Naši razgovori
M.Iloth, Maribor:      ZGODBA O šKRATELJčKU.
Živel je škrateljček tara v PohorskLh gozdovih uekje. NekoČ je malo predaleč /jšel oti svojega domeka. Naenkrat opazt jastreba, ki leti nad »jim. Toda škratelj je bil urnejŠi in je v (istem času že smuknil v mišjo luknjo; Še maice prehiter je bil. zato se je zemlja posula za njim in ga pokopala. Nled tisto zemljo je bila tudi borova iglica. s katero si je skratelj izgrebel luknjico, snmknil skoz njo in hitel proti doineku. Obljubil si je tudi, da ntkoli več ne bo šel tako daleč od hiše na šetnjo.
Rozalka:                       V NJENEM OKRILJU.
V biserili srebrnih                  [n iopia sreča je povsod,
blestel se Njen je kras          kjer Ona je med nami.
in v rajskomilih spevili          nevarnost je izginila.
začuli smo Njen glas.             saj nam stoji ob strani.
Miloba Njena mnogim            Pokojno plove čolnič naš
^L                      poluila je srce                       pod Njenim zvesttm varstvom
^K                      in ob pogledih Njenih            in Njena zvezda dviga se
^B                      minilo je gorje,                      nad širnim božjim stvarstvom.
B       J.SU-pun:                            ZIMSKI VECER.
^P       Lučicc so se prižgale na  vasi in zvezdc na nebu.
^m Po topli večerji in molitvi se začne za družino veselje. Stari oče in babica ^fedeta poleg gorke peČi. Otroci se spravimo na peč iii radi poslušamo zgodbe o Hfralju Matjažu, o Petru Klepcu, pa o tistem tolovaju, ki je znal tako močno ^¦vižgati. da si oglulil, če si tuu prišel preblizu. O lepih vilah, ki so Ijudem po-^Htagale, in še uinugo miiogo drugih lepih pripovedk. Oče secli pri mizi in čtta ^B gospodarstvu in drugem. Matt in sestre, pa tudi sosede, sede ob kolovratih in ^Kredejo. da jih je lepo slišati. Muc pa je zlezel tudi iia pet, glcda po nas in prede. ^Kakor bi botel sam napresti največ. Večji fantje se zbero zdaj pri eni, drugiČ ^nri drugi hiši iii si krajfiajo z mnziko čas.
^V Zunaj pa se snežna odeja debelf in sneženenm možu sedajo na nos in za Hpat tilie snežinke. Pa ga nič ne zehe, Palico ima v roki in razbit lonec za po-Kfcrivalo tcr strmi v zimsko noč.
I              *
K        Nikolajcv:   Lepo opevaš pastirjevo  veselje  na paši;   poveš.  kako piska
K in si z rrtskanjein krajša čas. Na koncu pa vcliš:
W                                             Ko sedem odbije,
¦                               i-                 otl   veselja   zavpije, I                       .                          da kmalu odide ...
¦ Tudi zlato in demanti uiso pristni. Kar v sebi zares obcutiš, lepo preprosto in pri-Hsrčno povej, potem pa na svidenje. Zdrav!
W        Hozalka:    Lej, pa   si se odločila, dn nain  napišež pisenice! To je Iepo  in
¦  tiidi  pesemca  je  vredna.  da  je  romala  v Ljiibljano,  kakor praviŠ.  Vaja  naredi I mojstra, resnicno je to. Pogosto hočoš poslušati in mogoče se ti posreČi, da drugič I zložiš  še kaj  boljsega. Pokojno pluj Tvoj  čolnič pod Njenim  zvestim varstvoin! B         M. R o t h :   Toda majhen je bil, silno majhen ta škratelj, ki se je z borovo I iglico izbezal iz mišjega roval Daj. povej nam še to. kje niu domek leži in kako Ivelik je; menim. da bi lahko v orrliovi lupini stanoval ali v cvetlični čaši. Kaj deš?           / ^L         J. Stepan:   Ti  si  pač pismar!  Za  vsc  leto  nas  boš preskrbcl s pesemcami
Hfai zgodbami. Pesemce bomo — kakopa — ohranili, in kar se bo dalo. iudi na-^Ksnili; in — saj ne boš jezeu — kakšno le predolgo povest bomo po potrebi ^¦kekoliko ostrigli. da ne poreko drugi: >AH je tale kotiček samo za Stepaua?« — BLepo pozdravljen!
H        Cvetko    Promonlanus:    Mična   iu   na   moč   resnična   je   Tvoja   pestT
¦b Miklavžu, kt ^kukor škof izgledaf!)  lepo in brado ima lepo«, le nagrade to t\-m 5e ue bo, kar uaj te preveč ne žalosti; čc* so št* ostale pesemce le-tej podobn< ft Ti svetovali, da  se oprimes drugega posla, ki Ti bo prej  prinesel nagrad<