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. PiccoJiJa v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Telefon 2089
/\ PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS
Pogačnik
Bohoričeva uJioa št. 5.
Bukove cepanice
suhe in zdrave, proda na vagone po 1050 Din iz postaje Št. Janž na Dol., graščina Boštanj, p Bo-štanj.	(1)
Koliko sme advokat računali ?
Nova tarifa je izšla. Cena 5 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Odrinili so s splavom dalje. In niso pluli pet minut, že so zaslišali na bregu sumljiv ropot, prihuljene korake in pridušeno govorjenje.
»To sta gotovo onadva razbojnika!« je Tinček šepnil Samu na uho.
Krenili so s splavom proti bregu in pristali na kraju, odkoder iih roparja, ki sta pravkar podjetno nosila nakradeno blago z avtomobila k samotni, napol razpadli hiši, nista mogla videti.
»Zdaj pa le previdno!« je šepnil detektiv Sam. Pritrdil je splav k bregu in neslišno stopil na kopno.
Vrini stoli
v vseh izbirah se dobe pri tt.
iIlemec-Co.
'Duplica-Kamnik
Solidno! Poslovalnica Ljubljana Kersnikova ul. 7 CtlU jtnet7J0.'
Pristen ajdov
med
po 13 Din za kg, pri odjemu nad 25 kg popust, oddaja Kmetijska družba, Maribor, Meljska cesta 12
Siomšehova slika
v barvah samo 10 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Trgovci in sejmarjit
Zahtevajte ponudbe za molitvenike in rožne ven-ce, svetinjice in druge predmete, ki jih potrebujete ob priliki božjih potov ali birme. Nudili Vam bomo kar največ ugodnosti. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Kolesa
malo rabljena, in šivalne stroje najceneje kupite pri "Promet« (nasproti križan-ske cerkve).	(1)
Tricikel
v dobrem stanju naprodaj za 1200 Din pri »Obnovi«, Vošnjakova ulica 22a. (1)
Lovska puška,
stara vrata, okna, 3 komati in tanka žica naprodaj. A. Trškan, Streliška ulica 33a.	(I)
ZENA
ficm
"**ojIvan, ki sem ga to-iVJ. liko ljubila in ki je oče'mojih dveh ljubkih otrok, me je jel zanemarjati Redko je zvečer ostajal doma, kadar pa j« vendarle ostal, se je z menoj prepiral. Potem sem nekega večera zvedela za ono — drugo ženo. Mislila sem, da mi bo počilo »rce, ko pa je prišla na obisk moja sestra Milica, sem ji zaupala vse svoje trpljenje. Dala mi je čudovit nasvet »Materinstvo in domača dela so ti uničila lice, Mira, in nobenemu moškemu ni všeč, če najde doma ženo nagubanih lic, ki je videti stara in utrujena Nikar r obupaj, ker poznam način, po katerem ke boš hitro lanko rešila gub in boš spet dobila svetlo, svežo in mladostno kožo, ki te je nekdaj napravila za tako zapeljivo zaro čenko« Sestra mi je razkrila skrivnost, naj vsak večer uporabljam kremo Tokalon, rožnate barve. Poizkusila sem in bila sem presenečena zaradi nagle izpremembe svoje kože. V nekaj tednih so vse gube izginile, da sem bila videti spet kakor mlado dekle. Sedaj Ivan pravi, da me ljubi še bolj kakor kdaj prej«. Skrivnost kreme Tokalon je v tem, da vsebuje pomlajajočo sestavino, imenovano biocel. ki je v vsaki koži. Če
Bila |e teka druga itaa
koža izgubi svoj naravni biocel, se napravijo na njei gube, ko pa se biocel obnovi, gube izginejo. Po re ceptu dunajskega vseučiliš-kega profesora dr. Karla Stejskala se dobiva biocel od mladih živali Biocel je sedaj v kremi Tokalon, hra-nilu za kožo rožnate barve Če se uporablja vsak večer, gube hitro in lahko izginejo, stara uvela koža se pomladi in lice je videti za 10 do 20 let mlajše. Uspeh je za-siguren ali se denar vrne.
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Nihče več ne
premišljuje,
kje naj kupi klobuk ali čepico. V najnovejših oblikah v veliki izbiri in najnižjih cenah jih dobite pri tvrdki Mirko Bogataj, Ljubljana, Stari trg št. 14.
VINA
dolenjski), štajerska in sploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni : v Ljubljani.
OGLAS
UTAKMICA ZA IZRADU IDEJNE SKICE ZA NOVU ZGRAGU DRŽAVNE MARKARNICE U BEOGRADU
Uprava državnih monopola raspisuje javnu utakmicu za izradu idejne skice za novu zgradu Državne markarne u Beogradu.
Utakmica je opšta, a pravo sudelovanja imaju samo jugoslovenski državljani diplomirani arhitekti sa domačih fakulteta ili sa nostrificiranom diplo-mom odgovarajučih inostranih škola.
Ocenjevački sud sastavljaju: 1. g. inž. Marko Markovič, generalni direktor uprave državnih monopola; zamenik g. inž. Pavle Aleksič, član uprav-nog odbora uprave državnih monopola; 2. g. arh. Petar Bajalovič, redovni profesor univerziteta; zamenik g. arh. Dimitrije Leko, vanredan profesor univerziteta; 3. g. arh. Svetozar Genič, šef arhitektonskog odelenja beo-gradske opštine; zamenik g. arh. Branislav Kojič, docent univerziteta.
Nagrade su za ovaj rad: I. nagrada od 40.000 Din, II. nagrada od 30.000 Din, III. nagrada od 20.000 Din i tri otkupna po 10.000 Din sivaki.
Rok predaje radova 30. maj 1936. god. u 18. čas.
Uslovi, gradevinski program i situacioni plan zemljišta za ovu utakmicu, mogu se dobiti svakoga radnoga dana u kancelarijsko vreme kod šefa teb-ničkog otseka uprave držav, monopola, Knez Mihailova ul. br. 40 po ceni od 20 Din.
Iz kancelarije uprave držav, monopola M Br. 4609/m.	M*
m
Držama razredna loterija.
Ker je bil loterijski načrt za preteklo 31. kolo s svojimi spremembami sprejet z velikim odobravanjem pri kupcih srečk, ker so bile vse srečke pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih razprodane do poslednje, je Državna razredna loterija uveljavila ta načrt tudi za nastopajoče 32. kolo srečk.
Srečke I. razreda 32. kola so gotove in dane v prodajo 4. marca t 1. in to 100.000 celih srečk z žrebanjem, in sicer:
M
»t
»*
7. 12. 9. 7.
in
M
»*
0»
S. aprila 13. maja lO. Junija S.Julija
1936. 1936. 1936. 1936.
I. razred II.
III.
IV.
V. „ od 7. do 31. avgusta 1936.
Cena srečk za vsak razred je sledeča:
cela srečha Din 200'-; polovična Din 100 —; Cetrtlnka Din 50
Skupna vrednost dobitkov znaša:
Din 64,320.000 -
V tem kolu je O premi) in sicer:
Din 2,000.000-„ 1,000.000
500.000 — 400.000-
300.000-
Poleg teh premij je tudi veliko število dobitkov po
2 po 250.000 — 2 po 200.000 —
Din 200.000-„ 100.000
80.000'— 50'000'— 30*000 —
60.000'— 40*000'- 20*000'— IO.OOO — itd.
V najsrečnejšem slučaju morete dobiti skupno s premijo in dobitkom v V. razredu na eni srečki
Din 3,700.000-—
Za izplačilo jamči država kraljevine Jugoslavije.
Srečke se dobe pri pooblaščenih prodajalcih srečk in njihovih preprodajalcih, ki so v vseh večjih krajih.
Natančnejša navodila o loterijskem načrtu in splošnih pravilih se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Z nakupom srečk Državne razredne loterije lahko vsak poedinec poleg osebne koristi, ki je mogoča, obenem pomaga narodnemu gospodarstvu, obrtništvu, industriji ter invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli med navedene panoge.
Za »Jugoslovansko tiskamo« ? Ljubljani: Karel Cofe.
Izdajatelj: Ivan R&kovee-
Urednik: Viktor Centi«.