NOVI TEDNIK
ST. 20 - LETO 57 - CELJE. 16.5.2002 • CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
HMRT, KI JE RAZBURILA
VELENJČANE
Stran 5.
GAJSEK
JE KRIV
Stran 2.
RE JV BREZ
EKSTAZIJA
Stran 9.

Umetnost na
kožnem platnu.
Stran 8.
Bodo Celjanke
le zmagovalke?
Stran 21.
Cirkus zaradi
cirkusa.
Stran 24.
2
POOGODKI
g- UVODNIK
S pooblastili
se ne gre igrati
Odločitev višjega sodišča, ki je potrdilo sodbo Miranu Gajš-
ku, direktorju Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje, na
pogojno kazen, ker je Gradbeništvu Božičnik omogočil prido-
bitev nepremoženjske koristi, odpira številna vprašanja in
razmišljanja. Ne zato, ker bi dvomili v pravilnost odločitve
sodišča. Razmišljanja vodijo predvsem v to, da je razsodba v
»primeru Gajšek« dokaz, da se s pooblastili, ki jih dobijo
ljudje na visokih funkcijah, pač ne gre igrati. In še manj se
gre igrati z denarjem davkoplačevalcev, s katerim, kljub ogrom-
nim pooblastilom, zlasti direktorjev javnih zavodov, po do-
mače pač ne gre. Pridobljena pooblastila potegnejo s seboj
pač izjemno visoko odgovornost, ki pa se je marsikdo prema-
lo zaveda.
Ponovno se je izkazalo, da vzporedne veje oblasti delujejo
neodvisno od oblastnikov. V danem primeru je to pravosod-
na, ki pa se je sprožila šele, ko je svojo funkcijo nadzora
opravila neformalna institucija nadzora - mediji namreč, ki
so sicer mnogokrat dežurni krivci. Izkazalo se je, da je mer-
ganje«, ki ga medijem tako pogosto očitajo, lahko zelo pro-
duktivno.
Čeprav Miranu Gajšku ne gre očitati slabih namenov (ni
razlogov, da ne bi verjeli, da je res ravnal v prepričanju, da
deluje v interesu občine in s svojim dejanjem sije prej naredil
slabo uslugo, kot pa da bi se okoristil), pa je vendarle doka-
zal, da mimo zakonov in natančno določenih pravil igre pač
ne gre. In prav v tem smislu je »primer Gajšek« resen oporriin
vsem tistim, ki vlečejo vzvode oblasti in v imenu nekih, pogo-
sto imaginarnih interesov občestva, delujejo v ozko politič-
nih ali še ožje podjetniških interesih. S pooblastili, ki jih nek-
do dobi, se ne gre igrati, pa naj gre za zasebni ali za javni
sektor. Zakon je zakon in velja za vse, ravnanja mimo njega
ne more opravičiti nikakršen »višji interes«, pa četudi je Gaj-
šek še danes prepričan, da se mu je s sodbo višjega sodišča
zgodila krivica:	BRANKO STAMEJČIČ
O pravicah
pravobranilcev
Peto obletnico delovanja
Državnega pravobranilstva
Republike Slovenije so slo-
venski pravobranilci minu-
li petek proslavili v Celju.
Na srečanju, ki ga je orga-
niziral zunanji oddelek držav-
nega pravobranilstva v Celju,
je dr. Vesna Rijavec preda-
vala na temo »Nekatera vpra-
šanja v zvezi z vračanjem pre-
moženja upravičenim dedi-
čem«. Generalni državni pra-
vobranilec Lucijan Bembič
je v uvodnem govoru zavrnil
ostre kritike na račun pravo-
branilstva in dejal, da se sled-
nji pri delu ravnajo po zako-
nu o pravobranilstvu ter po
številnih drugih predpisih,
med katerimi je tudi zakon
o denacionalizaciji.
Med govorniki je bila tudi
generalna državna tožilka
Zdenka Cerar, ki je dejala, da
bo potrebno status tožilcev in
pravobranilcev izenačiti s sta-
tusom sodnikov, saj je njiho-
vo delo vsaj enako zahtevno.
Predsednica republiškega se-
nata za prekrške Ana Komar
in predstavnik odvetniške zbor-
nice Konrad Plauštajner sta
spregovorila o nujnosti sode-
lovanja s pravobranilci, na-
mestnik varuha človekovih
pravic Aleš Butala pa se je pra-
vobranilcem zahvalil za njiho-
vo dosedanje delo, izrazil pa
je tudi mnenje, da bi morali
pregon obdolžencev v imenu
države od pravobranilcev pjev-
zeti tožilci.
A. M. SEDLAR
Celje logistično
središče?
Že v študijskem letu 2003/4 naj bi vpisali prve študente v celjsko Fakulteto
za logistiko
Triletna prizadevanja
Mestne občine Celje, da pri-
dobi Fakulteto za logistiko,
ki bi delovala v okviru ma-
riborske Univerze, so v to-
rek, s slavnostnim podpi-
som pogodbe med Univer-
zo Maribor, Mestno občino
Celje in Občino Krško, do-
bila prve otipljivejše rezul-
tate.
Pogodba, podpisali so jo
pod slovitim Celjskim stro-
pom v Pokrajinskem muze-
ju Celje, obvezuje podpisni-
ke, da nadaljujejo vsa priza-
devanja za ustanovitev Fakul-
tete za logistiko v Celju in di-
slociranega oddelka v Krš-
kem. Celje je za fakulteto za-
gotovilo prostore v Centru
višjih in visokih strokovnih
šol na Mariborski 2, priprav-
lja pa tudi prostore v nekda-
nji srednji tehniški šoli na Ki-
dričevi ulici. K ustanovitvi fa-
kultete naj bi pripomoglo tu-
di ustanovljeno Regijsko štu-
dijsko središče, za katerim
stoji vsa Savinjska statistič-
na regija. Univerza bo pris-
pevala program in predava-
telje. Študijski program je že
izdelan, zato naj ne bi bilo
več toliko težav kot doslej.
Projekt in podpisano pogod-
bo bo zdaj najprej obravna-
val Svet za visoko šolstvo, ki
naj bi predlog posredoval vla-
di, ta pa, ob potrditvi pro-
grama, v dokončen sprejem
Državnemu zboru.
Župan Bojan Šrot je optimi-
stičen in pričakuje, da bodo po-
stopki speljani najkasneje do
prihodnjega februarja, kar bi
omogočilo vpis študentov že v
študijskem letu 2003/4. Pose-
bej pomembno ob tem pa se
Šrotu zdi, da projekt ustanovi-
tve takšne fakultete izrecno
podpira gospodarstvo, ki še ka-
ko potrebuje strokovnjake za
logistiko.
To je povsem razumljivo,
saj slaba logistika, ki ji, ne-
koliko poenostavljeno lahko
rečemo tudi proces skladiš-
čenja in transportiranja su-
rovin, polizdelkov in izdel-
kov v oskrbni verigi, zelo po-
večuje .stroške. V državah
Evropske unije je bil pov-
prečni strošek logističnih
procesov v prodajni ceni iz-
delka leta 1987 nad 14-od-
stoten, leta 1998 še skoraj 8-
odstoten, do leta 2003 naj bi
ta strošek znižali na slabih 7
odstotkov. Samo na celjskem
območju, je ob podpisu po-
godbe povedal direktor Ob-
močne CZ Jože Pušnik,
stroški logistike znašajo okoli
102 milijardi tolarjev letno.
Sodobnejši pristopi lahko te
stroške bistveno znižajo, za
njihovo izvedbo pa so potreb-
ni visoko izobraženi ljudje,
zato je fakulteta za logistiko
tem pomembnejša.
Prizadevanja podpisnikov je
podprl tudi minister za pro-
met Jakob Presečnik, ki je ob-
ljubil svojo podporo pri vlad-
ni obravnavi predloga o usta-
novitvi fakultete in izrazil pre-
pričanje, da bosta tako mini-
strstvo za šolstvo kot državni
zbor razumela potrebe gospo-
darstva in videla tudi prednost
decentralizacije Univerze, na
kar je ob svojem nastopu v Ce
lju opozoril tudi rektor mari-
borske Univerze Ludvik To-
plak. Sam namreč vlogo Uni-
verze vidi v treh segmentih, v
podpori funkcijam države, v
njenem globalnem poslanstvu
in slednjič v vlogi, ki jo ima v
lokalnem prostoru, ob čvrsti
podpori lokalnih skupnosti in
gospodarstva.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Pogodbo o sodelovanju pri ustanovitvi Fakultete za logistiko s sedežem v Celju in dislocirano enoto v Krškem
so v torek pod Celjskim stropom podpisali (z leve) župan MOC Bojan Šrot, rektor Univerze Maribor dr. Ludvik
Toplak in župan Krškega Franc Bogovič.
Visoke nagrade
bančnikom
Delničarji Banke Celje so na skupščini podprli pred-
log uprave, da letos za dividende namenijo dobro polo-
vico lanskega čistega dobička, oziroma 1,2 milijarde
tolarjev. Bruto dividenda na delnico je 3.000 tolarjev,
kar je za skoraj tretjino več kot lani.
Na skupščini so tudi sklenili, da bodo preostanek bi-
lančnega dobička, ki je na zadnji dan minulega leta znašal
v celoti 5 milijard 259 milijonov tolarjev, razporedili v
rezerve, za nagrade članom nadzornega sveta ter delav-
cem banke s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pa
so namenili 86 milijonov tolarjev.
Banka Celje je lani poslovala zelo uspešno. Bilančno
vsoto je v primerjavi s predlani povečala kar za 22 odstot-
kov na 226,5 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa se je povzpel
na 2 milijardi 250 milijonov tolarjev. Največja lastnica
celjske banke je Nova Ljubljanska banka, ki ima dobrih
20 odstotkov vseh njenih delnic, skupaj z bankami, ki so
vključene v skupino Nove Ljubljanske banke, pa njen last-
ninski delež znaša 29,4 odstotka.	JI
Gajšek je kriv
Po sklepu sodišča je omogočil Gradbeništvu Božičnik
pridobitev nepremoženjske koristi
Direktor celjskega zavo-
da za planiranje in izgrad-
njo Miran Gajšek je v po-
nedeljek prejel pravnomoč-
ni sklep višjega sodišča, ki
je potrdilo oktobrsko raz-
sodbo Okrajnega sodišča v
Celju, da je kot uradna oseba
izkoristil svoj položaj, s či-
mer je drugi osebi omogo-
čil pridobitev nepremoženj-
ske koristi. Gajšek je obso-
jen na štiri mesece zapora
pogojno, za preizkusno do-
bo dveh let,
Gajšek je aprila lani celj-
skemu zasebnemu podjetju
Gradbeništvo Božičnik izdal
potrdilo, da je v celoti pla-
čalo kupnino in komunalni
prispevek za občinsko zem-
ljišče ob Ljubljanski cesti v
Celju. Sodišče pa je ugotovi-
lo, da je Gradbeništvo Božič-
nik od skupaj 107 milijonov
tolarjev dejansko plačalo le
24 milijonov tolarjev. S po-
trdilom o poravnavi vseh fi-
nančnih obveznosti do celj-
ske občine, ki ga je podpisal
Gajšek, se je Gradbeništvo
Božičnik uradno vknjižilo kot
lastnik zemljišča ob Ljubljan-
ski cesti.
Gajšek je ob prvostopenj-
ski sodbi celjskemu županu
ponudil odstop z mesta di-
rektorja, enako je storila tu-
di direktorica občinske upra-
ve Darja Pavlina. Oba po-
nujena odstopa je župan Bo-
jan Šrot takrat zavrnil. V to-
rek pa je Bojan Šrot sporo-
čil, da odločitev sodišča od
njega ne zahteva kakšnega hi-
trega ukrepanja, zato ima na-
men zadevo temeljito premi-
sliti, do konca tega meseca
pa bo javnost tudi obvestil o
svoji odločitvi. »Odstop, ki
ga je Gajšek ponudil, še ved-
no velja in njegovo potezo šte-
jem kot zelo korektno, kar
bom upošteval pri svoji od-
ločitvi,« je še dejal Šrot.
Miran Gajšek je včeraj za
naš časopis povedal, da ga
je odločitev višjega sodišča
presenetila in da z odvetni-
kom že pripravljata pritož-
bo oziroma zahtevek za vars-
tvo zakonitosti, ki ga bosta
vložila na vrhovno sodišče.
»O odstopu pa ne razmiš-
ljam, saj zanj ne vidim no-
benega razloga,« je še dejal
Gajšek in v isti sapi dodal,
da bo v celoti spoštoval na-
povedano županovo odloči-
tev, o svojih nadaljnjih ko-
rakih pa bo razmišljal po-
tem, ko se bo za ukrepe od-
ločil župan.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Miran Gajšek (še) ne odhaja.
Št. 20-16. maj 2002
DOGODKI
3
S kulturo do
irečjega ugleda
i v Sloveniji sponzorski trg za kulturo vse močnejši - Podjetja podpirajo
le dobre projekte
jjtje kulture in gospo-
a - utopija ali stvar-
bila tema sedme in
sezoni zadnje celjske
f, na katero je mini-
za kulturo Andreja
f povabila direktorja
irne Laško Toneta
ka, člana uprave
Celje Dušana Drofe-
generalnega direktor-
^rjevega doma Mitjo
jnika in filmskega us-
ilca Metoda Pevca,
'je poudaril Mitja Ro-
i, je pri nas vse več pod-
la so med svoje dejav-
:vključila tudi skrb za
to, vendar je sponzors-
pstalo izrazito tržno de-
;Pri tem je zelo pomem-
kako se v tem sožitju
63 kultura, predvsem pa,
;posobna pripraviti tak-
Tojekte, v katerih bodo
tja našla odlično prilož-
za lastno trženje. »Gre
ilo zapleten proces,« je
Rotovnik, »ki pravilo-
duje po načelu daj-dam.«
ire>tako, se je strinjal
Metod Pevec, ki je opo-
,da so znotraj kuhure
velike razlike, najtežje
pridobiti sponzorje za
I, saj podjetja zelo ne-
tvegajo.
isponzprskem trgu sicer
idno kraljuje šport, kar
Ena prevladujoči moški
spol v vodstvih podjetij, kot
ugotavlja ministrica Andre-
ja Rihter, niti ne čudi, ven-
dar je zadnje čase veliko pri-
dobila tudi kultura. Pivovar-
na Laško, ki je tudi sicer ze-
lo vpeta v lokalno okolje, na-
meni za kulturo od 180 do
230 milijonov tolarjev na leto.
To ni podarjeni denar, je pou-
daril Tone Turnšek, saj se
vsi vložki vračajo skozi več-
ji ugled podjetja. S tem, da
je sožitje kuhure in gospo-
darstva stvarnost in ne uto-
pija, se je strinjal tudi Du-
šan Drofenik, vendar bi mo-
rala, je poudaril, osnovne vi-
re za financiranje kulture
kljub temu zagotavljati drža-
va. Banka Celje dobi na leto
do 1.300 vlog za sponzors-
tva, pri izboru pa jih, čeprav
je to včasih zelo težko, saj so
prošnje večinoma iz doma-
čega okolja, vodi predvsem
poslovni interes.	'
JANJA INTIHAR
Popravek
v besedilu Starograjski daj-
dam, objavljenem v prejšnji
številki NT, se mi je zapisalo,
da se je Turistično društvo pred
dvema letoma »nepričakovano
in ekspresno selilo iz prosto-
rov Pokrajinskega muzeja Ce-
lje«. Društvo se je v resnici na
opisan način selilo iz prosto-
rov Muzeja novejše zgodovine.
Zawpako se opravičujem.
BS
Na sponzorskem trgu še vedno kraljuje šport, vendar mu je kultura tesno za petami, so ugotovili na zadnji
celjski debati v tej sezono.
Bojazen
zaradi šole
Pred sinočnjim zborom krajanov v Kompolah, skli-
canem zaradi ustavitve prenove podružnične šole je
izšla posebna številka glasila Štorski občan.
V njem so prispevki štorskega župana, ravnatelja matič-
ne šole, dolgoletne vodje podružnične šole Kompole, ak-
tiva žena Kompole, društva upokojencev, krajanov Šent-
janža ter drugih občanov, pa tudi spisi učencev kompol-
ske šole, ki jih vozijo začasno k pouku v Štore.
Avtorji v prispevkih pojasnjujejo položaj, nastal zaradi
družine Rutar, ki se iz treh šolskih stanovanj še ni izselila
ter tako povzročila ustavitev prenove. Pri vsem skupaj pre-
vladuje bojazen, da bodo v kraju nazadnje ostali brez po-
družnične šole. Omenjeni položaj so še enkrat javno pred-
stavili na sinočnjem zboru, ki ga je občina sklicala na zah-
tevo večje skupine krajanov.	BJ
Programi postajajo
icos papirja
v ponedeljek je v Mozir-
ju predstavniško telo župa-
nov Savinjske regije sku-
paj z Regionalno razvojno
agencijo Celje ugotavljalo,
da se država neresno lote-
va regionalnega razvoja.
Župansko koordinacijo v
prvem enoletnem mandatu
vodi žalski župan Lojze Po-
sedel, ki je opozoril na iz-
jemno neodgovorno zamuja-
nje s strani države, saj odgo-
vorne institucije za regionalni
razvoj na razpise niti ne od-
govarjajo. Projekti, ki naj bi
se izvajali na območju stati-
stične Savinjske regije kot del
letošnjega izvedbenega dela,
zamujajo, zato ostaja vpra-
šanje, ali bo kateri od ambi-
cioznih programov letos
sploh uresničen. Tako se lah-
ko po mnenju direktorja RRA
Borisa Klančnika zgodi, da
bo regionalni razvojni pro-
gram postal navaden kos pa-
pirja.
Velenjski župan Srečko
Meh je ravnanje države oce-
nil za skrajno neodgovorno,
še posebej, ker je pravila
igre sama predpisala. Do-
dal pa' je, da morajo podre-
gije in občine zaradi lastne
prihodnosti spodbujati in
načrtovati razvojne projek-
te. Z njim se je strinjal tudi
celjski župan Bojan Šrot, ki
ni varčeval s kritičnimi pri-
pombami na račun prekrat-
kih rokov in nestrokovno-
sti pri razpisih s strani dr-
žave oziroma strokovnih
služb pristojnega ministrs-
tva. Županska koordinaci-
ja se bo prihodnji mesec po-
novno sestala in preverila,
ali se bodo nakazani prob-
lemi premaknili s sedanje
mrtve točke. Na sestanek bo-
do poskušali povabiti tudi
predsednika vlade ali vsaj
katerega od pristojnih mi-
nistrov. •
MITJA UMNIK
Banjalučanl
izni na Laščane
iiec tega tedna bo mor-
t znano, ali bo Repub-
Srbska svoj delež v ba-
iški pivovarni prodala
»arni Laško. Laščani se
[akup 53,92 odstotka
delnic potegujejo že
k, pod kakšnimi pogoji
ktokrat pripravljeni ku-
Pa naj bilo znano šele.
Direkcija za privati-
jo Republike Srbske
Wa njihovo ponudbo.
warna Laško se je za na-
^aluške pivovarne po-
^la že lani, vendar je bil
^ rned tremi ponudniki
^ Interbrew, ki pa se je
^ leta umaknil iz poga-
Uščani so za delnice po-
*27 milijonov mark, še
®ijonov mark pa so bili
^eni vložiti v novo teh-
^jo. O tem, kakšna je
^ njihova ponudba, ne
" govoriti, v banjaluš-
^asopisu Nezavisne no-
Pa je bilo v minulih dneh
^fe prebrati, da so za na-
"lelnic ponudili 14 mili-
^konvertibilnih mark in
'bili. da bodo v nasled-
'•■eh letih vložili v pivo-
® še 29 milijonov mark.
Takšna cena pa se, so za-
pisali v časopisu, direktor-
ju banjaluške pivovarne Pre-
dragu Radiču zdi nesramno
nizka in je po njegovem le
strateška poteza Pivovarne
Laško, da bi se izvlekla iz
nakupa in dobila nazaj po-
log, ki ga je plačala ob pri-
javi na razpis. Radič meni,
da vlada Republike Srbske
ne bi smela sprejeti ponud-
be Laščanov, ampak bi mo-
rala razpis razveljaviti in ob-
javiti novega. Banjaluška pi-
vovarna je po njegovem vred-
na 120 milijonov mark, saj
so samo v zadnjih dveh le-
tih pol vložili v proizvodnjo
več kot 40 milijonov mark.
JI
Pivovarna Laško je v to-
rek sprejela sklep o izdaji
2,2 milijona novih delnic v
skupni emisijski vrednosti
13,28 milijarde tolarjev. Del-
nice bo do 25. maja kupilo
petnajst bank, pidov in pod-
jetij, pivovarna pa namera-
va denar porabiti za neka-
tere projekte doma in v tu-
jini.
Sejem prijaznih energij
v torek so na Celjskem
sejmu pod geslom Prijazne
energije - nove tehnologije
odprli 11. mednarodni sejem
Energetika ter 10. medna-
rodni sejem Terotech-vzdr-
ževanje. Na ogled bosta do
petka, 17. maja.
Oba sejma je podjetje Step,
ki je v 100-odstotni lastni
Celjskega sejma, doslej pri-
pravljalo v Mariboru. Za se-
litev v Celje so se organiza-
torji odločili tudi na pobu-
do razstavljavcev, ki so že-
leli boljše razstavne pogo-
je-
Prireditev, ki jo skupaj or-
ganizirajo Step, Celjski se-
jem in Območna obrtna
zbornica Maribor, je odprl
predsednik Gospodarske
zbornice Slovenije mag.
Jožko Čuk. »Slovenija je dr-
žava s skopimi viri energi-
je, saj le 24 odstotkov pri-
marne energije zagotavljamo
z domačimi viri. V Sloveni-
ji se je trg z električno ener-
gijo aprila lani odprl znotraj
države, navzven pa se bo mo-
ral odpreti do konca leta. To
bo vplivalo tudi na cene in
na položaj proizvajalcev
električne energije, pri če-
mer bodo najbolj izpostav-
ljeni v termoelektrarnah na
domači premog,« je povedal
Čuk in dodal, da bo potreb-
no pri uresničevanju ciljev
energetske politike vzposta-
viti dialog dobaviteljev in
porabnikov vseh vrst ener-
gije s predstavniki vlade Re-
publike Slovenije.
Sejemska prireditev se raz-
prostira na 16 tisoč kvadrat-
nih metrih razstavnih povr-
šin, skupno število razstav-
ljavcev je 525, direktnih raz-
stavljavcev je 235, ob Slove-
niji na sejmu sodelujejo
predstavniki iz osemnajstih
tujih držav. Sejem je odprt
vsak dan od 9. do 18. ure.
Ves čas prireditve, na kateri
organizatorji pričakujejo
okoli 30 tisoč obiskovalcev.
se vrstijo številne spremlja-
joče prireditve, na katerih
strokovnjaki predstavljajo na-
ravi prijazne in varčne nači-
ne upravljanja z energijo,
posvetujejo pa se tudi o tem,
kako porabo energije v Slo-
veniji uskladiti z zahtevami
Evropske unije.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
Jožko Čuk (tretji z desne) si je med prvimi ogledal sejma Energetika in Terotech-vzdrževanje.
Št. 20-16. maj 2002
4
|H>GODKI
Galop pisanih iconjev
Središče likovnih sanj in nagrajena dela o konju znova v Celju
Revija Likovni svet, ki jo
vodi Mihajlo Lišanin, je na
sedmi mednarodni razpis za
likovna dela mladih na te-
mo »konj« prejela letos kar
20 tisoč del. Vsa je pregle-
dala strokovna žirija in
najboljša odbrala za razsta-
vo, ki so jo pod okriljem
Mestne občine Celje odprli
minuli petek v galeriji Za-
voda za zdravstveno vars-
tvo Celje.
Razstavo je odprla Štefka Ku-
čan in stisnila roko mladim
umetnikom, ki so prišli na po-
delitev iz številnih dežel sve-
ta. Tudi iz tako oddaljenih, kot
sta Sibirija ali Mehika.
Sicer pa se je po besedah
Mihajla Lišanina, letos na raz-
pis odzvalo 44 držav. Na slo-
vesnost v Celje so prišli mla-
di iz 14 držav, predstavniki
12 veleposlaništev, s Cipra,
Turčije, Mehike, Dunaja in
od drugod. Mnogi so se za-
nimali za gostovanje priču-
joče razstave 300 izbranih del
mladih. Tretjina teh je raz-
stavljenih v Zavodu za zdravs-
tveno varstvo, ostale pa v ga-
leriji na gradu.
Konji, v poletu domišljije
mladih, so očarali in navdu-
šili tudi Štefko Kučan, ki je
čestitala organizatorjem ta-
ko široko zasnovane priredi-
tve, predvsem pa vsem mla-
dim, ki se odzovejo na raz-
pis, in ki čutijo, da je dobro,
da se snidejo z vseh koncev
sveta. »Zlasti mladim umet-
nikom bi rada rekla, naj pu-
stijo domišljiji svojo pot in
naj, če je le mogoče, spoz-
navajo druga okolja, druge
svetove, kjer živijo njihovo
vrstniki. Tako bodo videli, ka-
ko pisano je življenje, kako
je včasih to težko in kako zna
biti tudi lepo! Tudi drugod
po svetu. In veselite se pri-
ložnosti, da znate ustvarjati
in da imate podporo v odra-
slih,« je menila prva dama
Slovenije.
Med slovenskimi nagrajen-
ci je bila tudi Tina Kern iz
Cerkelj na Gorenjskem, ki se
je priznanja iskreno veselila
skupaj s starši. Ljubezen do
konjev ji je tako poplačana.
Tako kot tudi vsem ostalim
sodelujočim.
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIC
Desetletni Moniki Hajlen iz Subotice za njenega »konja« izročajo nagrado in čestitke: župan Mestne
občine Celje Bojan Šrot, častna gostja Štefka Kučan in organizator Mihajlo Lišanin
O aktualnih političnih razmerah
v petek zvečer v Laškem,
v ponedeljek pa v Žalcu sta
prvaka slovenske opozici-
je dr. Andrej Bajuk in Ja-
nez Janša sodelovala na
javnih tribunah o aktual-
nih vprašanjih političnega
življenja v Sloveniji. V Laš-
kem se je, prvič na Celj-
skem, predstavila tudi Bar-
bara Brezigar kot kandidat-
ka za letošnje predsedniš-
ke volitve v Sloveniji.
Javne tribune v Laškem, ki
sta jo pripravila občinska od-
bora SDS in N.Si, se je ude-
ležilo okrog 140 ljudi. Po
uvodni predstavitvi Barbare
Brezigar, ki kot kandidatka
za predsednico države vidi to
funkcijo zlasti v povezoval-
ni vlogi vseh, ki želijo kaj sto-
riti za skupnost, sta zbrane
nagovorila še oba opozicij-
ska prvaka. Dr. Andrej Ba-
juk je govoril o težavah dr-
žave z javnimi financami ter
zakonu o lastninjenju Zavro-
valnice Triglav, Janez Jan-
ša pa se je osredotočil zlasti
na vključevanje Slovenije v
Nato, na katerega ne bi sme-
li gledati zgolj kot na »sodob-
no obrambno orožje in tan-
ke«.
Prvaka obeh strank, ki sta
v minulih tednih predstavlja-
la svoja stališča tudi v dru-
gih krajih na Celjskem, me-
nita, da je Slovenija še daleč
od gospodarskega razvoja, ka-
kršnega pozna razviti svet.
Ljudje, ki že deset let vodijo
državo, so po prepričanju dr.
Bajuka žrtve starih miselnih
vzorcev, vodijo državo za hrb-
tom zakonodaje in brez sle-
herne kontrole, Janša pa je
dejal, da je koalicija Slove-
nije edina alternativa seda-
nji oblasti.
IS, US
Za družine brezplačno
Včerajšnji mednarodni dan družin so s primerno pozornostjo obeležili tudi v Celju.
Projektna pisarna Celje zdravo mesto je v središču Celja, na zvezdi, postavila stojnico,
ob kateri so mimoidočim delili stare izvode revij Mama, Cicido, Ciciban, Pil, Pil plus in
Gea. Malčki iz vrtca Tončke Čečeve so z barvami in kredami na papir in asfalt prenesli
svoje videnje družine, sodeloval pa je tudi Zabaviščni klub Gaberje.
Na pobudo Zveze prijateljev mladine Slovenije oziroma njene zveze družin, ki je kuhur-
no-umetniške institucije v Sloveniji pozvala, da omogočijo na mednarodni dan družin
brezplačen ogled razstav, zbirk in prireditev, pa sta se odzvala oba celjska muzeja.
BS, Foto: G. KATIC
Precejšnje število podarjenih slik je našlo lastnike že na večer velike prodajne akcije v Celjskem doiC
Slike za sondo se selijo
Samo še danes so v Celjskem domu na ogled in na prodaj slike, ki sta jih Novi tedni'
Radio Celje zbrala v akciji za nakup endoskopske ultrazvočne sonde v celjski bolnišnf-
ta namen so umetniki podarili 95 slik, od katerih je bilo doslej prodanih 32 v vredi^
skoraj 4 milijone tolarjev. Podarjena dela slikarjev, ki doslej niso našla kupca,
preselili v prostore bolnišnice Celje, kjer jih bodo ponujali v prodajo še nekaj časa.
Foto;
Navadna konoplja je vsestransko koristna, je povedala <
predavateljica dr. Darja Kocjan Ačko.	i
O konoplji v
MCC
Minuli petek je bil v Mla-
dinskem centru Celje izo-
braževalni seminar z naslo-
vom »Navadna konoplja in
EU«, ki so ga pripravili pri
Zavodu za informacijsko
dejavnost in alternativno
kulturo - Projekt Konop-
lja.org.
Predavatelji, dr. Darja
Kocjan Ačko z oddelka za
agronomijo pri Biotehniški
fakulteti v Ljubljani, Dejan
Rengeo, vodja spodbujeval-
nega razvojnega centra v SKZ
Murska Sobota ter Matjaž
Grkman z ministrstva za
kmetijstvo, so obiskovalce
seznanili predvsem s korist-
mi, ki jih ima navadna ko-
noplja za kmetijstvo, z nači-
nom gojenje le-te, spregovo-
rili pa so tudi o novem pra-
vilniku, ki bo določal pogo-
je za kmetovalce, ki želijo go-
jiti navadno konopljo v Slo-
veniji.
Dr. Darja Kocjan Ačk(
predstavila izvor in zgod
no navadne konoplje ter
širjenost v naših krajih,
činstvo je seznanila z nači
pridelave in gojenja te n
ne, spregovorila pa je tu
uporabnosti konoplje
zdravila. Dejan Rengeo je
sal postopek pridelave in
dela ve konoplje v Mark
cih, ob fotografskem gra
pa je prinesel na ogled
semena, stebla ter drugi
delke in polizdelke iz te
line. Matjaž Grkman pa jei
govoril o novem praviln
zvezi z gojenjem navadne
noplje v Sloveniji. Kot je
vedal Grkman, pravilnik
loča predvsem pogoje, ki
morajo kmetovalci izpol
vati, da dobijo dovoljenje
gojenje te rastline, vendar
vilnik še ni v veljavi.
Foto: GREGOR KA
Št. 20-16. maj 2002
TEMA TEDNA
5
Smrt, ki je razburila
Velenjčane
Smo Slovenci perfekcionistični, prezahtevni do sebe, malenkostni in polni vase usmerjene agresije?
I Velenju se je minuli
^eljek nekaj po 16. uri
Ijlisk razširila vest, da
industrijski coni na Pre-
jcesti našli mrtvega 30-
;ga Velenjčana. Skopo
čilo celjskega operativ-
omunikacijskega cen-
50 namreč takoj povze-
j mediji.
jsku je hitro sledil še
J, nakar je med ljudmi
il hladen veter, grozljiv
ii; kaj prijeten veter. Čez
ko so se pojavile prve go-
:e o tem, kdo naj bi bil
ojnik in kako naj bi umrl,
eje zazdelo, da je po ve-
ikih ulicah začela pada-
žka, strašna toča smrti,
oti večeru so skoraj že
fedeli, da je bil 30-letni
njčan Sašo Židov, samo-
c podjetnik, ki se je uk-
il s prodajo, izposojo in
Isiranjem avtomatov za
le in druge napitke. Še
',na velenjskih ulicah ta-
ni bilo skoraj nikogar,
6 bi vedel, kako je umrl.
[ova smrt je dva dni raz-
Velenjčane, pojavljala
erazna ugibanja in govo-
:o brutalnem umoru, do-
ni postalo jasno, da je
jjnik storil samomor.
Irvavl davek
lovenci imamo kar nekaj
bih lastnosti. Nekateri
^jo, da smo narod pesni-
'in pisateljev, drugi nas
So kot marljive in pridne
5, tretji nas imajo za pi-
te, četrti vidijo v nas ve-
iopravljivce, kdaj pa kdaj
ami zase rečemo, sicer s
»kom v grlu, da smo tudi
ud samomorilcev. In prav
Jdnji dve lastnosti sta v
itragičnem primeru prišli
bij do izraza.
Sloveniji si vsako leto
lle življenje okoli 600 Iju-
'eliko več kot prometne
eče, ki z dneva v dan ža-
lujejo prve strani naših
!jev. O večini samomo-
časopisi skoraj nikoli ne
pišejo. Razen v takšnih ne-
srečnih primerih, kot je bila
smrt velenjskega podjetnika,
ko je vzrok smrti nejasen. Še
vedno pa ni jasno tudi, zakaj
smo Slovenci v samem sve-
tovnem vrhu po številu samo-
morov na prebivalca. Kot pra-
vi dr. Andrej Marušič, direk-
tor Inštituta za varovanje
zdravja, je Slovenija med dr-
žavami z največ samomori si-
cer zdrsnila s petega na sed-
mo mesto, vendar ne zahva-
ljujoč boljši preventivi samo-
morilnosti, ampak zaradi po-
slabšanja stanja v nekaterih
drugih državah.
Podobno, kot se svojci ti-
stih, ki naredijo samomor, ne-
nehno sprašujejo po vzrokih
za to individualno dejanje,
tako se tudi strokovnjaki in
javnost ves čas sprašujejo, za-
kaj je Slovenija tako obreme-
njena s samomorom. Nacio-
nalna koordinatorka WHO za
preprečevanje samomora
prof. dr. Onja Tekavčič -
Grad je eno izmed mogočih
razlag pripisala pripadnosti
skupnemu srednjeevropske-
mu bazenu, v katerega spa-
data še Avstrija in Madžarska,
poleg geografske pripadno-
sti in podobnih meteorološ-
kih razmer jih združujejo še
podobne kulturno-zgodovin-
ske in socialno politične oko-
liščine. Podoben je verjetno
vrednostni sistem, iz katere-
ga izhaja tudi način vzgoje
otrok. Po nekaterih avtorjih,
ki so skušali definirati naš si-
cer nepreverjeni nacionalni
značaj, smo Slovenci perfek-
cionistični, pedantni, preveč
redoljubni, prezahtevni do
sebe in drugih, malenkostni
in polni vase usmerjene agre-
sije. Ob tem ne smemo po-
zabiti na alkoholizem, ki
osebnost dezintegrira dušev-
no, telesno in socialno.
Ugibanja in
govorice
Druga zanimiva lastnost je,
da zelo radi verjamemo in na-
sedamo govoricam. Tudi to
je bilo v tem primeru zelo
očitno. Žal od tega ni imel
koristi nihče, še najmanj svoj-
ci in prijatelji, pa tudi poli-
cija bi zaradi govoric, seve-
da, če bi Mo res za umor, imela
pri raziskovanju zelo otežko-
čeno delo. Poglejmo, kako
je bilo.
Čeprav mediji naslednji dan
po najdbi trupla Velenjčana
še niso objavili nobenih po-
drobnosti o smrti in je poob-
laščenka za stike z javnostmi
na celjski policijski upravi Ire-
na Gorenak šele naslednji dan
za medije povedala, da je smrt
Velenjčana sumljiva oziroma
čudna, so praktično že vsi ve-
deli, da naj bi imel pokojnik
prerezan vrat. Govorice pa je
še bolj razpihovalo dejstvo,
da je bil Sašo Židov znan Ve-
lenjčan, ki ga je že zaradi na-
rave njegovega posla pozna-
lo ogromno ljudi. Ljudje so
pač začeli ugibati in plesti raz-
no razne zgodbice. Najbolj so
bili zgroženi nad tem, da je
imel prerezan vrat. Zato so
praktično vsi verjeli, da je bil
umorjen. Za ta dan so te go-
vorice in ugibanja postale ta-
ko rekoč dejstvo. Še posebej
potem, ko je nekdo razširil
zgodbico o tem, da je govoril
z upokojenim zdravnikom, ki
mu je povedal, da v vsej dol-
goletni zdravniški praksi ne
pozna primera, ko bi si kdo
sodil na takšen način.
Po nekaterih statističnih po-
datkih bi takšnim ugibanjem
na nek način lahko še verje-
U. Iz poročila slovenske po-
licije o samomorih, ki zaje-
ma prvih devet mesecev lan-
skega leta, je razvidno, da si
Slovenci življenje najraje
jemljemo s pomočjo vrvi. Od
skupno 410 samomorov, ko-
likor so jih slovenski polici-
sti obravnavali v prvih deve-
tih mesecih lani, jih je bilo
kar 276 z obešenjem, prav no-
beden pa si ni sodil tako, da
bi si prerezal vrat. Policijska
poročila sicer govorijo tudi
o takšnih primerih, vendar
je teh sorazmerno malo. To-
da eno je statistika, povsem
nekaj drugega pa so prever-
ljiva dejstva, ki pa jih ta dan
ni poznal nihče.
Prerezani
vratovi
Med Velenjčani je namreč
še vedno odmevala smrt 58-
letnega Rudolfa Golčmana iz
Kozjaka, ki naj bi si v vrat
zapičil nož in izkrvavel. Rav-
no tako pa je še živ spomin
na 26-letnega Erazma Hoz-
jana iz Celja, ki so ga prib-
ližno v istem času kot Golč-
mana našli v osebnem avtu s
prerezanim vratom. Polici-
ja je sicer oba primera ozna-
čila za samomor, vendar pa
je vsakdo, ki zna sešteti dva
plus dva, te tri primere po-
vezal. »Ne verjamemo v na-
ključja. Da bi si trije sodih
na takšen način. Nemogoče.
Gotovo so ga umorili,« so go-
vorili.
Ko se je Velenje prebudilo
v torkovo jutro, so ljudje še
vedno govorili o umoru. Ob
pomanjkanju uradnih infor-
macij so iskali najrazličnejše
motive. Tisti, ki so pokojni-
ka poznali, so o njem govori-
ci kot o prijaznem in vedno
nasmejanem sogovorniku. Ve-
deli so tudi povedati, da nje-
govo podjetje naj ne bi imelo
težav, da je bil vesten in pri-
den. Iskali so najrazličnejše
povezave. Nekateri, predvsem
tisti z najbolj bujno domiš-
ljijo, so si že izmislili najraz-
ličnejše odgovore. In to tak-
šne, ki se jih ne bi sramovali
niti pisci najbolj zagonetnih
kriminalnih romanov ali film-
skih scenarijev. Teorijo zaro-
te pa je le še podžgalo obve-
stilo za javnost celjske poli-
cijske uprave. V njem so si-
cer zapisali, da bodo podrob-
nosti znane po opravljeni sod-
no-medicinski obdukciji,
vendar je dvom o čudni ozi-
roma sumljivi smrti ostal.
Vendarle
samomor
Naslednje obvestilo iz celj-
skega operativno-komunika-
cijskega centra je vendarle ne-
koliko utišalo govorice. Ne-
kaj po 14. uri so sporočili,
da doslej zbrana obvestila v
zvezi s truplom 30-letnega Ve-
lenjčana kažejo na sum, da
je umrli naredil samomor.
Tik pred smrtjo je namreč
zaužil solno kislino. Toda v
tem obvestilu so tudi potrdi-
li tisto, kar se je do tedaj sa-
mo šušljalo in je temeljilo na
nepreverjenih govoricah, da
je imel umrli večjo vreznino
na vratu.
Govorice o krutem umo-
ru so nenadoma potihnile.
Najbolj vztrajni in neomaj-
ni so sicer še zagovarjali teo-
rijo zarote, predvsem tisto,
da hodi po teh krajih mori-
lec, ki nič hudega slutečim
državljanom reže vratove,
vendar je kljub temu skriv-
nostna smrt dobila povsem
novo podobo. Ljudje se niso
več spraševali, kdo je to sto-
ril, pač pa, zakaj.
Zakaj samomor? Začeli so
premišljevati, se vračati v pre-
teklost. Nenadoma se je
vsem, ki so pokojnika poz-
nali, zazdelo, da bi lahko v
njegovem obnašanju v zad-
njem času našli kaj takšne-
ga, kar bi dalo slutiti, da se
poslavlja od življenja. Toda
zaman. Saša Židova, ki je s
svojo pojavo, simpatičnost-
jo, odkritosrčnostjo in še čem
marsikateremu Velenjčanu
kdaj polepšal kakšno urico
življenja, ni bilo več. Izgini-
lo pa je tudi razburjenje, ki
ga je povzročila njegova ne-
nadna in prerana smrt.
PETER RAKAR
V Sloveniji si v enem letu vzame življenje okoli 600 ljudi, veliko več pa
jih o samomoru razmišlja.
Policija je zaradi sumljivih okoliščinah, v katerih naj bi umrl Sašo Židov, takoj zavarovala prizorišče. To
pa je bil tudi eden izmed vzrokov, ki je med Velenjčani sprožil še dodatne govorice.
Samomori v Sloveniji
Wi podatki o samomorilnosti na Slovenskem segajo
v leto 1873, ko je koeficient samomora, torej število
ii na sto tisoč prebivalcev, za območje Kranjske zna-
'3,0. Koeficient pa se je do danes že podeseteril. Že od
^ 1970 imamo natančen register samomora. Ta dru-
^ki fenomen je pri nas tako rekoč stalno navzoč in
'okovnjaki so lahko izluščili nekaj skupnih značilnosti
•Venskega samomora: triinpolkrat pogosteje se za sa-
®tnor odločajo moški, medtem ko pri- samomorilnem
l^kusu prednjačijo ženske; ogroženost je večja pri višji
^osti (povprečno 49,9 leta); skoraj polovica jih je po-
lenih; velika večina je po narodnosti Slovencev. Dom-
N motiv (popiše ga policija) je kar v 41 odstotkih
Nsen, v 21 odstotkih naj bi bile krive družinske teža-
* 16 odstotkov ljudi pa naj bi to storilo zaradi bolezni
^foma invalidnosti. Diagnozo alkoholizem so pripisa-
^35 odstotkom samomorilcev (moškim celo 42 od-
^kov). Najbolj ogrožen pa je severovzhodni del Slove-
oziroma občine Krško, Maribor in Celje.
Št. 20-16. maj 2002
6
INTERVJU
Z motivacijo
je vse mogoče
Vsaka sprememba se lahko zgodi v trenutku, trdi in dokazuje Smiljan Mori
Smiljan Mori je uspešen
poslovnež, »motivator šte-
vilka 1 v Sloveniji«, kot ga
mnogi imenujejo, predava-
telj in strasten zagovornik
zdravega načina življenja,
doma iz Ožbalta ob Dravi.
Njegova življenjska zgod-
ba je zgodba o uspehu, ki
mu ni videti konca. Je last-
nik zavarovalne agencije
Morio in podjetja Smiljan
Mori Success Systems, v
okviru katerega pripravlja
motivacijske seminarje,
predavanja, delavnice. Z
motivacijo je mogoče dose-
či prav vse, je prepričan.
Mnogim se je življenje v tre-
nutku spremenilo, ker so
mu verjeli in mu sledili.
»Človek ne potrebuje pet
let psihoterapevta ali psiho-
loga, pa tablet in drugih te-
rapij, da bi se spremenil, am-
pak lahko že v desetih, pet-
najstih minutah spremeni
vse, kar si želi,« trdi še ne
tridesetletni Smiljan Mori,
ki se je pred leti odločil za
poseben študij, za preučeva-
nje uspeha in uspešnih, sreč-
nih ter zadovoljnih ljudi, na-
to pa v Mariboru ustanovil
podjetje, da bi pridobljeno
znanje lažje posredoval dru-
gim.
Ko je dobil odgovore na
nešteta vprašanja, povezana
z uspehom, je izdelal stra-
tegije motiviranja za vrhun-
ske dosežke. Zdaj pomaga
nezadovoljnim ljudem, da
se spreminjajo in uspejo na
vseh področjih življenja. Po-
maga jim, da ne sanjajo več,
ampak da svoje sanje živi-
jo, vsak dan, vsako minuto.
Že od otroških let je Smi-
ljan Mori sanjal, da bo razi-
skoval in pomagal ljudem,
vendar svojih sanj ni mogel
uresničiti ne kot policist in
kriminalist ne kot diplomi-
rani pravnik (pripravnik na
sodišču), zato se je čez noč
odločil ustanoviti svoje pod-
jetje. Brez lastnih sredstev
in brez podjetniških izku-
šenj, a z veliko pozitivne
energije, je leta 1998 usta-
novil zavarovalno agencijo
Morio, ki danes velja za eno
najuspešnejših v Sloveniji,
saj vsako leto beleži stood-
stotno rast prometa.
Nekaj vas je gnalo naprej
in začeli ste se ukvarjati z
uspehom in motivacijo. Pre-
brali ste menda več kot šti-
risto knjig s tega področja.
Nisem se znal ustaviti. Ne-
nehno me je zanimalo, kaj
je tisto, kar povzroča, da so
nekateri ljudje uspešni, dru-
gi pa se vse življenje gibljejo
v povprečju. Hotel sem spoz-
nati človekov značaj, njego-
vo mišljenje, čustva, reakci-
je, zato sem začel prebirati
knjige s področja psihologi-
je človeka, motivacije, uče-
nja, čustev, zdravja - skrat-
ka, učil sem se vsega, kar bi
lahko koristilo mojemu oseb-
nostnemu razvoju in kar bi
lahko uporabil, da bi poma-
gal drugim.
Pri svojem delu Smiljan
Mori uporablja po vsem
svetu uspešne tehnike ne-
vroasociativnega treniranja
Anthonyja Robbinsa, ki ve-
lja za enega najboljših poz-
navalcev psihologije spre-
memb in osebnega dosež-
ka, ter tehnike nevroling-
vističnega programiranja
Johna Grindlerja in Richar-
da Bandlerja. Udeležil se je
številnih Robbinsonovih se-
minarjev po Evropi in ZDA
ter Avstraliji. Robbinsu so
se najprej vsi smejali, zdaj
pa je v njegovi šoli tudi okoli
petnajst tisoč psihiatrov.
Da bi se iz knjig naučil čim
več in čim hitreje, sem opra-
vil tudi tečaj hitrega branja,
poleg branja pa sem poslu-
šal tudi številne avdio kase-
te. Veliko časa in denarja sem
vložil v svoje izobraževanje.
Vedno me je zanimalo, kaj
je tisti globlji vzrok, ki pov-
zroča, da ljudje nekaj poč-
nejo. Zavedati sem se začel,
da naša dejanja usmerjajo čus-
tva, vse pa se začne in konča
v naših glavah, v možganih.
Bili ste tudi na številnih
seminarjih in se pred krat-
kih vrnili s študija v Avstra-
liji. Na več načinov ste ho-
teli preučiti uspeh. V čem
je sploh skrivnost uspeha?
Zanimalo me je, kakšna
je razlika med uspehom in
neuspehom, saj nas tega, kaj
lahko izzove človekovo sre-
čo in zadovoljstvo, v šoli ne
naučijo. Veliko ljudi me
sprašuje, kaj je to uspeh? Po-
navadi jim odgovorim, da
naj ga vsak zase definira. To,
kar je zame uspeh, ni nuj-
no, da je uspeh za nekoga
drugega. Zelo narobe je, če
se ljudje pri tem primerja-
mo med sabo. Zagotovo us-
peh ni nekaj, kar je doživel
nekdo drug. Človek, ki želi
biti uspešen in zadovoljen,
bi moral obvladovati več po-
dročij. Denimo denar: kako
ga zaslužiti in čim manj za-
praviti. Obvladovati bi mo-
ral tudi odnose nadrejeno-
sti in podrejenosti, pa dru-
žinske odnose in predvsem
čustva, iz katerih vse izvira.
Nenazadnje je za uspeh ze-
lo pomembna osebnostna
rast, ki daje občutek zado-
voljstva. Uspeh ni nič dru-
gega, kot čustva, občutek za-
dovoljstva, ki ga imamo, ko
smo nekaj dosegli.
Kakšen je namen vaših
motivacijskih seminarjev?
Na teh seminarjih želim
pri obiskovalcih doseči traj-
ne spremembe, ki jih priča-
kujejo in si jih želijo. Spre-
membo pa je mogoče dose-
či takoj in na razmeroma la-
hek način. Če je ta trenutek
tema, lahko prižgem luč in
tema v hipu izgine. Enako
je s spremembo, ki jo hoče-
mo v življenju. Z besedo
sprememba pa ljudje najpo-
gosteje povezujejo bolečino,
dolgotrajno odrekanje itd. S
svojimi metodami dokazu-
jem, da je pot do trajnih
sprememb lahko tudi krat-
ka, neboleča.
Pomagate tudi športni-
kom.
Športniki potrebujejo mo-
tivacijo. Veliko jih je, ki jih
podzavestno nekaj zavira, da
bi lahko dosegali vrhunske
rezultate. Pred kratkim sem
sodeloval z mladim nogome-
tašem, ki so mu najprej vsi
po vrsti napovedovali fanta-
stično prihodnost, pozneje
pa so ga odpustili iz petih
klubov, ker kar naenkrat ni
mogel več teči. V njegovi glavi
so nastale blokade, ki jih je
bilo treba odpraviti. Mlade-
nič je najprej treniral in kot
najboljši blestel v majhnem
klubu, potem pa je prišel v
veliki klub, kjer pa ni bil več
prva violina in se je -moral
šele dokazovati. Tega priti-
ska ni prenesel, v možganih
pa je nastala blokada.
»Sprememba samega se-
be je ključ za spremembe
v življenju. Verjamem, da
sem danes z zelo konkret-
nimi potezami za vedno od-
vrgel zamere, ki so me ome-
jevale na poti do vrhunske-
ga uspeha. Smiljan Mori se
je izkazal kot izjemen vo-
ditelj in tenkočuten pozna-
valec človeških značajev.
To je bil nepozaben dan v
mojem življenju, ki me je
zaznamoval do te mere, da
sem se celo zalotil pri mi-
sli, kako lepo bi bilo, če bi
postal del fantastične eki-
pe Smiljana Morija,« je iz-
javil eden od udeležencev
seminarja v Modri dvora-
ni Golovca v Celju.
K vam prihajajo ljudje z
zelo različnimi zgodbami.
Poiskala vas je ženska, ki
si je deset let pulila lase.
Odkar sem se začel s tem
ukvarjati, me veliko ljudi us-
tavlja, pripoveduje o teža-
vah in prosi, naj jim poma-
gam. To devetnajstletno de-
kle sem spoznal na preda-
vanju na fakulteti. Zaupala
mi je ta svoj problem, pa tu-
di to, da je bila pri številnih
psihiatrih in psihologih, pa
ji ni mogel nihče pomagati.
Pri meni je bila samo pet-
najst minut in zdaj je mini-
lo že pet mesecev, odkar si
ne puli več las. Od takrat na-
prej se ji je življenje v celoti
spremenilo.
Pomagali ste tudi ženski,
ki si 11 let ni upala sama
na cesto.
Ja, ljudje imamo razUčne
strahove, omejitve, prepri-
čanja, navade. Tudi pri tej
ženski so psihiatri in psiho-
logi že skoraj obupali, ko je
prišla do mene, potem pa je
po poldrugi uri najinega so-
delovanja šla sama peš po
mariborskih ulicah. Od ta-
krat vozi avto, se brez stra-
hu sprehaja. Naredil ji ni-
sem nič drugega kot to, da
sem uporabil te tehnike, ki
jih pokažem udeležencem
na seminarjih, ki jih orga-
niziram.«
Morijev motivacijski se-
minar temelji na tradicio-
nalnih vrednotah, kot so
ljubezen, spoštovanje, sa-
mozavest, prijateljstvo. Na
seminarju marsikdo spoz-
na, kako je vrednote, ki so
mu nekoč veliko pomeni-
le, zanemaril.
»Vsi potrebujemo pravo
motivacijo,« je prepričan
Smiljan Mori, ki je doslej
pripravil in izpeljal dva mo-
tivacijska seminarja za oseb-
nostni razvoj in izkoriščanje
brezmejnih moči človekove-
ga uma. Po dveh semin^
februarskega se je v2i
udeležilo 270 ljudi, ap^
ga v Celju pa že blizu
sto, bo Mori izvedel še
jega, ta bo v Litiji prii
Ijani koncem oktobra,
SIMONA BRq
OBČINA POLZELA
Polzela 8, 3313 Polzela
tel./fax: (03) 703-32-00, 703-32-23
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
skladno z Odlokom o priznanjih Občine Polzela
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA PREDLOGO
ZA PODELITEV PRIZNANJ
OBČINE POLZELA V LETU 2002
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja razp
je pogoje in rok za dajanje predlogov za podelitev priznanj
čine Polzela.
1.	ČASTNI OBČAN
Naziv častni občan Občine Polzela podeljuje občinski sv^
posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijoi
men prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Pot
v Republiki Sloveniji ali na mednarodnem področju.
Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja Iži
predlaga občinskemu svetu največ en predlog za častnegao
na Občine Polzela.
2.	GRB OBČINE POLZELA
Grb Občine Polzela podeljuje občinski svet za izredno življe
sko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni
ugled in razvoj Občine Polzela.
Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja lai
predlaga občinskemu svetu največ en grb Občine Polzela
3.	PLAKETA OBČINE POLZELA
Plaketo Občine Polzela podeljuje občinski svet za pomemt
dosežke v krajšem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje d«
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lat
predlaga občinskemu svetu največ tri plakete Občine Pola
4.	PODELITEV NAGRADE INOVATOR
Priznanje »Inovator« podeljuje občinski svet za dosežke naj
dročju inventivne dejavnosti.
11.
Priznanja Občine Polzela se podeli posameznikom, dru^
zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim oseban
Priznanja izroča župan Občine Polzela na slovesen način.
Predlog za podelitev priznanja Občine Polzela lahko po®
fizične in pravne osebe. Predlagatelj zase ne more vložiti P"
loga za podelitev priznanja.
IV.
Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati:
-	ime in priimek in naslov predlagatelja
-	ime in priimek ter naslov predlagane osebe oz. naslov dnJ®
zavoda, skupnosti, društva ali pravne osebe.
Utemeljitev predloga za priznanja mora vsebovati:
-	za posameznika: kratek življenjepis z navedbo prejetih pf®
nanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudari"
na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje predlog za priznat
-	za družbe zavoda, skupnosti, društva in pravne osebe: M
tek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo p''®'
priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z uteri"
tvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje
Predloge za podelitev priznanj Občine Polzela sprejema
sija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Polz^'^
3313 Polzela, do 31. 5. 2002.
OBČINA POl^
Komisija za mandatna vpraš^
volitve In ImenoV*
Št. 20-16. maj 2002
REPORTAŽA
7
pCo Mi2 napišeta pesem
fone Kregar in Jernej Dirnbek, vokalista skupine Mi2, sta izdala pesniško zbirko, ki jo je ilustriral Bori Zupančič
o sladkih spominih,
jjhti in bremenu slave, o
j^nisu, psihoanalizi in po-
lnih romancah, o dnevih
finenja, rdečem volksvvag-
ji, palčkih, medvedih, pra-
jcah in drugi živini ter o
jabem vremenu, zamuje-
jh priložnosti in vsem os-
jem... so vsebine, ki jih
P bralec našel v knjigi z
lekoliko nenavadnim na-
jovom. »Mi2 pišema poe-
ije, Bori jih pa riše,« sta
t)ne Kregar in Jernej
lirnbek naslovila knjigo,
iso jo vsi trije avtorji pred
fdnom predstavili v krčmi
.ii Zamorcu.
Zgodovina Mi2 je Celja-
lom dobro znana. Sestavlja
J skupina petih »dečkov s
otle«, zadnja leta razselje-
jti po vsej Sloveniji. Vendar
® to ne preprečuje, da se
lebi vsaj enkrat na teden do-
jil na kakšnem »špilu«, da
«bi tako uresničevali sanj,
iso jih skupaj sanjali že kot
Dladci, v časih, ko so se skupaj
odili po Rogatcu, kjer so
kupaj dozorevali, sanjali in
reigravali prve akorde... Po-
asi so odrasli, razen enega
apustili rojstni kraj (čeprav
o danes kot člani društva Iju-
liteljev Rogatca na svoje po-
eklo vsekakor zelo ponosni)
a odšli vsak svojo pot.
■ Tone Kregar, zgodovinar in
iociolog, je v Celje prišel pred
stimi leti, ko se je zaposlil
Muzeju novejše zgodovine,
jer je bil eden njegovih po-
iiembnejših projektov sode-
jvanje pri razstavi Živeti v
'elju. Kmalu je začutil, da
ečas za nov izziv in pred dve-
Da letoma je prevzel vode-
ije Mladinskega centra Ce-
le. Prav njemu je, skupaj z
ildpo in odprtostjo uspelo iz-
[lolniti namen, zaradi kate-
fga je bil Mladinski center
ustanovljen. Mladi so ga vzeli
a svojega. Tone pa se je, naj-
te tudi razočaran nad vpli-
bunanjih dejavnikov v de-
bMC, odločil, da se bo pos-
'etil prvotnemu poklicu. Zato
še septembra vrača v muzej.
Spet se je na koščke moj
ego razpal
Spet bi si najrajši metek
v čelo pognal
Spet se mi tak gravža, da
bi dušo skozlal
Spet bom neki cajta bolj
kurčevo spal.
Tako je zapisal v »Jesenski«,
ki bo objavljena na novi, četr-
ti zgoščenki skupine Mi2 (ka-
tere ime je, mimogrede, ne-
kakšna slovenska različica
U2...). Novi plošček naj bi iz-
šel jeseni, septembra ali okto-
bra. Poimenovali so ga »Deč-
ki s Sotle«, na njej pa bodo vse
tiste pesmi Toneta in Jerneja,
ki so v knjigi že natisnjene, pa
doslej še niso bile posnete.
Kako naj napišem pesem
ljubavno
Da ne bi se v patosu grela
Kako naj napišem pesem
otožno
Da bo vsaj malo vesela.
Kako naj v par besedah
povem to kar bi rad
Kako naj kradem verze,
da ne postanem tat
Kako naj v eni sapi
izrečem to kar želim
Molim, kolnem prosim,
sovražim, oprostim.
Tone in Jernej, oba rojena
leta 1971, prvi kozorog in dru-
gi devica, pravita, da sta zbir-
ko izdala bolj za zabavo. In
ker ju je zanimalo, kako nji-
hov rokenrol zveni v literar-
ni obliki. »Znani smo pred-
vsem zaradi besedil, zato sva
prišla na idejo, da bi izdala
knjigo,« pravi Tone, ki neneh-
no poudarja, da je knjiga re-
zultat skupnega dela vseh čla-
nov skupine. Bori Zupančič
je idejo zagrabil takoj in nje-
gove karikature so videti, kot
da bi sam napisal vsako nju-
nih pesmi. Nekaj pesmi sta To-
ne in Jernej napisala skupaj;
kdo od njiju je avtor katere pe-
smi, pa je mogoče, razen ob
dejstvu, da je »Kregar za odte-
nek, ampak samo za odtenek
bolj melanholičen«, spoznati
po karikaturah ob vsaki pesmi.
Tone ima nos obrnjen v levo,
Jernej v desno stran.
Jes sn poet zamolčan
Častilec deklic in dam
Podnevi spim ko zaklan
Zvečer pa čisto zdivjam.
Pridem pozno
Ljubim grozno
A zjutraj ni me več tam.
Jernej živi v Ljubljani, kjer
je državni podsekretar na ura-
du za mladino. Med vojno je
kot tolmač leto dni delal v
Avstriji in dogodki tistega ča-
sa so se mu vtisnih globoko
v spomin.
Se je mahalo z zastavami
in drlo se parole
Oni proti nam s pod Alp,
mi pa proti njim od dole
Tako stanje jasno da ni
moglo trajat dosti cajta
Je dopizdlo generalom in
prišlo je do fajta...
Knjigo je kot prvo v svoji
zbirki izdal DZU Filter, bolj
znan kot vodnik po urbani kul-
turi. Prodajali jo bodo pred-
vsem na koncertih in na pred-
stavitvah; celjski bodo sledile
še mariborska, ljubljanska in
rogaška, verjetno pa bodo fant-
je izkoristili vsako priložnost,
da predstavijo tudi zbirko. Na
predstavitvah in med koncer-
ti jo bo mogoče kupiti po pro-
mocijski ceni; fantom je (spet)
šlo za zabavo bolj kot za za-
služek. O tem, da tako Tone
kot Jernej v vseh svojih pesmih
uporabljata rogaško narečje,
sploh ni govoriti. Tako sta po-
nosna nanj in toliko jima je
do tega, da ga ohranjata, da
verjetno nista niti pomislila na
to, da bi lahko bilo kakorkoli
drugače. Ob tem se ne eden in
ne drugi nimata za poeta; v gla-
vo jima ni stopila niti sprem-
na beseda Matjaža Kmecla, ki
ju kot "odlična nadaljevalca po-
sebnega štajerskega ljudskega
izročila, recimo godčevskega
na popovski način« imenuje
»sodobna naslednika Jurija Vo-
dovnika«.
Ali je primerjava dobra ali
ne, bo povedala zgodovina.
Nanjo se fantje, tako kot na
rdeče volkswagne, dobre
koncerte, psihoanalizo, pravo
prijateljstvo in nepozabne žu-
re, dobro spoznajo. Vseka-
kor je v Tonetovih in Jerne-
jevih pesmih čutiti toliko
vsakdanjih, ko so enkrat ube-
sedene, morda celo bolj pre-
prostih osebnih, socialnih in
življenjskih stisk, da bi ča-
kanje na to, kaj bo povedala
zgodovina, pomenilo izgub-
ljati čas. V njune pesmi se je
vredno poglobiti že danes. In
ni ga, ki se ne bi našel vsaj v
eni od njih.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
Št. 20-16. maj 2002
8
REPORTAŽA
Umetnost na kožnem platnu
Po dveh profesionalnih ljubljanskih salonih za tetoviranje smo tretjega v Sloveniji dobili prav Celjani
že kot otrok je Tomaž Vaš
rad risal. S svinčnikom ali
barvicami, vseeno, samo da
je lahko podobe iz svoje do-
mišljije oživljal na papir. Li-
kovnega izražanja ni opu-
stil niti v srednji strojni šo-
li, še več, v tisti čas seže tu-
di odločitev, da bi si vsak-
danji kruh služil prav s sli-
kanjem. In od začetka ma-
ja ima v celjski Rimljanki
svoj studio za tetoviranje.
Odločitev za slikanje je bi-
la malce prepozna, saj ga kot
strojnega tehnika niso spre-
jeli na ljubljansko likovno
akademijo. A je tudi kot štu-
dent geodezije ostal zvest ri-
sanju, le da so se tehnike spre-
minjale. »Bilo je obdobje
fresk, pa spet olje na platno
ali pa oglje,« našteva in do-
daja, da je tako postopoma
prišel do tetoviranja.
Začetki so več kot obetav-
ni. V slabem tednu po odprt-
ju je imel Tomaž naročil že
za do konca junija. Je pač ta-
ko, da: »...lahko narediš le eno
dobro tetovažo na dan. Če ho-
češ dobro opraviti svoje de-
lo, več kot dveh manjših ne
spraviš skupaj. To bi bilo pra-
vo mučenje.« Povprečna te-
tovaža namreč terja okoli de-
set ur dela. Ne gre le za vba-
danje pigmenta v kožo, sled-
nje največkrat vzame še naj-
manj časa. Več ga gre za pri-
prave, za obdelavo izbrane-
ga motiva, iskanje likovnih
rešitev, ki bodo najbolje sed-
le na kožo tetoviranca, pa se-
veda pripravo prostora in ste-
rilizacijo opreme. Doslej je
Tomaž naredil nekaj sto te-
tovaž, eno tudi na sebL Od
kolena do gležnja se mu na
notranji strani meč razteza
dolgolasa ženska silhueta...
Zakaj? »Zagotovo ne samo za-
to, ker sem nekje moral va-
diti,« se smeje.
Tudi popravki
so unikati
Tetovaž na svoji koži si že-
lijo zlasti mlajši. Največ ti-
stih, ki se oglasijo v Tomaže-
vem studiu, ima med 18 in
35 let. Presenetljivo jim, le v
nekaj manjšem številu, sle-
dijo tisti okoli petdesetega le-
ta. »Gre za moške, ki si želi-
jo popraviti svoj JLA-jevsko
znamenje, ali pa imajo za se-
boj pomembno življenjsko
prelomnico, recimo ločitev,
in jo želijo tudi vizualno obe-
ležiti.«
Tomaž ima v svojem stu-
diu zajeten album fotogra-
fij. Pomemben delež med
njimi zavzemajo popravki;
enostavne, likovno nedode-
lane, zvečine tudi sporočil-
no banalne podobe, ki so si
jih fantje v esembejevskih
uniformah s šivankami vba-
dali v kožo za »spomin« na
tovarištvo. Skupni meseci Bi-
leče, Tetova, Varaždina in kar
je še bilo mest z visokimi ka-
sarniškimi zidovi se spreme-
nijo do nerazpoznavnosti. Ti-
sto, v k^ Tomaž predela s
puščicami prebodena srca,
s kačo ovite meče ali kom-
binacije številk in črk, pa si
zasluži kratko poimenovanje
- umetnost.
In zato Tomaž ne mara na-
risov, predlog za tetovaže, ki
si jih ljudje sriamejo z Inter-
neta in jih želijo na svoji ko-
ži. »Takšnega ima vsaj še 30,
40 drugih že dan zatem, ko
je objavljen na spletu,« pra-
vi in dodaja, da sam s prede-
lavo motivov, ki jih v svo-
jem salonu ponuja preko 100
tisoč, poskrbi, da je vsaka te-
tovaža edinstvena.
Pismenke,
znamenja
horoskopa,
živali
Tetoviranje ima svoj izvor
v tako oddaljeni in pomanj-
kljivo dokumentirani prete-
klosti, da je nastanek prve
risbe na koži nemogoče ča-
sovno in krajevno opredeli-
ti.
Danes znani viri potrjuje-
jo, da sega v čase pred bro-
nasto in železno dobo. Naj-
starejše ohranjeno in tetovi-
rano telo so znanstveniki od-
krili pred enajstimi leti na
območju med današnjo Ita-
lijo in Avstrijo. Najdenemu
truplu možakarja, očitno
lovca, saj je imel ob sebi tu-
di lok, puščice in bronasto
sekiro, so pripisali starost
5.200 let, na koži pod kole-
nom je imel vtetoviran križ,
na ledvenem delu telesa pa
šest ravnih črt. Danes prak-
tično ni celine, naroda ali
ljudstva, kjer tetoviranja ne
bi poznali kot nekaj avtoh-
tonega ah od bližnjih sose-
dov prinešenega. Za Sloven-
ce velja slednje: če je bilo v
nekdanji skupni državi teto-
viranje ostalina preteklosti na
območju Makedonije in Čr-
ne gore, je Slovencem spo-
min na tetovaže segel le do
2. svetovne vojne in koncen-
tracijskih taborišč. Slabšalen
oziroma negativen prizvok pa
se je kaj hitro oprijel tudi JLA-
jevskih poskusov tetovaž.
»Zato pa danes že lahko re-
čemo, da Slovenija tudi na
področju tetoviranja sledi
razvitemu svetu, kjer velja za
umetnost.«
In glede na želje naročni-
kov, ki se oglašajo v Toma-
ževem studiu, so med najbolj
priljubljenimi motivi iz ki-
tajsko-japonske mitologije.
sonca, rože, zlasti vrtnice,
delfini in sploh vse živali, če-
lo fotografije domačih hišnih
ljubljencev prinašajo za
predloge... In znamenja ho-
roskopa ' med njimi najbolj
škorpijon, ki si ga na lopati-
ci ali ramenu želijo tudi kak-
šne rakice ali ovni!
Ne za vrat,
glavo in zlato
Tomaž pravi, da so najbolj
pogosta mesta, ki si jih ljud-
je želijo poslikati, lopatica,
ramena, spodnji del križa,
predel nad gležnjem in zad-
njica, sledijo pa bedra, spod-
nji deli rok in trebuh. »Za te-
toviranje neprimerna mesta
so prsti rok, vrat in glava, če-
prav ne manjka ljudi, ki si
želijo tetovaž tudi tam.«
Glede barv je možnosti še
več. »Iz osnovnih barv se lah-
ko nameša nešteto odtenkov,
sam pa ne uporabljam zlate
in srebrne barve,« ostaja To-
maž zvest znanju, ki si ga je
nabral v letih priučevanja te-
toviranju. »V Sloveniji je ze-
lo malo tovrstne literature,
tisti redki mojstri tetoviranja,
ki jih imamo, pa svoje zna-
nje neradi prenašajo na dru-
ge. Zato sem ubral drugo pot
in si nabral precej znanja tu-
di iz medicine, saj je tetovi-
ranje konec koncev mikro-
kirurški poseg v kožo. Po-
membno je vedeti, kako se
bo koža odzvala.« In z odzi-
vom na barve, ki so narejene
na organskih osnovah (to pa
za zlato in srebrno ne velja),
ni težav.
Svoje znanje je Tomaž do-
polnjeval v tujini, kamor še
danes odhaja na izpopolnje-
vanja, zlasti na predstavitve
novih tehnik. Prve poslika-
ve je tudi sam naredil v koz-
metičnem salonu, čeprav o
tistih, ki jih ljudem delajo te
veščine premalo naučene
kozmetičarke, nima posebej
dobrega mnenja. »Prepogo-
sto jih moramo popravljati,«
pove v svojem in v imenu še
nekaj profesionalcev, ki se pri
nas ukvarjajo s tetoviranjem.
Razmislekln
še enkrat
razmislek
»Iz kozmetičnih salonov,«
dodaja Tomaž, »se je med lju-
di razširila tudi fama o »za-
časnih« tetovažah, takšnih, ki
trajajo tja od dveh do petih
let, potem pa izginejo. Pig-
ment, vnešen v kožo, tam os-
taja! Tehnike laserskega od-
stranjevanja so še tako v po-
vojih, da bo o teh možnostih
kaj zanesljivejšega moč reči
šele čez kakšno desetletje.«
Dotlej bodo »začasne teto-
važe« le tiste, nanešene na ko-
žo z nalepkami ali pa s ka-
no, barvilom, ki s površine
kože izgine z umivanjem. Za-
to je pred odločitvijo za te-
toviranje potreben tehten pre-
mislek!
Tomaž pravi, da najrajši de-
la z ljudmi, ki svoje naroči-
lo začenjajo z besedami: »Že
nekaj let... ali pa že dolgo časa
razmišljam, da bi...« Takšni
ne bodo nikoli obžalovali, da
imajo na sebi tetovažo. Po-
dobno je tudi z izbiro moti-
va: »Tistim, ki ne vedo, kak-
šne podobe si na koži želijo,
ki oklevajo, se enkrat odlo-
čijo za ta, potem pa spet za
drug motiv, rečem, naj še en
krat premislijo, ali si sploh
želijo tako trajno obeležiti te
lo in se oglasijo spet potem
ko bodo prepričani.«
Kar nekaj je tudi takšnih;
zlasti mladih, ki so želeli na
svoji koži res ekstravagant-
ne podobe. Tomaž jih je k
razmisleku pripravil z vpra;
šanjem: »Pa čez deset let? Ti
bo tudi takrat še všeč?«
Če so vam tetovaže všeč in
če je večina odgovorov na tak-
šna in podobna vprašanja pri'
trdilnih, potem, trdi Tomaž
strah pred bolečino ni raZ'
log, da se zanjo ne bi odloČi'
li. »Ljudje smo različni, prag
"bolečine je pri vsakem od nas
različno visok, a lahko zatf'
dim, da je tetoviranje res bo-
leče le prvih pet sekund - p"'
tem pa bolečina otopi in os-
taja le še bolj ali manj nel^'
goden občutek.« Seveda P^
tudi podoba, ki na koži
zbledi vse do smrti. ,
IVANA STAMEJČl^
Foto: GREGOR KATl^
Tetoviranje je, če gre za zahtevnejše, ploskovno večje motive, včasih prav težaško delo. Na^f ava sicer naredi na sekundo 50 vbodov v kožo, a so
motivi, ki jih neprekinjeno, v Isti drži telesa In rok, delajo pet do šest ur.
»PIsmenke so včasih že dolgočasne, zato sem tole vtetovlral tako, kol
bi jo slikal s čopičem,« pravi Tomaž Vaš.
Prej...
... in potem (Arhiv: Tomaž Vaš)
Št. 20-16. maj 2002
REPORTAŽA
9
Frizura, ki je delo domiselne dijakinje Urške Zorin. Sošolka bi z metuljčkom vzbudila na rejv partlju veliko
ženske zavisti.
Rejv brez
ekstazija
Najmlajši celjski frizerji so pripravili revijo rejv frizur
Nekoč, v času Beatlov, so
se starejši zgražali zaradi
dolgih fantovskih las, ki jih
Ije pozneje posvojila večina
l&lade generacije. Potem je
bilo podobno z obritimi gla-
vami, v današnjem času pa
se to dogaja z rejv kulturo.
I Lasišča v znamenju rej vaje
mogoče videti tudi na celjskih
ilicah. Zato je treba imeti po-
pm in domišljijo, so pouda-
[nli na reviji rejv pričesk, ki
iSo jo pripravili v petek v Mla-
dinskem centru Celje. Če se
boste sprehodili po Staneto-
vi ulici s pričesko zelene ali
modre barve, se bodo oči Ce-
ljanov ter okoličanov rado-
vedno obračale za vami. Tu-
di marsikatere hudo jezne oči.
Predvsem starejših ljudi, za
razliko od neke celjske babi-
ce, ki je ustvarjalnosti najm-
lajših celjskih frizerjev v pe-
tek vneto ploskala. Za revijo
so dijaki frizerskega progra-
ma Srednje strokovne in po-
klicne šole Celje pričeske ob-
likovali, poskrbeli za sprem-
ljavo s tehno glasbo, za ple-
sne točke ter se sprehodili kot
tianekeni.
Domišljija dijakov Urše Zo-
fin, Senke Omerovič in Mar-
ka Žagarja, ki so oblikovali
frizure, je bila seveda brez-
mejna. Tako je, na primer, Zo-
rinova pripravila kot dodatek
Pričeske svoje sošolke-mane-
kenke velikega metulja, ki ga
k izdelala iz žice in nogavi-
ce. Frizura, ki zagotovo ni pri-
merna za sprehod po bližnji
Slavni ulici, na rejv partij u pa
vzbudila obilo ženske za-
^sti. Med posebnostmi je bil
prav tako plesni nastop dija-
ka iz I. letnika, ki je poskrbel
^ plesne točke, za katere je
potrebno precejšnje akrobat-
sko znanje.
Nekatere bodoče poklicne
frizerje je namreč rejv kultu-
ra prevzela tudi zasebno in so
obiskovalci različnih partij ev
po Sloveniji. Od Celja in Ve-
lenja, vse do glavnega rej v-sve-
tišča v diskoteki Ambasada Ga-
violi v Izoli. In če je tam res
na pretek prepovedanih ne-
varnih plesnih poživil, jih v
petek v Madinskem centru Ce-
Ije zanesljivo ni bilo.
Revija v Celju je bila pod
mentorstvom učiteljic praktič-
nega pouka v srednji frizerski
šoli, Olge Hohnjec in Andre-
je KogOvšek. Hohnječeva pou-
čuje v šoli že dve desetletji, Ko-
govškova polovico manj. V pr-
vem letniku se lotevajo z dija-
ki ravnanja s priborom, roč-
nih spretnosti in spoznavanja
preparatov. V drugem se pos-
večajo prepariranju las, na pri-
mer kodranju, učijo vseh vrst
striženja ter samostojnega de-
la. V tretjem letniku zaključi-
jo z vsemi kemičnimi postop-
ki, tako z barvanjem in svetle-
njem ter s hladnim trajnim ko-
dranjem. .
Dijaki so pripravili v tem
šolskem letu v mladinskem
centru, skupaj z njima, že re-
vijo pričesk za maturantski
ples. Udeležujejo" se tudi dr-
žavnega prvenstva med šola-
mi, pred nekaj leti pa so bili
na meddržavnem prvenstvu v
Italiji, kjer so se uvrstili z ve-
černo pričesko na prvo me-
sto. Vsako leto so na predsta-
vitvi frizerske mode v Vele-
nju, kjer sodelujejo kot edi-
na šola.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
BRANE JERANKO
Modno (ter nasploh) Izzivalna manekenka. Ena od dijakinj In dijakov
celjske frizerske šole, ki so pripravili revijo rejv pričesk.
Št. 20-16. maj 2002
10
GOSPODARSTVO
Brez Etola ni bonbonov
»Managerskega odkupa si, žal, ne moremo privoščiti,« pravi vodstvo podjetja
Celjski Etol velja za eno
boljši podjetij v Sloveniji.
Ima zanimiv proizvodni
program, brez katerega ne
morejo v prehrambeni in-
dustriji, industriji alkohol-
nih in brezalkoholnih pi-
jač, pa v konditorski in mle-
karski industriji, tobačni
industriji... Ima tudi razve-
jano trgovsko mrežo, in to
predvsem v tistem delu sve-
ta, ki hrani velike razvoj-
ne zmogljivosti. Podjetje že
vrsto let povečuje prihodek
in dobiček, njegova delni-
ca pa prinaša enega najviš-
jih dividendnih donosov.
O poslovanju v minulem
letu in o načrtih za letos, o
vse večji internacionalizaci-
ji podjetja ter o tem, ali v Etolu
kopičijo lastne delnice zara-
di managerskega odkupa ali
zaradi obrambe pred more-
bitnim prevzemom, smo se
pogovarjali s predsednikom
uprave Ivanom Fermetom in
članom uprave mag. Zden-
kom Zanoškim.
Lani ste kar nekajkrat
opozorili na zaostrene po-
goje poslovanja in napo-
vedali nekoliko slabše le-
to. Zdaj rezultati kažejo,
da vendarle ni bilo tako
hudo.
Razmere na trgu so bile res
težke, še zlasti v tujini, kjer
prodamo 74 odstotkov proi-
zvodnje, vendar lahko tudi
za preteklo leto rečemo, da
je bilo uspešno. Prihodke od
prodaje smo v primerjavi z
letom 2000 povečali za 7 od-
stotkov na 4,8 milijarde to-
larjev. Čisti dobiček, ki je zna-
šal 556 milijonov tolarjev, je
od predlanskega višji za 22
odstotkov in je za okrog 13
odstotkov nad gospodarskim
načrtom družbe. Takšne fi-
nančne rezultate smo dose-
gli s povečano prodajo, z do-
nosnejšimi programi in z zni-
ževanjem vseh poslovnih
stroškov.
Lahko poveste še kaj o
drugih kazalcih poslova-
nja?
Donos na delnico je 2.025
tolarjev, kar je za 22 odstot-
kov več kot pred enim letom,
donos na kapital je sedemod-
stotni. Po dodani vrednosti
na zaposlenega, ki se je lani
povečala za desetino in zna-
ša 13,5 milijona tolarjev, pa
se lahko primerjamo z zahod-
noevropskimi podjetji. Res
je, da s tistimi, ki so bolj pri
dnu lestvice, vendar smo gle-
de na slovensko povprečje,
ki znaša okrog 3,5 milijona
tolarjev, doma daleč pred os-
talimi.
Edino področje, na kate-
rem Etol nikoli ni rasel, je
število zaposlenih.
Število zaposlenih v Etolu
se že vsa leta suče okrog šte-
vilke 200. Tudi ko so se spre-
minjali sistemi, nikoli nismo
imeli presežkov. Zadnji več-
ji osip je bil pred desetimi
leti, ko je podjetje zapustilo
štirideset ljudi, vendar je pri
večini šlo za naravni odliv,
to je upokojitev. Trenutno nas
je 205.
Pred desetimi leti je bil
vaš domicilni trg Jugosla-
vija, Kakšna je danes struk-
tura prodaje?
Lani smo doma ustvarili 24
odstotkov prihodkov, na tr-
gih bivše Jugoslavije 31 od-
stotkov, v vzhodnoevropskih
državah 38 odstotkov, preo-
stanek pa v zahodni Evropi.
Zadnje čase sklepamo posle
tudi z nekaterimi arabskimi
državami. Delež domače pro-
daje se v skupni prodaji ne-
nehno zmanjšuje, kar pa se-
veda ne pomeni, da prodaja
v Sloveniji pada. Samo koli-
čine, ki jih prodamo na tu-
jih trgih, se povečujejo.
S katero skupino izdel-
kov ste na trgu najbolj us-
pešni?
Naš najdonosnejši pro-
gram, s katerim ustvarimo ve-
čino dobička in dodane vred-
nosti in ki predstavlja skoraj
polovico celotne prodaje, so
tekoče in praškaste arome.
To so arome za proizvodnjo
brezalkoholnih pijač, za
konditorsko industrijo in za
nizkoalkoholne pijače. Lani,
na primer, je bil v Rusiji hit
leta gin-tonic, ki ga delajo iz
naših komponent. Pa tudi si-
cer smo na ruskem trgu zelo
uspešni, saj z našimi aroma-
mi napolnijo na leto kar 100
milijonov litrov nizkoalko-
holnih pijač. Za primerjavo
- v Sloveniji smo, na primer,
veseli, če z našimi aromami
izdelajo 5 milijonov litrov
posameznega okusa.
Kako vam uspeva hoditi
v korak s konkurenco? Do-
ma je sicer nimate, je pa zato
zunaj toliko večja.
Da bi lahka sploh delova-
li in bili konkurenčni tujim
multinacionalkam, moramo
nenehno skrbeti tako za raz-
voj kot za trženje. Zelo je
pomembno, da izdelke vse-
skozi prilagajamo okusu tr-
gov. Pri nas vsak dan nasta-
ne nekaj novega. Zelo zgo-
voren je podatek, da polo-
vico realizacije ustvarimo z
izdelki, ki so na trgu manj
kot pet ali šest let. To kaže
na dobro delo razvojnega od-
delka. V podjetju imamo ve-
liko specialistov-kreatorjev,
ki vsak dan spremljajo giba-
nja na trgu in se odzivajo na
tržne pobude. Skoraj tretji-
na vseh zaposlenih ima viš-
jo ali visoko izobrazbo. Za-
to so tudi naše povprečne pla-
če višje kot v drugih delov-
no intenzivnih podjetjih in
se lahko primerjafo s farma-
cevtsko industrijo.
Ste lahko bolj konkretni?
Lani je znašala povprečna
bruto plača nekaj čez 300 ti-
soč tolarjev.
Na kakšen način osvajate
tuje trge?
Zelo trdo je treba delati,
predvsem pa se prilagajati
tamkajšnjemu načinu dela.
V večini držav, s katerimi po-
slujemo, imamo predstavniš-
tva, mešana podjetja ali pa
lastna podjetja, od koder ob
pomoči matičnega podjetja
in s strokovnjaki posamez-
nih držav obdelujemo trge.
Zelo pomembno je, da na
vsakem trgu ustanovimo
aplikacijski laboratorij, s ka-
terim se prilagajamo lokal-
nim okusu in se čim bolj prib-
ližamo končnemu kupcu. Do-
slej smo podjetje s takšnim
laboratorijem ustanovili že
v Rusiji, Ukrajini, na Polj-
skem, Madžarskem in Slovaš-
kem. Letos bomo aplikacijski
laboratorij ustanovili tudi v
Srbiji, kjer trenutno proda-
mo za 2,5 milijona evrov iz-
delkov, v dveh letih pa jih bo-
mo, tako vsaj načrtujemo,
prodali za 4 milijone evrov.
Odpreti želimo tudi lastno
predstavništvo v Makedoni-
ji, od koder bomo pokrivali
še Kosovo.
Jugotrgi so še vedno ze-
lo nestabilni. Vas ni strah
prevelikega tveganja?
Kot smo že poudarili, je
Etol včasih kar 90 odstotkov
prihodkov ustvaril na jugo-
slovanskem trgu, kar pome-
ni, da smo bili mi tisti, ki smo
oblikovali okuse na teh trgih.
Etol je na tem območju še
vedno izjemno prepoznaven
in cenjen. S Srbijo nikoli ni-
smo pretrgali poslovnih sti-
kov, tudi v času vojne ne. Bi-
lo bi neumno, če bi zapustili
ta trg, saj imamo na njem do-
bro utečene komercialne od-
nose, ki jih zdaj le še bolj po-
glabljamo in utrjujemo.
Na zahodne trge stopate
bolj previdno in počasi. Za-
kaj?
Na zahodu smo uspešni
predvsem v Nemčiji, zadnje
čase pa smo vse bolj prisot-
ni tudi v ostalih državah
Evropske unije. Moramo
priznati, da se je na te trge
zelo težko prebiti, saj so tam
ljudje, kljub temu, da so trž-
no usmerjeni, veliki lokal-
patrioti. Povsem drugače kot
pri nas. Pričakujemo, da se
bo položaj Etola po vključi-
tvi Slovenije v unijo bistve-
no izboljšal. Zdaj smo za-
radi uvoznih carin obreme-
njeni s 5- do 15-odstotnimi
dajatvami, kar pomeni, da
smo že v osnovi manj kon-
kurenčni. Pa tudi sicer me-
nimo, da bi lahko bilo pod-
jetje kot Etol v tujini veliko
bolj uspešno, če bi se naša
država oziroma vlada več uk-
varjala z gospodarstvom kot
pa sama s seboj. Kot vse iz-
voznike tudi Etol »tepe« ve-
hko neskladje med inflaci-
jo in tečajem tujih valut. Le-
tos so razmere zelo neugod-
ne, zato se moramo zelo tru-
diti, da bi dosegli zadane ci-
lje.
Kakšne številke ste zapi-
sali v letošnji gospodarski
načrt?
Etol ima jasno vizijo in tu-
di cilje. Letos načrtujemo 7-
odstotno rast vseh bistvenih
kazalcev - od čistega dobič-
ka in dodane vrednosti, do
plač, ki so glavni generator
uspeha družbe.
Etol je v zadnjem letu po-
večal sklad lastnih delnic
na dobrih 17 odstotkov in
v javnosti je bilo slišati kar
nekaj namigov, da se pri-
pravljate na managerski od-
kup. Ali to drži?
V upravi bi bili zelo pono-
sni, če bi lahko izpeljali ma-
nagerski odkup, saj bi s tem
zagotovili večjo varnost za za-
poslene. Žal si tega ne more-
mo privoščiti, vsaj ta uprava
ne, saj je vrednost podjetja
previsoka. Kakšnih »podap-
skih« različic pa se ne misli-
mo iti.
Torej kopičenje lastnih
delnic pomeni, da se v Eto-
lu pripravljate na obrambo
pred morebitnim prevze-
mom?
Zanimanje tujine za Etol
je res veliko, vendar smo pre-
pričani, da Etol ta hip ni v
nevarnosti. Ker vemo, da so
prevzemi vedno možni, in
ker smo ocenili, da lahko Etol
posluje sam, se borimo, da
bi se temu izognili. Lastne del-
nice potrebujemo za določe-
ne strateške poteze, o kate
rih pa zaenkrat ne bomo go-
vorili.
Etol je zadnja leta razde
lil med delničarje 70 odstot-
kov dobička, letos ga bo sa-
mo 40 odstotkov. Zlasti
manjšim delničarjem ni po
godu, da bo letošnja divi-
denda kar za 500 tolarjev
nižja od lanske. Zakaj ste
spremenili dividendno po-
litiko?
Letošnje dividende, ki
znašajo tisoč tolarjev bru-
to, pomenijo 3,3-dividend-
no donosnost, kar je na na-
šem trgu še vedno zelo ve-
liko. Med javnimi družba-
mi sta pred nami le borzna
hiša Medvešek Pušnik in Be-
linka. Za dividende bomo
dali manj dobička prepro-
sto zato, ker potrebujemo
denar za naložbe v tujini in
za rast podjetja.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Mag. Zdenko Zanoški in Ivan Ferme sta zadovoljna z lanskimi rezultati Etola.
Minerva osvaja Srbijo
žalsko podjetje Minerva
je na nedavnem mednarod-
nem gradbenem sejmu v
Beogradu sklenilo nekaj po-
membnih poslov s srbski-
mi komunalnimi podjetji.
Po besedah direktorja Erne-
sta Ribiča vrednost poslov
sicer ni velika, pomeni pa
dober začetek uspešnega de-
la na srbskem trgu.
Pri tem računajo zlasti na
sodelovanje pri prenovi vo-
dovodnega in kanalizacijske-
ga omrežja ter pri gradnji či-
stilnih naprav. »Infrastruktura
v Srbiji je slabo razvita, zato
vidimo zase na tem trgu zelo
velike priložnosti. Država se
odpira svetu in dobiva številne
mednarodne pomoči, kljub
štirim podobnim tovarnam
kot je naša pa trenutno ne
premore takšne sodobne teh-
nologije za proizvodnjo po-
lietilenskih cevi kot jo ima-
mo v Minervi,« pravi Ernest
Ribič.
Minerva, ki je od lani v
večinski lasti Kovinoplasti-
ke Piskar iz Mengša, je na
območju nekdanje Jugosla-
vije prisotna že dlje časa.
Večinoma dela preko svo-
jega predstavništva v Beo-
gradu, kjer ima tudi skla-
diščne prostore. Zadnje čase
proda vse več izdelkov tudi
na trge Evropske unije (naj-
več kupcev ima v Italiji, Av-
striji in Nemčiji) in v sred-
njeevropske države, tako da
je izvoz že presegel doma;
čo prodajo. Lani je nekaj
jnanj kot sto ljudi ustvaril"
1,4 milijarde tolarjev pri'
hodka in 20 milijonov to-
larjev čistega dobička,
tos pa načrtujejo 10-odstot-
no rast. Po Ribičevih bese-
dah bodo to jesen upravo in
proizvodnjo iz Griž presč'
lili na Ložnico, kjer imaj"
že nekaj časa tovarno za i^'
delovanje plastičnih cevi-
Lokalni
podjetniški
center d.o.o.
Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje
tel.: 03/426 51 80
fax.: 03/426 51 87
e-mail: lpc@celje.si
1. Obveščamo vas, da so odprti naslednji javni razpisi,
ki jih objavlja
Ministrstvo za gospodarstvo (UL št. 39/02)
-	javni razpis za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture
rok za prijavo 5. 6. 2002
-	javni razpis za spodbujanje domačih investicij v regije,
ki zaostajajo v razvoju in imajo najvišjo stopnjo brezposelnosti
rok za prijavo 26. 6. 2002
-	javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij
rok za prijavo 4. 10. 2002
Tekoče in napovedane javne razpise lahko spremljate na naši
spletni strani http://www.lpc-celie.si.
Nudimo vam pomoč za pripravo dokumentacije kot prijavo na
navedene razpise, zato izkoristite svojo vključitev v vavčerski
sistem svetovanj, ki vam nudi možnost sofinanciranja tako na
področju svetovanja kot izobraževanja s strani Pospeševalnega
centra za malo gospodarstvo v višini 50% za kvoto, ki jo lahko
izkoristi vsako delujoče podjetje v skladu z navodili za izvajanje
vavčerskega sistema svetovanj.
V kolikor vidite svojo priložnost se oglasite pri nas!
Kontaktna oseba: Tatjana Štinek, univ.dipl.inž.
Št. 20-16. maj 2002
GOSPODARSTVO
11
Hmeljarji delajo
na črno
Je ne bo organizacije proizvajalcev hmelja, ne bo »polnih« subvencij - Nižje
izvozne spodbude za mlekarje
fja srečanju savinjskih
jjieljarjev z ministrom za
petijstvo Francijem Bu-
pi, ki ga je na Polzeli pri-
javil regijski odbor SLS, so
{postavili predvsem prob-
nn žičnic in drugih naprav,
i so jih hmeljarji lani ku-
pili, vendar formalno še ved-
fi niso njihovi lastniki -
ustnik ostaja Hmezad
[inetijstvo, naslednik nek-
lanje istoimenske družbe,
i ga upravljajo zadruge.
Nerešeno lastništvo prina-
ša s sabo številne probleme.
Ded drugim niso dorečene
lelovne pogodbe, kar po
nnenju hmeljarjev v praksi
lomeni, da jih večina dela
la črno. Minister But je pre-
iričan, da je treba letos za-
Jjučiti denacionalizacijo,
jnes pa zaokroževati območ-
a (t. i. komasacija), kjer je
o možno. Glede Hmezad
[metijstva je poteza na hme-
iarjih, ki se morajo sami od-
BČiti, ali bodo zadružno or-
enizacijo obdržali, vendar
ami prevzeli nadzorni od-
lior, ali pa bi Hmezad Kme-
Sjstvo ukinili. Ob tem osta-
ata odprti vprašanji stvarnih
deležev in višina katastrske-
p dohodka. Ministrstvo bo
meljarjem, ki so na Polzeli
L razreševanje težav imeno-
lali 7-člansko skupino, nu-
io vso potrebno pomoč.
Glede subvencij za hmeljiš-
{a (75 tisoč tolarjev), ki so v
primerjavi z lani nižje za več
kot tretjino, je minister But
obljubil, da bo ministrstvo
izplačalo subvencije v višini
lanskih (118 tisoč tolarjev za
hektar), če bodo hmeljarji do
avgusta ustanovili organiza-
cijo proizvajalcev, ki bo os-
nova za trženje hmelja. Za
druge subvencije v kmetijs-
tvu (čas za oddajo vlog je še
do 24. maja) minister But oce-
njuje, da je odziv ugoden, da
so pripombe samo zaradi šte-
vilnih obrazcev in zapletene-
ga izpolnjevanja, vendar naj
bi bilo v prihodnjih letih lažje,
saj bodo morali kmetje vpi-
sovati le še spremembe. Za
prihodnje leto je napovedal
še zadnji dve subvenciji, in
sicer premije za travinje ter
dodatne podpore za pitanje
bikov in ovac v hribovskem
svetu.
Poleg tega je minister But
s L julijem napovedal 18-od-
stotno zmanjšanje izvoznih
spodbud za mlekarje, saj so
slovenske spodbude tudi do
70 odstotkov višje kot v EU,
izenačili pa naj bi jih v treh
letih. Namesto 5 milijard to-
larjev bodo za spodbude na-
menili 4,4 milijarde tolarjev,
kar za mlekarno v Arji vasi
pomeni 150 milijonov tolar-
jev manj. Denar bi lahko na-
domestili s finančno pomoč-
jo iz programa Sapard.
U. SELIŠNIK
Foto: T. TAVČAR
Minister Franci But si je ogledal tudi tradicionalni hišni sejem šempetr-
skega podjetja Sip, ki sodi med največje proizvajalce kmetijske mehaniza-
cije v Evropi. Zaradi slabšega povpraševanja na tujih trgih je podjetje
lani zabeležilo skromno rast in Imelo celo Izgubo, letošnji rezultati pa so
spodbudni. Kot je povedal generalni direktor Bojan Voh (na fotografiji
desno), so v prvih štirih mesecih ustvarili 1,5 milijarde tolarjev prihodkov
Iz poslovanja, kar je za 21 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.
Tri četrtine prihodkov so ustvarili na tujih trgih. V SIpu, kjer vsako leto
Izdelajo približno 9000 različnih strojev, napovedujejo za letos številne
novosti, pred kratkim pa so začeli Izdelovati tudi električne viličarje.
Gorenje tudi letos uspešno
Nadzorni svet in uprava
»elenjskega Gorenja bosta
la skupščini delničarjev, ki
Ik)21. junija, predlagala, da
od 5,7 milijarde tolarjev bi-
linčnega dobička 976 mi-
lijonov tolarjev namenijo za
jlividende. Delničarji bi ta-
dobili 80 tolarjev bruto
pa delnico.
Polovico preostanka bi-
lančnega dobička, to je 2,3
milijarde tolarjev, bi razpo-
redili v rezerve, druga polo-
vica pa bi ostala nerazpore-
'sna. Za nagrade nadzorne-
"iii svetu in upravi bi name-
ni nekaj manj kot 50 mili-
fonov tolarjev.
Skupina Gorenje, ki je že
lani dosegla vse cilje, ki jih
je vodstvo koncema načrto-
valo za leto 2003, tudi letos
posluje zelo dobro. Čeprav
se razmere na trgih še niso
povsem stabilizirale, so v pr-
vem tromesečju glede na ena-
ko lansko obdobje povečali
prodajo za 17 odstotkov. Na
večini evropskih trgov so po-
večali tržne deleže, prodaja
pa je najbolj zrasla v Nemči-
ji in Skandinaviji, na Hrvaš-
kem, v Bosni in Hercegovi-
ni, v Srbiji s Črno goro ter v
večini vzhodnoevropskih dr-
žav. V jugozahodni Evropi in
v tako imenovanih preko-
morskih državah je letos pro-
daja nekoliko padla. Zato v
Gorenju veliko pričakujejo
od pogodbe z ameriškim na-
ročnikom, za katerega bodo
izdelali 90.000 velikih gos-
podinjskih aparatov v vred-
nosti 30 milijonov dolarjev.
Za Američane so razvili no-
vo generacijo vgradnih kuhal-
nih aparatov in nove hladil-
no-zamrzovalne aparate.
Velenjčani bodo letos vla-
gati tudi v prodaj no-distribu-
cijsko mrežo na Hrvaškem ter
dokončali gradnjo tovarne za
izdelavo kuhinj v Bosni in
Hercegovini.	JI
Aero povečuje prodajo
Celjski Aero je letošnje poslovno leto začel bolje kot
lani. V prvih treh mesecih je presegel načrtovano pro-
dajo za 7 odstotkov, kar pomeni ll-odstotno rast gle-
de na enako obdobje v preteklem letu.
V Aeru, kjer so leta 1997 ponovno začeli več vlagati v
posodobitev proizvodnje in spremenili prodajno politi-
ko, so v zadnjih štirih letih na račun izvoza povečali pro-
dajo za 40 odstotkov. Izdelke so prodajali na trgih Evrop-
ske unije ter v državah srednje in vzhodne Evrope. Kot je
Povedala komercialna direktorica Irena Franko-Knez,
letos v matični družbi načrtujejo za nekaj več kot 5 mili-
jard tolarjev prihodkov, prihodki celotne skupine Aero
Pa naj bi znašali 11 milijard tolarjev.	JI
Skoraj ves
Unior if izvoz
v Uniorju so lani ustva-
rili 21 milijard tolarjev pri-
hodkov od prodaje, kar je
za 17,5 odstotka več kot v
letu 2000, čisti dobiček pod-
jetja pa se je povečal za do-
bro četrtino in znaša 857 mi-
lijonov tolarjev.
Kot je povedal predsednik
uprave Ivan Špes, so uspešno
poslovali prav vsi osnovni pro-
grami družbe. V programih ko-
vinsko predelovalne dejavno-
sti so na tuje trge izvozili kar
90 odstotkov proizvodnje. Za
naložbe so namenili 4 milijar-
de tolarjev, kar je 2,4 milijar-
de več kot v letu 2000. Večji
FINANCE
Vrednostni papiiji delniških družb
del vsote so namenili za na-
kup nekdanjih TAM-ovih pod-
jetij MPP Inženiring in MPP
Tehnološka oprema ter za ob-
novo zreških Term po april-
skem požaru, preostanek de-
narja pa so porabili za obno-
vo in dopolnitev proizvodnih
zmogljivosti.
V Uniorju, kjer so lani po-
večali število zaposlenih na
2.409, tudi letos napovedu-
jejo uspešno poslovno leto.
Ivan Špes pričakuje, da bo-
do obseg proizvodnje še po-
večali, temu pa naj bi sledili
tudi ugodnejši poslovni re-
zultati.
Št. 20-16. maj 2002
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Mladi za Celje
Minuli četrtek so celjski'
srednješolci pozno v večer
pred komisijami zagovarja-
li letošnje raziskovalne na-
loge, ki so jih pripravili v
sklopu akcije Mladi za Ce-
lje. Včeraj so zagovore na-
log opravili osnovnošolci,
akcija pa se bo zaključila
z razstavo vseh nalog.
362 dijakov celjskih sred-
njih šol je letos izdelalo 96
raziskovalnih nalOg, ki so se-
gle na 16 področij. Kar polo-
vico nalog je 28 ocenjevalnih
komisij uvrstilo v prvo sku-
pino, kar šest predstavljenih
nalog pa je dobilo vseh mož-
nih 100 točk. Zatorej si tudi
na republiškem tekmovanju
mladih raziskovalcev lahko
obetamo dobre dosežke celj-
skih srednješolcev. Med nji-
mi je treba omeniti vsaj Da-
vida Šarlaha, dijaka Šolske-
ga centra Celje, Poklicne in
tehnične elektro in kemijske
šole, ki je izdelal dve razisko-
valni nalogi s področja kemi-
je in za obe osvojil 100 točk.
Osnovnošolci so včeraj na IV.
Osnovni šoh predstavili 47
raziskovalnih nalog, ki jih je
izdelalo 134 učencev ob po-
moči 44 mentorjev. Vse le-
tošnje raziskovalne naloge bo-
do razstavili v Osrednji knjiž-
nici Celje, 23. maja, po za-
prtju razstave pa bodo nalo-
ge obogatile knjižnično gra-
divo. Raziskovalne naloge so
med najbolj iskanim gradi-
vom knjižnice. BRST
Foto: GREGOR KATIČ
Predstavitev srednješolskih raziskovalnih nalog je bila minuli četrtek v Šolskem centru Celje.
Nastaja
nova
obrtna
cona
v novi obrtni coni Što-
re-vzhod, ki nastaja v bli-
žini lokala Cibi, so zače-
li v ponedeljek z začetni-
mi izkopi za prvi tamkajš-
nji objekt.
Gre za prostore podjetja
Eho iz Laškega, ki izdeluje
hladilne sisteme ter bo za-
sedalo približno četrtino ce-
lotne obrtne cone. Podjet-
je je zato že iskalo 16 no-
vih delavcev, od katerih se
jih nekaj začasno vozi v Laš-
ko. Eho naj bi se v štorsko
obrtno cono preselil pred
koncem poletja.
Sicer pa je v obrtni coni,
ki obsega 46 tisoč kvadrat-
nih metrov, po zazidalnem
načrtu predvidenih vsega
skupaj 9 objektov, napro-
daj pa je še 10 tisoč kva-
dratnih metrov zemljišč.
Med bodočimi graditelji sta
znana že Pilihova papirna
galanterija in Križmančiče-
va proizvodnja in prodaja
pohištva.
Za potrebe obrtne cone
gradi občina trenutno tretji
uvozni pas, ki obsega tudi
pločnik ter kolesarsko ste-
zo. Dela, ki bodo zaključe-
na prihodnji mesec, bodo
stala 33 milijonov tolarjev.
BJ
Milijon za OŠ Glazija
Te dni se je izteklo pet let
od začetka delovanja Lions
kluba Celje - Keleia. Kot pri
vseh podobnih klubih v sve-
tu je tudi druženje članov
kluba Keleia namenjeno
zbiranju sredstev za huma-
nitarne in dobrodelne na-
mene.
Sestava članstva tega klu-
ba je edinstvena med vsemi
v Sloveniji. Štiriindvajset čla-
nov prihaja na redne štiri-
najstdnevne sestanke v pro-
storih hotela Merx iz Porto-
roža, Kopra, Slovenske Bistri-
ce, Rogaške Slatine, Gornje
Radgone, Velenja, Žalca in
Celja. Pri tem je zanimivo,da
je kljub tako pestri sestavi ve-
čina dobrodelno zbranih
sredstev namenjenih reševa-
nju problemov v celjskem
okolju. V njihovem progra-
mu je že vseh pet let redno
štipendiranje treh celjskih
srednješolcev, ki so take po-
moči potrebni. Ti štipendi-
sti so izbrani s pomočjo šol-
skih in socialnih služb. Kar
precej dejavnosti članov klu-
ba pa je namenjene tudi zbi-
ranju sredstev za nekatere
druge humanitarne akcije. Ta-
ko so na zadnjem plesnem
večeru (Charter night) v Na-
rodnem domu v Celju pred-
stavnikom celjske Osnovne
šole Glazija podariU ček za
milijon tolarjev. Denarje na-
menjen kot začetni prispevek
k prepotrebni obnovitvi šol-
skega plavalnega bazena.
EG
Jubilejna domijada
Celjski dijaški dom je organizator jubilejne, 40. domi-
jade, družabnega, športnega in delovnega srečanja dija-
kov slovenskih dijaških domov, ki se dogaja v Celju da-
nes in jutri.
Dijaki so pripravili likovno kolonijo, novinarsko in lite-
rarno delavnico ter športna tekmovanja v šahu, odbojki,
nogometu, košarki, namiznem tenisu in streljanju. Jutri pri-
pravljajo tudi spominski tek za zdravje »Franjo Klojčnik«,
domijada pa se bo zaključila s piknikom na celjskem let-
nem kopališču.	BS
Bolni olimpijci
Splošna bolnišnica Celje bo danes zaživela v olimpij-
skem duhu. Mali bolniki, ki so na zdravljenju v bolnišni-
ci, bodo namreč izvedli že 6. bolnišnične olimpijske igre.
Mlade tekmovalce bodo spodbujali člani slovenske smu-
čarske reprezentance, ki bodo tudi podeljevali medalje. Igre
so pripravile vzgojiteljice bolnišnične enote vrtca Zarja in
učitelji bolnišničnega oddelka I. Osnovne šole. Igre se bodo
pričele s slavnostnim prižiganjem olimpijskega ognja in olim-
pijsko himno ob 14. uri v avli bolnišnične poliklinike. BS
Da ali ne za bolšji trg
Pred Mladinskim centrom Celje so v soboto izpeljali svoj drugi poskus bolšje tržni-
ce, potem ko je prvega, pred dobrim mesecem, »odplaknil« dež.
Tokrat so postavili osem stojnic, med katerimi so, sicer redki obiskovalci, lahko izbirali
med starinami, slikami, rabljenimi oblačili, starimi knjigami, izdelki iz usnja in ostalo
»šaro«. Organizatorji sicer niso nezadovoljni, smisel početja na bolšji tržnici pa vidijo le^
primeru, če bi postala redna. Do junija se bodo torej odločih, ali bodo projekt celjskega
bolšjaka opustili ali pa ga bodo pričeli prirejati redno, vsako soboto, kar bi bržkone priS'
pevalo, da bi se ta v resnici »prijel«.
BS, Foto: G. KATIC
Št. 20 -16. maj 2002
13	NASI KRAJI IN LJUDJE

V prihodnost
zazrti
Štirideset let IV. Osnovne šole Celje - Prihodnje leto
prenova
IV. Osnovna šola Celje že
jtiri desetletja sprejema
učence in učenke iz seve-
rozahodnega dela Celja.
Sprva jo je obiskovalo več
kot tisoč otrok v dveh pol-
nih izmenah, ker pa so tu-
di v bližini rasle nove šole,
je število učencev postopo-
ma upadalo. Letos je v
enaindvajsetih oddelkih
468 učencev.
Največ pozornosti name-
njajo kakovostnemu izvaja-
nju rednega programa, ob
tem pa so dejavni še na šte-
vilnih področjih. Prvi med
celjskimi osnovnimi šolami
so se vključili v program ra-
čunalniškega opismenjevanja
in si pridobili status izobra-
ževalnega centra na tem po-
dročju ter tudi naziv šole le-
ta. Od junija 1999 je šola pol-
nopravna članica mednarod-
ne mreže Unesco ASP, kate-
re cilj je vzgoja za strpnost,
mir in razumevanje med na-
rodi ter skrb za ohranjanje
naravne in kulturne dedišči-
ne. Kot pravi ravnateljica Ne-
venka Matelič Nunčič, so le-
tos kot novost ponudili učen-
cem podjetniški krožek, ki
so ga izvajali v sodelovanju s
podjetjem Sun iz Gornje Rad-
gone. Rezultate dela v obliki
mini poslovnih načrtov -
mladi podjetniki so si za te-
mo izbrali Nogometni izziv
v IV. Osnovni šoli - prav te dni
predstavljajo na tradicional-
nem 7. podjetniškem forumu,
ki je letos v Žalcu.
Ob 40. jubileju šole so pri-
pravili niz prireditev. Včeraj
so gostili mlade raziskoval-
ce iz vseh celjskih osnovnih
šol; pred tem pa so razgrnili
in javno predstavili načrte za
prenovo šole. Jutri (v petek)
ob 18.30 bo slavnostni kon-
cert pevskih zborov z gosti,
nekdanjimi učenci šole. Pri-
hodnji četrtek, 23. maja, bodo
znova odprli vrata učilnic in
svoje delo predstavili staršem
in drugim obiskovalcem v ok-
viru dneva odprtih vrat, ki so
ga poimenovali »Z modrost-
Šola je že dolgo predvi-
dena za prenovo in izgrad-
njo prizidka z večjo telovad-
nico. Po vseh zagotovilih
naj bi gradili prihodnje le-
to. Zaradi prostorske stiske
bodo devetletko uvedli šele
prihodnje leto.
jo podprti, v prihodnost za-
zrti.« Dan kasneje bodo go-
ste povabili na kolesarsko pot
okrog Celja. Zamisel o last-
ni Fackini kolesarski poti je
nastala pravzaprav kot rezul-
tat raziskovalnega dela. Pro-
jekt so v Lokalni turistični or-
ganizaciji in v Mestni občini
Celje podprli in tako bodo
raziskovalno nalogo uresni-
čili tudi v praksi. Za zaklju-
ček praznovanj 40-letnice IV.
Osnovne šole Celje pa bodo
izdali še pesniško zbirko nji-
hove učenke Maruše Pozvek.
S.B.
Ceneje do rož
Cvetlična tržnica v središču Celja je lepo uspela
Prva celjska cvetlična trž-
nica, ki so jo v središču me-
sta postavili minulo sobo-
to, je lepo uspela. Postala
je nadgradnja vsakoletne
akcije Turističnega društva
Celje in mestne četrti Cen-
ter Ocvetličimo Celje.
V	tokratni akciji so ob obeh
omenjenih združili moči še
Hortikulturno društvo, ko-
munalna direkcija, Vrtnarska
šola Celje, Vrtnarstvo Celje
in Cinkarna Celje, za zabav-
ni spored pa so poskrbeli v
celjski izpostavi Javnega skla-
da ljubiteljskih kulturnih de-
javnosti.
Več kot le omembe vred-
na je programska dopolnitev
s cvetlično tržnico, na kateri
so na treh stojnicah omogo-
čili občanom izmenjavo sa-
dik. Akcijo je ob svoji 40-
letnici pripravilo Hortikul-
turno društvo, ki je pozvalo
Celjane, naj si na cvetlični trž-
nici izmenjajo sadike in se-
me, ki jim je ostalo ob spom-
ladanskem urejanju vrtov, pa
tudi, da pokažejo svoje naj-
ljubše rastline. Čeprav je bil
odziv razmeroma skromen,'
se zdi, da je to prava pot za
popestritev ponudbe cvetlič-
ne tržnice, ki se bo v prihod-
njih letih zanesljivo uvelja-
vila.
V	soboto so krajanom mest-
ne četrti Center, ki so se po-
prej prijavili, razdelili 1850
brezplačnih sadik okenskega
in balkonskega cvetja ter zem-
ljo, vsem ostalim zainteresi-
ranim so omogočili cenejši na-
kup cvetja in zemlje. Zanima-
nje je bilo veliko. Za zabavo
so skrbeli Vitezi Celjski, Celj-
ska folklorna skupina in mladi
ansambel Jurij iz Šentjurja.
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
S kolesom po mestu
Celje se kljub temu, da je
lep del središča mesta za-
prt za motorni promet, du-
ši v pločevini. Toda to je le
eden od razlogov, da je pro-
jektna pisarna Celje zdra-
vo mesto v sodelovanju z
mestno občino in nekateri-
mi posamezniki in institu-
cijami zastavila akcijo »S
kolesom po mestu«.
Akcija, ki jo prav danes do-
poldne predstavljajo na no-
vinarski konferenci, ima tu-
di druge cilje, povezane z
zmanjševanjem onesnaževa-
nja z izpušnimi plini in hru-
pom v središču mesta. Po po-
datkih Evropske komisije je
delež cestnega prometa gle-
de na emisije dušikovih oksi-
dov v Evropi približno 45-od-
stoten, v Sloveniji pa znaša že
65 odstotkov. In ker sodobni
način življenja zahteva mo-
bilnost, so se vpleteni v akci-
jo domislili svežega prijema.
Celjanom in obiskovalcem
mesta ponujajo nov pristop -
v mestno središče s kolesom.
V ta namen so tehnično uspo-
sobili šest koles, ki so jih po-
barvali v modro, zeleno in ru-
meno, in jih odslej ponujajo
v brezplačno uporabo. Štiri
kolesa bodo v garažni hiši na
Glaziji, eno pri projektni pi-
sarni Celje zdravo mesto in
še eno pri Turistično informa-
cijskem centru. Zamisel je to-
rej sledeča: ob prihodu v me-
sto parkirate v garažni hiši, si
tam brezplačno izposodite ko-
lo, z njim opravite vse, kar
ste se namenili v središču me-
sta, nato pa ga vrnete na kraj,
kjer ste si ga izposodili.
Rabljena kolesa so poda-
rili občani, rezervne dele za
popravilo trgovine Griffin,
Kolesar in popravljalnica ko-
les Završnik, barve je pris-
peval Merkur, usposobili in
prebarvali pa so jih dijaki
Srednje strokovne in poklic-
ne šole Celje.
BRST, foto:GK
Št. 20 -16. maj 2002
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Nezivljenjski predpisi
izničujejo napore
Vranski župan Franc Sušnik o delu občine v minulem letu - Najpomembnejši so prostorski plani
Jutri, v petek, bodo z od-
prtjem Schwentnerjeve hiše
in s slavnostno sejo občinske-
ga sveta ter podelitvijo priz-
nanj počastili praznik Obči-
ne Vransko. S sprejemom pro-
storskih planov so postavili
temelje za vsestranski razvoj
občine, v kateri trenutno ni
na voljo gradbenih zemljišč,
kjer število prebivalcev neneh-
no raste in kjer raste tudi bruto
osebni dohodek na zaposle-
nega.
»Sprejem prostorskih načr-
tov je dolgotrajno, komplek-
sno in drago (občina Vransko
je porabila 30 milijonov to-
larjev, op. p.) delo. Izjemen
uspeh je, da smo to storili v
dveh letih, in zdi se mi, da smo
lani samo zborovali, saj je tre-
ba ogromno stvari doreči in
urediti. Gre za dosego konsen-
za, preverjanje družbene spre-
jemljivosti za posege v prostor
v povezavi s pristojnimi mini-
strstvi, ki so soglasjedajalci,«
je razložil vranski župan Franc
Sušnik, ki je tudi poslanec v
državnem zboru.
Prostorski načrti zajema-
jo 11 programskih zasnov.
Katere so njihove najpomem-
bnejše značilnosti?
Prva je območje lovskega do-
ma in Tešove, kjer je zametek
lovskega in strelskega turizma.
Druga je programska zasnova
za stanovanjsko zazidavo Na
Vrteh, kjer je na več kot štiri
hektarjih predvidenih trideset
parcel za stanovanjsko grad-
njo. V vikend naselju Pečov-
nik-Laze je predvidena razši-
ritev s petnajstimi parcelami,
v Čepljah šest novih parcel, v
Prekopi ureditev obstoječega
območja in dvanajst novih par-
cel, v Brodeh na več kot treh
hektarjih iščemo programe za
razvoj obrti in podjetništva...
Podobnih con je več, podjetje
Energetika pa je že odkupila
zemljišča za obrtno cono v Bro-
deh, v Čepljah in Na Vrteh pa
so zemljišča v fazi odkupa. In-
vesticijski ponudniki, doma-
čih in tujih interesentov je ve-
liko, lahko konec leta računa-
jo na komunalno urejena zem-
ljišča za trgovsko, poslovno in
stanovanjsko gradnjo.
Eden večjih izzivov je pro-
gramska zasnova za park
tehnične kulture Johan Ja-
nez Puch z avtodromom. Bo-
ste našli investitorja?
'Pobudnik je domž^sko pod-
jetje Promoto, za gradnjo par-
ka pa se pogovarjamo s tujim
konzorcijem, ki bi prinesel po-
trebne milijarde. V občini že-
limo takšnega investitorja, ki
bi imel tudi program, torej vsaj
eno ali dve prireditvi svetov-
nega formata ter tri ali štiri pri-
reditve, pomembne v evrop-
skem merilu. Pri tem so nam
prisluhnili tudi na državni rav-
ni, saj imamo soglasje resor-
nih ministrstev in vlade. Gre
za območje gozda v izmeri 62
hektarjev, kjer bomo med dru-
gim uredili dirkalno stezo s šti-
rimi razredi, ki bo omogočala
hitrosti do 200 kilometrov na
uro, poligon za šolo varne vož-
nje, 20 tisoč parkirišč, servi-
sne objekte s parkirnimi me-
sti, tribune za 50 tisoč obisko-
valcev, avtokamp večjih kapa-
citet za stalno in občasno ra-
bo... Računamo, da bo steza
klasificirana s strani ustreznih
mednarodnih institucij, med
pridobivanjem dokumentaci-
je pa bo presoja vplivov na oko-
lje temeljnega pomena.
Ostajata še dve program-
ski zasnovi...
Prva je zasnova za športno
turistični kompleks Podgrad,
kjer bosta lastnika, denaciona-
lizacijska upravičenca, že le-
tos poskrbela za ureditev ob-
stoječe graščine, prihodnje le-
to pa za rekonstrukcijo in do-
graditev bazena. Kot zadnja je
programska zasnova za izgrad-
njo centralne čistilne naprave
Vransko. Objavljen je javni raz-
pis za izgradnjo kanala 2 in za
projekt ter nakup čistilne na-
prave za dva tisoč enot. Prib-
ližno 30 milijonov tolarjev za
čistilno napravo je zagotovlje-
nih, na kanal 2 pa bomo pri-
ključili večja podjetja, med
drugim je »vračunana« blagov-
nica, ki jo bo gradil Brglez.
Katere dosežke v delu ob-
čine bi še izpostavili?
Odprli smo knjižnico, jutri
odpiramo Schwentnerjevo hi-
šo, kjer bo manjši razstavni
prostor, poskrbeli smo za
opremljenost gasilskih društev,
ki morajo vse pogosteje inter-
venirati na avtocesti, dobro de-
lajo planinci, kakovostna je šo-
la nogometa, začela se bo grad-
nja kotlovnice za kurjenje le-
snih odpadkov, podelili smo
koncesijo za izvajanje pomo-
či na domu, ne nazadnje pa
smo poskrbeli tudi za nekaj
kilometrov asfalta. V občinah
smo podedovali ogromen raz-
korak v komunalni opremlje-
nosti med dolino in obrobjem.
Na Vranskem recimo, vzdržu-
jemo veliko kilometrov gozd-
nih cest, ki so tudi dovozne
ceste za nekatere domačije. V
prvih dveh letih smo ustvarili
pogoje za vzgojo in izobraže-
vanje - šola je že devetletka, v
vrtcu je vpisanih sto otrok, se-
daj pa moramo doreči projekte
za izgradnjo telovadnice, pri
čemer bo pomagalo ministrs-
tvo. Vesel sem, da se je začela
gradnja avtocestne vzdrževal-
ne baze.
Pri pregledu dela občine se-
veda ne moremo mimo te-
žav...
Opozoriti je treba na prob-
lem financiranja - skladen re-
gionalni razvoj je treba dejan-
sko udejanjiti tudi z večjim de-
ležem proračuna, saj se na ob-
čine nenehno prenašajo novg
naloge (knjižnična dejavnost,
vrtci...) V občinah je veliko bre^
me prevoz otrok, za kar na-
menimo 20 milijonov tolar-
jev letno. Na kmetijskih po-
dročjih so težave z neživljenj-
skimi veterinarsko-sanitarni
predpisi, pogoji in cenami za-
kola, mletosko zakonodajo...
To vodi k opuščanju kmetijs-
tva, s tem pa se izničujejo
ogromni napori, da ohranimo
poseljenost obrobnih delov ob-
čine. Velik del občine so, ne
da bi nas obvestili, razglasili
za območje medveda, kar pov-
zroča dodatne težave.
Boste ponovno kandidirali
za župana na jesenskih vo-
litvah?
Če mi bo zakonodaja dopuš-
čala (glede na status poslan-
ca, op. p.), na[brž bom.
URŠKA SELIŠNIK
Župan Občine Vransko Franc
Sušnik.
SPIRALA
CENTER ZA KVALITETO ŽIVUENJA
Šaranovičeva 2 a, 3000 CEUE
PRAZNUJEMO 6. OBLETNICO DELOVANJA
V tem času sije mnogo udeležencev našega centra razrešilo
številne težave kot so: težko ozdravljive bolezni, migrene,
nerazumevanje v družini ali službi, zasvojenost, slaba
koncentracija, depresije, strahovi, stresi in mnoge druge.
RAZREŠITE SVOJE TEŽAVE TUDI VI!
Obiščete nas lahko vsak dan s pričetkom ob 8.30 in 18.15
PRVI OBISK JE BREZPLAČEN!
Tel.r 03/5452632,031/781 090, e-mail: info@spirala.org
Med proslavljanjem na Vranskem.
Stoletnica šolske zgradbe
Minuli konec tedna so v OŠ Vransko proslavili sto let šolskega poslopja. Zgradbo so
vmes večkrat prenovili, pred petimi leti je šola dobila EKO preobleko, od lani pa je
devetletka.
Na slovesnosti je zbrane najprej pozdravila ravnateljica OŠ Vransko Valerija Pukl, nato
župan Franc Sušnik, učenci so prikazali projekt Sprehod skozi stoletje šole, brošuro Naša
šola - naš stoletni dom, ob petletnici EKO šole pa še dosežke na tem področju ter tri
raziskovalne naloge. Prireditvi so prisostvovali nekdanji učitelji in učenci šole, med njimi
so spregovorili Milica Pečovnik, Janko Križnik in Ivko Kreča. Posebej pohvalno sta o
razvoju šole in njeni kakovosti v zadnjih letih spregovorili Barbara Kresal - Sterniša, sveto-
valka vlade za OŠ na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ter Judita Kežman - Počkaj,
predstojnica celjske enote Zavoda RS za šolstvo.	T. TAVČAR
Vse boljša kakovost
zgornjesavinjskih želodcev
Najboljši zgornjesavinj-
ski želodec je po mnenju
komisije, ki je v soboto na
Rečici ocenila 42 vzorcev,
letos izdelal Peter Resnik iz
Podvolovljeka, ki bo na Ve-
čeru pod trško lipo 6. julija
prejel zlato plaketo.
Srebrno plaketo bodo pre-
jeli Franc Kramer in Ivan
Atelšek (oba iz Šmihela) ter
Vida Dešman iz Raduhe, po-
delih pa bodo še 14 brona-
srih plaket. Akcijo ocenjeva-
nja zgornjesavinjskih želod-
cev je Turistično društvo Re-
čica ob Savinji v sodelova-
nju s KSS, izpostava Mozir-
je, letos pripravilo dvanajstič.
Komisija, ki jo vsa leta vodi
dr. Stanko Renčelj, ugotav-
lja, da se kakovost zgornje-
savinjskih želodcev iz leta v
leto izboljšuje, kar dokazu-
jejo ocene in dejstvo, da no-
benega vzorca niso izločili iz
ocenjevanja. Med razglasitvi-
jo rezultatov je dr. Renčelj
opozoril izdelovalce, da mo-
rajo nenehno negovati kako-
vost zgornjesavinjskih želod-
cev ter da morajo izdelavo
prilagoditi zakonodaji.
Hkrati so predstavniki TD
Rečica napovedali, da bo-
do v jesenskem času v druš-
tvu ustanovili sekcijo izde-
lovalcev zgornjesavinjskih
želodcev, v kateri bodo skr-
beli predvsem za izobraže-
vanje.
US, Foto: C. SEM
Pred začetkom ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev.
Št. 20 -16. maj 2002
15	NASI KRAJI IN LJUDJE

He za »britofeif
in tovornjake
žalskih pokopališčih bo za okolje skrbelo Javno podjetje Komunala - Vse
tovornjake na eno parkirišče
ilski svetniki so na zad-
nji glasovali proti po-
^ koncesije za oprav-
pokopaliških storitev
^ebne dejavnosti na
pališčih Griže, Šempe-
Ponikva ter Galicija,
jvlje in Žalec, hkrati pa
J seznanili z negativ-
mnenjem, ki ga je ob-
izdala za gradnjo in-
jualnih parkirišč za to-
jjake.^
idna Žalec je pred ča-
razpisala koncesijo za
ivljanje pokopaliških sto-
in pogrebne dejavnosti
lestih pokopališčih. Na
gnečenje mnogih sta se
ivila samo dva ponudni-
(omisija pa je kot bolj-
ocenila podjetnika Alek-
to Steblovnika iz Pari-
Izboru so nasprotovali
šestih krajevnih skupno-
saj na večini pokopališč
»grebe skrbi podjetnik
Ropotar iz Šempetra, ki
■odnesla« prenizka kon-
cesijska dajatev. Zaradi že
omenjenega majhnega zani-
manja za koncesijo in pomi-
slekov KS o kakovosti in ce-
nah dela ponudnika, delje-
nih mnenj o monopolu, če
bi koncesijo oddali samo ene-
mu ponudniku, ter dejstvu,
da je oddaja koncesije izven
predpisov zakona o javnih na-
ročilih nezakonita, so v ob-
činskih strokovnih službah
pripravili izključujoč sklep,
po katerem bi opravljanje po-
kopaliških storitev in dela po-
grebne dejavnosti prevzelo
Javno komunalno podjetje
Žalec.
Žalski svetniki so na seji
kar precej ostro protestirali
proti izbranemu ponudniku,
torej Steblovniku, poleg re-
ferenc pa je največ pripomb
letelo na točkovnik, po ka-
terem koncesijska dajatev pri-
naša več točk kot cene po-
grebnih storitev. Po pojasni-
lu strokovnih služb in župa-
na Lojzeta Posedela, da so toč-
kovnik sami potrdili in da v
nobenem primeru ne gre za
prikrito koncesijsko dajatev,
so se svetniki strinjali, da z
novim letom opravljanje po-
kopaliških storitev prevzame
komunalno podjetje. Do ta-
krat bo stanje na žalskih po-
kopališčih ostalo nespreme-
njeno, v tem času bodo zno-
traj »komunale« oblikovali
delovno telo, ki bo skrbelo
za urejanje pokopališč in tu-
di drugih javnih površin v po-
sameznih krajih, pogrebne
storitve pa bo opravljalo pod-
jetje, ki bo za ljudi najugod-
nejše. Delno je odločitvi o iz-
boru komunalnega podjetja
botrovalo tudi dejstvo, da so
javni delavci v občini že se-
daj zaposleni preko žalske
»komunale«, in nejasnosti,
kaj bo z javnimi deli v pri-
hodnjem letu.
Odločila bo UE
Vodja oddelka za okolje in
prostor Aleksander Žolnir je
svetnike seznanil tudi z načr-
ti občine, po katerih bodo v
roku treh mesecev na območ-
ju tovarne Juteks, tik ob av-
tocesti in obrtni coni, spreje-
li zazidalni načrt za gradnjo
209 parkirnih prostorov za to-
vornjake in 214 za osebna vo-
zila. Kdo naj bi gradil parkir-
ne prostore, zaenkrat še ni
znano, v občini pa pričakuje-
jo, da bo sodelovala Zborni-
ca zasebnega gospodarstva Ža-
lec.
Zaradi načrtovanih parki-
rišč in zato, ker občina kot
dober gospodar skrbi za pro-
stor, bivalne pogoje občanov
in infrastrukturo, predvsem
ceste, so izdali negativno mne-
nje za gradnjo devetih indivi-
dualnih parkirišč za tovornja-
ke, čemur so nekateri svetni-
ki že nasprotovali. Mnenje ob-
čine ni odločilno, končno be-
sedo bo imela Upravna enota
Žalec z izdajo lokacijskega in
gradbenega dovoljenja.
U. SELIŠNIK
Travme za
lomačimi zidovi
Društvu za nenasilno komunikacijo Mavrica so na
Bgli mizi z naslovom Kako nas zakon ščiti pred nasi-
b zasebni sferi ugotavljali, da je za domačimi stena-
iše vedno preveč nasilja in različnih travm.
ianice Mavrice so spoznavale nemško zakonodajo na tem
točju, poleg tega pa so predstavniki ministrstva za delo,
Dno in socialne zadeve opozarjali, da bo zakon o enakih
žnostih, ki je že v obravnavi, pomenil samo osnovo za
60 zakonodajo na tem področju. Žalčani so ministrstvu
ledovali pobudo, da bi za ustanavljanje in delovanje var-
liiš zbirali sredstva kar na državni ravni, saj praksa pri
1 različnih socialnih ustanov v Žalcu kaže, da njihovo
»financira samo žalska občina, uporabniki pa prihajajo
sle Spodnje Savinjske doline.	US
Poročil se bom s
svojo ženo
člani Kulturnega društva Gomilsko so v soboto pre-
mierno predstavili komedijo Poročil se bom s svojo že-
no, prva ponovitev pa je bila v nedeljo.
Na uprizoritev so se Matej Košenina, Maja Laznik, Rož-
ka Drča, Sara Štefančič, Aleš Blatnik, Bogomir Breznikar,f
Lučka Blatnik, Matjaž Klančnik, Aljoša Ramšak, Anica
Rojnik, Drago Šmid in Ivi Kosem pod režiserskim vods-
tvom Toneta Kozmelja pripravljali cele tri mesece. Naj-
več težav so imeli tudi pri usklajevanju terminov za vaje,
saj so nekateri izmed igralcev še študentje, drugi imajo
j3lužbene obveznosti. Več gostovanj načrtujejo za jesenski
čas.	J-	-
T TAVČAR
Pomladni ringaraja
občini Žalec slavijo pol stoletja predšolske vzgoje. V občini je 12 vrtcev, v 40
laikov je vključenih 745 otrok, zanje pa skrbi 116 zaposlenih.
""nec tedna so jubilej vrtca proslavili v Veliki Pirešici in Galiciji. Najmlajši so pripravili
^am z naslovom Igriva pomlad, zbranim pa je položaj vrtcev predstavila direktorica
Mohorko. Prireditev je bila pravi pomladni ringaraja otrok, ki so s pomočjo vzgoji-
^ pokazali, kako znajo peti, igrati, plesati in se veseliti.	DN
Med nastopom vokalno-instrumentalne skupine Margareta.
Bomo eno zapeli, da bomo vsi veseli...
Te Slomškove besede so bile vodilo na nedeljskem srečanju pevskih zborov in vokalnih
skupin občine Polzela v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki. Ljubitelji zborovskega petja, ki so
do zadnjega kotička napolnili cerkev, so prišli na svoj račun, saj so prisluhnili ubranemu
petju devetih otroških in odraslih pevskih zborov.	TT
Z OBČINSKIH SVETOV
Po Šolah bodo na vrsti ceste
ŽALEC - Potem, ko so v občini v zadnjih dveh letih večino
denarja namenili za obnovo in pripravo šol za devetletko, bodo
v proračunu za prihodnje leto prednost dobile ceste. Upravlja-
vec občinskih cest v občini Žalec, celjsko podjetje VOC, je že
izdelal oceno sanacije, po kateri bi za popravilo desetih krajših
cestnih odsekov porabili skoraj 157 milijonov tolarjev, za po-
pravilo ceste Šempeter - Roje 27 milijonov tolarjev in za sanaci-
jo mostu v Grižah približno 180 milijonov tolarjev, skupno pa bi
za popravilo cest in mostu potrebovali 360 milijonov tolarjev.
Društvo za upravljanje KRS
PREBOLD - Župan Vinko Debelak bo po sklepu članov občin-
skega sveta s podjetjem Prosignal podpisal pogodbo o moderni-
ziranju kabelsko razdelilnega sistema (KRS), tako da bo ta omo-
gočal priključitev na internet. Dosedaj je bil kabelsko razdelilni
sistem v lasti 938 uporabnikov, ki so z njim upravljali prek
projektnega sveta. Prosignal pa naj bi sam financiral dvosmerno
dograditev in s tem postal solastnik dela KRS, zato naj bi se
lastniki organizirali kot društvo in na tak način upravljali s svojo
lastnino.
Traktorji na regionalki
ŽALEC - V Šempetru v kratkem pričakujejo dovoljenje držav-
ne direkcije za ceste, ki upravlja s cesto skozi Šempeter, da
odstranijo znake, ki traktorje in druga počasnejša vozila usmer-
jajo na obvoznico mimo šole. To v praksi pomeni, da bodo
lahko tudi traktorji, motorji in kolesa vozili po šempetrski re-
gionalki.
Prijaznejše mesto
ŽALEC - Poleti bodo na cesti, ki vodi skozi mesto Žalec vse do
pokopališča, na 40 mestih znižali robnike pločnikov. S tem
bodo odpravili ovire za osebe na invalidskih vozičkih, ki so
skupaj z drugimi posamezniki že dlje časa opozarjali na težave
pri gibanju v prometu. Za poseg bodo v občini namenili nekaj
manj kot 900 tisoč tolarjev.	US
NA KRATKO
Odprt kamp v Logarski
Avtokamp v Logarski dolini, ki bi ga zaradi vračila zemljišča
družini Logar morali zapreti konec lanske sezone, bo letos obra-
toval še po starem. Lastnik objektov v kampu je solčavska obči-
na, prostorski načrti pa zaenkrat ne dopuščajo gradnje kampa
na drugi lokaciji, zato so se v podjetju Logarska dolina z lastniki
dogovorili o uporabi zemljišč in najemu objektov do konca
sezone. Kamp, v katerem je prostora za 75 obiskovalcev oziro-
ma 40 šotorišč, so že odprii.
Vrhunec stadion
v maju v žalski občini pripravljajo več športnih in zabavnih
prireditev s skupnim naslovom Razpnimo jadra, prireditve pa
bodo vrhunec dosegle 25. maja z odprtjem atletskega stadiona.
V tem tednu bodo danes, v četrtek, pripravili savinjsko šahovsko
simultanko ter hokej na rolerjih, tovrstnemu hokeju bodo veli-
ko pozornosti namenili tudi jutri v žalskem športnem centru, v
soboto bodo poleg druženja staršev in otrok na Ponikvi za žal-
sko tržnico pripravili dan ulične košarke, nedelja bo nogomet-
no obarvana v Petrovčah, v ponedeljek bodo na vrsto prišli strel-
ci, v sredo bodo v Šempetru pripravili dan ženske odbojke...
US
Št. 20 -16. maj 2002
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Termalna tradicija za
promocijo Slovenije
V Zdravilišču Laško del konference ISPA Europa - Predstavitev Slovenije udeležencem z vsega sveta
Za gostiteljico 6. letne
konference ISPA Europa je
bila izbrana Slovenija. Na
predkonferenčnem delu
med 24. in 29. majem v Laš-
kem pričakujejo okoli 50
gostov; na sami konferen-
ci, ki se bo 2. junija zaklju-
čila v Termah Maribor, pa
preko 400 udeležencev iz tu-
jine.
ISPA, International Spa As-
sociation, je strokovna orga-
nizacija zdravilišč in na zdra-
viliško dejavnost vezane in-
dustrije iz vsega sveta, s se-
dežem v ZDA. Ustanovljena
je bila pred 11 leti, združuje
pa 1.857 članov iz 51 držav.
Šest let po ustanovitvi se je
oblikoval Sektor za Evropo,
ki bo tokrat zasedal v Slove-
niji. Glavni organizator kon-
ference je Zdravilišče Laško,
predsednik konference ISPA
Europe 2002 pa mag. Roman
Matek, sicer direktor laške-
ga zdravilišča in član uprav-
nega odbora ISPA Europe, ki
so se ji Laščani pridružili le-
ta 1998. Od predlani so iz Slo-
venije članice še Terme Oli-
mia, Maribor in Portorož.
Osrednji namen konference,
ki jo podpira vrsta uglednih
svetovnih in domačih podjet-
ji, je izobraževanje; članov
združenja in javnosti, ljudi,
ki so jim namenjene zdravi-
liške zmogljivosti.
Predkonferenčni del v
Zdravilišču Laško bodo
udeleženci lahko izkoristili
tako, da bodo v celoti preiz-
kusili ponudbo zdraviliš-
kih storitev ali pa spozna-
vali Slovenijo. Zanje so pri-
pravili obiske Dolenjske z
Zdraviliščem Šmarješke To-
plice, Gorenjske z Bledom
in Bohinjem, Ljubljane z
okolico in Postojnske jame,
Lipice, Mozirskega gaja.
Primorske s Piranom in Por-
torožem, Rogaške Slatine
in Term Olimia. Seveda pa
tudi okolice Laškega ter
knežjega mesta Celja.
Evropska zdravilišča teme-
ljijo na tradiciji termalne vo-
de, na njej pa je zasnovana
tudi večina rehabilitacijskih
programov, ki so - odvisno
od tega, kolikšen delež reha-
bilitacije po posameznih dr-
žavah krijejo zdravstvene za-
varovalnice - v pretežnem de-
lu Evrope dobro razviti, ob-
čutno manj pa jih je v anglo-
saksonskih državah in ZDA.
»Pa ne gre zgolj za rehabi-
litacijo, zdravilišča postaja-
jo v razvitem svetu sinonim
za zdravo življenje. Ljudje se
v prenapetem vsakdanjiku
vse bolj zavedajo pomena
preventivne skrbi za zdravje
in sprostitev. Pri tem so tret-
maji s toplo vodo, različne
tehnike masaž in zdrava pre-
hrana, ki jo ponujamo go-
stom, porok za razvoj zdra-
viliškega turizma,« pravi mag.
Matek in dodaja, da so zad-
nja leta v svetu beležili izjem-
no visoko rast razvoja celot-
ne zdraviUške industrije, vsi
izmerjeni kazalci pa nakazu-
jejo rast turizma tudi v pri-
hodnjih letih. V Sloveniji
trendi napovedujejo zlasti po-
rast zdraviliškega turizma.
Da je zdraviliška dejavnost
velika tema prihodnosti.
poudarja tudi Sabrina Meš-
ko, doktorica alternativne
medicine, ki živi in dela v
ameriškem Malibuju in bo na
konferenci predstavila nove
sprostitvene tehnike mudra.
Razmere v Sloveniji dobro
pozna, v Zdravilišču Laško
je v zadnjem letu sodelovala
pri uvajanju novih masažnih
tehnik, zlasti masaže z vro-
čimi kamni, ter ponudbe jo-
ge, meditacije in barvne te-
rapije. Ocenjuje, da so Laš-
čani na tem področju med vo-
dilnimi slovenskimi zdravi-
lišči, Slovenija pa bi lahko
postala svetovni center teh de-
javnosti. Ima namreč ustr
no lego, čisto okolje in
svetovne razmere naravii
neverjetno ohranjeno lU
vo ter izjemno visok delež
di, ki se ukvarjajo z alte^
tivnim zdravstvom in ii
vilstvom.
IVANA STAMEli
Sabrina Meško in mag. Roman Matek sta podrobneje predstavila program letošnje konference ISPA
Europe 2002.
Lučka za 130 otrok
Območno združenje Rde-
čega križa Šentjur je po
dveh mesecih priprav ob
koncu letošnjega tedna RK
pripravilo velik dobrodelni
koncert Lučka v očeh; za
pomoč 130 socialno ogro-
ženim otrokom v občinah
Šentjur in Dobje.
Kljub temu, da je bil obisk
v telovadnici OŠ Hruševec
manjši, kot so pričakovali,
so po prvih podatkih z vstop-
nino in že nakazanimi spon-
zorskimi prispevki zbrali 725
tisoč tolarjev. Po besedah taj-
nika OZ RK Šentjur Slavka
Slejka se bo v naslednjih
dneh ta številka povečala, saj
je pomoč obljubilo še veli-
ko sponzorjev in donatorjev.
ki pa denarja na račun Rde-
čega križa še niso nakazali.
O končnem znesku ter pora-
bi denarja bodo zato organi-
zatorji koncerta javnost še ob-
vestili.
Brez zahteve po honorar-
ju je nastopilo več kot 60 glas-
benikov v ansamblih in sku-
pinah ter posameznikov, pri-
družila pa sta se jim tudi Pi-
halni orkester in folklorna
skupina Šentjur. Lep in pri-
jeten glasbeni večer so pri-
pravili Irena Zdolšek, Moni-
ka Kumer, Maja Slatinšek,
Laura Pešak, Polka punce,
zbor Pinochio, Oto Pestner,
New Swing Quartet, Vikto-
rija, Kvintet Dori, Unikat, Ter-
cet Domima, Šentjurski mu-
zikanti, komedijanta Brajdi-
ča, Aleksander Jež, Veseli
planšarji in Alfi Nipič, pro-
gram pa sta povezovala Mar-
jana Novak (Štajerski val) in
Tone Vrabl (Radio Celje).
Nastopajočim, mnogim or-
ganizatorjem (ob aktivistih
RK so pomagali gasilci, štu-
dentje in drugi) ter občins-
tvu se je za pomoč zahvalil
predsednik OZ RK Šentjur
Štefan Tisel, dr. med., ter na-
povedal, naj bi koncert v pri-
hodnje postal tradicionalen
v upanju, da bi dobremu od-
zivu delovnih organizacij, po-
sameznikov in nastopajočih
z obiskom sledili tudi obi-
skovalci.
TV
IMODRI
TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Branko Jeranko. Na
telefonsko številko 031/569-581
ga lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-100.
Qh 7iikliiičkii sn se vsi snriRiiiinči šr enkrat nreristavili nhninstviil
Volitve!
Mladi Laščani bodo v nedeljo popoldne, ob 14.30. ij
izvolili novo vodstvo MKC KUL.	j
Volitve članov upravnega odbora oziroma predsedsl
Mladinskega kulturnega centra Kluba ustvarjalcev Laš
bodo v Kishngerjevi hiši na Aškerčevem trgu. Kot si
pisah v eni prejšnjih številk, dosedanjemu vodstvu Ml
KUL v maju poteče že drugi mandat, za vodilna mest;
društvu pa ne nameravajo več kandidirati. Kandidati
vodilna mesta v začetku tedna še niso bili znani, glede
skaljene odnose v društvu pa bodo morebiti prav volitve
novo vodstvo pripomogli k urejanju razmer.
Ekipe prve pomoči na plat
Občina Laško skupaj s Štabom za civilno zaščito
OZ Rdečega križa Laško pripravljajo 1. občinsko pre?
janje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK v i
mostojni Sloveniji.
Ob dnevu CZ in mednarodnemu dnevu ter tednu RK
bodo ekipe prve pomoči podjetij, javnih zavodov in uS
nov preizkusile v usposobljenosti nudenja prve pomofl
soboto med 9.30 in 11.30 na športnem igrišču OŠ Primi
Trubarja Laško. V tem času bodo prikazali tudi reševal
poškodovancev na kraju nesreče.
VLADO MAR(
Dobra zasedenost
zdravilišč
Zdravilišča po vsej Sloveniji v tem in prihodnjem mes^
napovedujejo dokaj dobro zasedenost, čeprav lanskole'
rezultati po mnenju turističnih delavcev najverjetneje
bodo preseženi. Število hotelskih nočitev se je v prvih Štfl
mesecih tega leta na splošno povečalo za slabe tri odstoil
nočitev v apartmajih pa za nekaj manj kot 12 odstotkov-^
junija bo- zaradi celovite prenove za poldrugi mesec za'
Hotel Dobrna, na prenovo hotelov pa se pripravljajo tud
Zdravilišču Rogaška. Nekaj dodatnih ležišč so z obn"
Zdraviliškega doma v hotel štirih zvezdic pridobili v
vilišču Laško, v Termah Zreče pa že uvajajo tudi novo ul"
zvočno dejavnost.	B"'
Popravek
v prispevku o srečanju starejših v Sedražu v prejšnji -
vilki NT, ki je bilo 4. maja, se nam je pomotoma zapi?^
da je bila organizator KO RK Laško, pravilno pa je sev^
KO RK Sedraž.
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Vselej korak naprej
pjrednjo prireditvijo ob
^ Šole so v Podčetrtku
petek obeležili dve-
lft organiziranega pou-
llO-letnico ustanovitve
J in 30-letnico nastan-
itve osnovne šole v tem
^tlčnem kraju. Slavno-
,[J zavidljivi obletnici so
jleležili številni sedanji
fkdanji pedagogi, nek-
ji ravnatelj šole, ravna-
sosednjih šol, predstav-
I lokalne skupnosti in
jstrstva za šolstvo.
Podčetrtku so s prvo or-
izirano obliko pouka pri-
že daljnega leta 1790, ko
.poučevalo še v mežnar-
m stanovanju. Kmalu je
razrednica prerasla v dva
jlka, nemščino pa je za-
ijal slovenski jezik. Leta
I je Podčetrtek dobil še
azred v stavbi, ki danes
Istavlja staro šolo.
led obema vojnama je bi-
štirih razredih približno
otrok, palica pa glavno
jjno sredstvo. 10. maja
J so Nemci pred odho-
j usmrtili šolskega upra-
Ija Karla Černigoja, dan
gove smrti pa so razglasi-
I dan šole. Po letu 1953
e pričel pospešen razvoj
I, pravi preskok pa je do-
s prihodom ravnatelja
Jožeta Brileja. Ena prvih šol
v Sloveniji je imela poletno
in zimsko šolo v naravi, mno-
žile so se številne dejavno-
sti, prostora pa je bilo vse
manj. Tako so pred tridese-
timi leti postavili novo šolo,
ki se ji je kasneje pridružila
še nova telovadnica, povečali
so knjižnico, zgradili vrtec...
Šola je vključena v mnoge
državne projekte, sodeluje pa
tudi pri mednarodnem pro-
jektu Comenius. Septembra
naj bi pričeli s postopnim
uvajanjem devetletke. Vse to
in še več je v sliki in besedi
ponazoril sedanji ravnatelj
Darko Pepevnik, med ori-
som zgodovine pa so z zani-
mivimi, večinoma šaljivimi
nastopi, svoj prispevek k do-
godku podali tudi učenci.
B. JANČIČ
Učenci šole v Podčetrtku so nastopili na prireditvi ob jubileju.
Šesta Pika poica
pod goro
I. Osnovna šola Rogaš-
ka Slatina je že šestič za-
povrstjo pripravila državno
revijo ljudskih pesmi, ple-
sov in običajev z naslovom
Pika poka pod goro, ki se
je je udeležilo kar 37 sku-
pin iz vse Slovenije. V šport-
ni dvorani Janina v Rogaški
Slatini je tako nastopilo
približno 800 otrok iz vrt-
cev, osnovnih in srednjih
šol.
Prireditev je nastala z na-
menom spoznavanja in ohra-
njanja slovenskih ljudskih pe-
smi, plesov in običajev, utr-
jevanja narodnostne identi-
tete, spodbujanja tovrstnega
zbirateljstva in povezovanja
izvajalcev ljudske glasbe. Na-
stopajoči so se tokrat pred-
stavili v dveh delih, ob za-
ključku pa so organizatorji
na osnovi ocen strokovne ko-
misije podelili tudi različna
priznanja. Iz celjske regije so
zlata priznanja prejeli: I. OŠ
Rogaška Slatina, II. OŠ Rogaš-
ka Slatina - Podružnična šola
Kostrivnica, OŠ Gorica iz Ve-
lenja, OŠ Sladki Vrh - Podruž-
nična šola Zgornja Velka, OŠ
Stranje, OŠ Šmarje pri Jelšah
- Podružnična šola Kristan
Vrh, Vrtec Dramlje in Vrtec
Zmajček iz Kozjega.
B. JANČIČ
Z OBČINSKIH SVETOV
Dražja
icomunaia?
ŠMARJE PRI JELŠAH -
Šmarski svetniki na zadnji se-
ji niso sprejeli predloga jav-
nega komunalnega podjetja
OKP iz Rogaške Slatine o po-
višanju cen komunalnih sto-
ritev in občinskega prispev-
ka. Po njihovem mnenju na-
mreč niso imeli zadostnih po-
datkov za takšno odločitev.
Lastna cena vodarine in ob-
činski prispevek naj bi se po-
višala za pribhžno 7 odstot-
kov, zbiranje, odvoz in od-
laganje komunalnih odpad-
kov za nekaj manj kot 15 in
kanalščina za dobrih 18 od-
stotkov. Svetniki bodo o tem
ponovno razpravljali na pri-
hodnji seji. (BoJ)
Podčetrteic
brez
proračuna
PODČETRTEK - Zadnja se-
ja občinskega sveta v Podče-
trtku se je končala podobno
kot že nekajkrat poprej. Svet-
niki tudi na seji minuli te-
den niso sprejeli letošnjega
proračuna oziroma o tem
sploh niso imeU priložnosti
razpravljati. Člani sveta iz Pri-
stave so namreč že takoj po
uvodnem delu sejo zapustili
in tako ostalim svetnikom
onemogočili nadaljnje delo.
Zaradi nesklepčnosti je bil ta-
ko župan Marjan Drofenik
prisiljen prekiniti sejo, na ka-
teri naj bi obravnavali tudi
Odlok o zaključnem računu
občine za leto 2001 ter po-
ročilo o porabi sredstev v pr-
vih treh mesecih tega leta v
obdobju začasnega financi-
ranja. Drofenik se je na os-
novi tega odločil, da danes
ponovno skliče sejo, ki bi bila
nadaljevanje prejšnje. Brez
sprejetih odlokov namreč Ob-
čina Podčetrtek ne more ure-
sničevati zastavljenih načrtov.
(BoJ)
Z ljubeznijo do
zlate poroke
Ina in Jože Baštevc iz Hajn-
fia sta konec minulega me-
apo pol stoletja znova sto-
pred oltar v cerkvi sv. Pe-
|na Kristan Vrhu. Na na-
Injo skupno pot so ju pos-
Jnili številni s vat je, tako,
I se za takšno priložnost
Ii spodobi.
Ina je bila rojena v Než-
ah, Jože pa na Hajnskem,
streljaj od sedanjega do-
LSpoznala sta se, ko je Ana
Pa živet k teti na Hajnsko.
usta si kmalu ustvarila nov
sin družino. V zakonu so
Srna rodiU trije otroci: Jo-
že, Martina in Ivan. Medtem
ko je oče pridno služil de-
nar, je Ana skrbno gospodi-
njila.
Jesen življenja sedaj pre-
življata s sinom Jožetom in
Ivanovo družino. Oba sta
zdrava in rada poprimeta za
vsako delo. Njuno življenj-
sko pot je med drugim na ne-
davnem poročnem slavju sli-
kovito predstavil tudi vnuk
Aleš in jima skupaj z vs ?mi
ostalimi zaželel še mnogo
skupnih let.
P.M.
Foto: MESTINŠEK
Stanko Lorger na olimpiadi v Kozjem
'Osnovni šoli Kozje so
'dvanajstič pripravili os-
»nošolsko atletsko olim-
•do, na kateri je nastopi-
okoli 500 otrok iz deve-
' osnovnih šol v Upravni
"ti Šmarje.
"a lepo urejenem atlet-
fin stadionu v športnem
^u Kozje je tako kot vsa-
No olimpiado s pozdra-
^ odprl Stanko Lorger,
® najboljših slovenskih at-
"vvseh časov, ki danes ži-
^ Celju, sicer pa je doma
Juč v občini Kozje. Tudi
^at so olimpiado ob po-
učiteljev OŠ Kozje iz-
Jali člani sodniškega zbora
'Kladivar iz Celja. V enain-
''esetih disciplinah med
'fejšimi in mlajšimi učen-
učenkami so največ pr-
'itiest osvojiU predstavni-
OŠ Šmarje pri Jelšah (7),
'^lijo pa OŠ Kozje in 1. OŠ
feška Slatina (po 5), OŠ
fetec in OŠ Podčetrtek (po
4), OŠ Lesično (2) in 2. OŠ
Rogaška Slatina ter OŠ Bistri-
ca ob SotU (po 1). Po dose-
ženih rezultatih se je na re-
gijsko prvenstvo, ki je bilo v
torek popoldne v Celju na sta-
dionu AD Kladivar, uvrstilo
kar 85 mladih atletov. Naj-
boljši se vsako leto vključijo
v nadaljnje delo AD Kladi-
var v Celju.
TV
Stanko Lorger pred mladimi atleti v Kozjem.
Družba SLOVENIJALES
Gradbeni material in stavbno pohištvo d.o.o.
Ljubljana, Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana
OB J AVLJA
za Poslovno enoto NOTRANJA TRGOVINA
prosto delovno mesto
KOMERCIALIST
za nabavo, prevzem in prodajo lesa
Od kandidatov pričakujemo:
u V. ali VI. stopnjo izobrazbe lesne smeri
■	dobro poznavanje lesa
m 1 letne delovne izkušnje na enakih delih
m usposobljenost za delo z računalnikom
v okolju Windows
m vozniški izpit B-kategorije
■	pripravljenost za delo na terenu
m komunikativnost, vljudnost in samoiniciativnost
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje
za nedoločen čas s polnim delovnim časom in pogojem 2
- mesečnega poskusnega dela.
Vaše pisne ponudbe z dokazili o doseženi stopnji
izobrazbe, delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom
pričakujemo v 15 dneh od objave na naslov:
Mednarodno podjetje SLOVENIJALES d.d. Ljubljana
Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve
1511 Ljubljana, Dunajska cesta 22
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po
opravljeni izbiri.
Št. 20-16. maj 2002
18
NASI KRAJI IN LJUDJE
Knjige silijo
čez rob
Velenjska knjižnica naj bi bila že nekaj časa
premajhna, saj je knjig v njej nekajkrat preveč
Predstavniki kulturnih
ustanov na območju Vele-
nja so ministrico za kultu-
ro Andrejo Rihter med nje-
nim obiskom v tem koncu
Slovenije seznanili s kul-
turno problematiko. Kot
najbolj perečo težavo so
poudarili gradnjo oziroma
selitev knjižnice, saj so se-
danji prostori postali pre-
majhni, tako da knjige v njej
skoraj dobesedno silijo čez
njen rob.
Pomembno vprašanje, ki
so se ga dotaknili med obi-
skom ministrice, je tudi sta-
tus Muzeja Velenje, v kate-
rega okvir spada Podzemni
muzej premogovništva Slo-
venije. Na delovnem pogo-
voru je poleg Vlada Vrbiča,
ravnatelja Kulturnega centra
Ivana Napotnika, predstavni-
ka Podzemnega muzeja pre-
mogovništva Slovenije Evge-
na Dervariča in vodje Muze-
ja Velenje Damijana Kljajiča
sodeloval tudi velenjski žu-
pan Srečko Meh.
Župan Meh je poudaril, da
je med prednostnimi naloga-
mi v občini gradnja oziroma
selitev knjižnice. Ta se na-
mreč razteza na 500 kvadrat-
nih metrih, potrebovali pa bi
jih več kot 2000. Drago Vr-
bič pa je še dodal, da je bila
knjižnica zgrajena za 30.000
knjig, sedaj pa jih je v njej že
120.000. Ministrica Andre-
ja Rihter je pripomnila, da
morajo v mestni občini Ve-
lenje odgovorni najprej ure-
diti ustrezno dokumentaci-
jo za vse projekte, ki se bo-
do izvajali na področju kul-
ture, saj brez nje ne bo mož-
no doseči ničesar. Dogovo-
riti se je potrebno, aU se bo
knjižnico zgradilo na novo
ali pa bo potreben dokup že
obstoječih prostorov. »Naj-
prej je potreben dogovor na
občinski ravni, šele nato lah-
ko ukrepa tudi država,« je
poudarila.
Damijan Kljajič je pred-
stavil težave, s katerimi se
ukvarja Muzej Velenje, pri
tem pa dejal, da se mu zdi
pri nadaljnjem razvoju mu-
zeja pomemben odgovor na
vprašanji, kakšen muzej že-
limo v Velenju in v kakšnih
organizacijskih okvirih naj
bi deloval. Del muzeja je tudi
Podzemni muzej premogov-
ništva Slovenije, za njego-
vo delovanje pa Premogov-
nik Velenje prispeva kar 98
odstotkov sredstev. Kot je
poudaril Evgen Dervarič, bi
z morebitno privatizacijo
lastnik najbrž želel izločiti
nepotrebna sredstva, tako da
bi kulturna dediščina osta-
la brez vira financiranja. Zato
bi bilo po njegovem mnenju
dobro, da muzej dobi status
nacionalnega pomena in ga
financira država. Ob tem je
ministrica pripomnila, da
podzemnega muzeja sploh
ne bi bilo, če mu Muzej slo-
venskega premogovništva ne
bi odstopil svoje zbirke. Pre-
mogovnik Velenje pa svojih
prostorov. Predlagala je, da
naj muzej premogovništva
ponovno preide pod pristoj-
nost občine, da bi ga ta lah-
ko financirala, dobila pa tu-
di finančno podporo države.
PR
Foto: GREGOR KATIČ
Velenjska knjižnica je bila zgrajena za 30.000 knjig, sedaj pa jih je v
njej že 120.000.
Velenje v znamenju
EU in NATA
Slovenija ne more biti otok, za katerega bo vedelo z^
malo ljudi
Prebivalci Velenja so lah-
ko prejšnji teden prisluhnili
stališčem o vključevanju
Slovenije v evropske in sve-
tovne integracije. Svoje
mnenje so predstavili čla-
ni Slovenskega odbora za
NATO, o vključevanju Slo-
venije v Evropsko unijo pa
sta spregovorila vodja de-
legacije Evropske komisi-
je v Sloveniji, veleposlanik
Erwan Fouere in zunanji mi-
nister Dimitrij Rupel.
Prvak SDS Janez Janša je
poudaril, da se je takoj po
osamosvojitvi Slovenije ve-
čina Slovencev strinjala z
vstopom Slovenije v zvezo
NATO. Tudi leta 1997 se mne-
nje večine državljanov glede
vstopa v zvezo ni bistveno
spremenilo, avgusta lani pa
je prišlo do preobrata, ko so
se v medijih začeli porajati
dvomi in predsodki v zvezi s
članstvom Slovenije v sever-
noatlantskem zavezništvu, je
poudaril Janša. Po njegovem
mnenju so slovenske perspek-
tive dobre, ena izmed teh
perspektiv pa je vsekakor
NATO. Ali bomo to znali iz-
koristiti, pa je drugo vpraša-
nje.
Sloveniji, ki se uspešno
pribUžuje Evropski uniji, se
ni treba bati izgube nacional-
ne identitete oziroma izginja-
nja njene kulture in jezika s
članstvom v EU, saj unija krepi
in utrjuje kulturno in jezikov-
no raznolikost svojih članic
in v njej vidi temelj svojega
obstoja, je na javni razpravi
o EU in vključevanju Slove-
nije vanjo poudaril vodja de-
legacije Evropske komisije v
Sloveniji, veleposlanik Er-
wan Fouere. Zunanji mini-
ster Dimitrij Rupel pa je v zve-
zi s širitvijo EU in poglablja-
njem evropske integracije iz-
postavil, da Slovenija v pro-
cesu evropeizacije ni pri-
pravljena žrtvovati svoje iden-
titete, in opozoril zlasti na
socialno dimenzijo obeh,
medsebojno komplementar-
nih procesov. Veleposla
se je pred tem z velenji
županom Srečkom Mel
udeležil odprtja inform
skega kotička EU v Vela
kjer so ob tednu EU, kii
pada z 9. majem, dnei
Evrope, pripravili celo v
dejavnosti na temo EU.!
drugim predavanji na os
ni šoli Antona Aškerc
Gimnaziji Velenje ter po
ne aktivnosti v mestni ki
niči.
Foto: JOŽE MIKU
Člana Slovenskega odbora za NATO Milan Orožen Adamič in J|
Janša v Velenju.
Dnevi mladih in kulture
Na velenjskem gradu se
bodo danes začeli Dnevi
mladih in kulture 2002.
Pred otvoritvenim koncer-
tom festivala, ko se bo s šan-
soni v atriju gradu predsta-
vil Jure Ivanušič, so orga-
nizatorji pripravili še okro-
glo mizo z naslovom Raz-
vojni program savinjske re-
gije in pogled mladih.
Dnevi mladih in kulture bo-
do v petek bolj glasbeno obar-
vani, v Mladinskem centru Ve-
lenje se bo namreč ob 20. uri
začel Lignit underground fe-
stival, na katerem bodo na-
stopili N.E.W.S (Velenje),
Klinični Testiranci (Velenje),
Kaoz (Velenje), Khons (Len-
dava), Special Delivery (Pre-
bold) in Kord (Slov. Konji-
ce).
V atriju gradu si boste lah-
ko uro kasneje ogledali svet-
lobno inštalacijo Duške
Durič, ki jo bo spremljal Jazz
band 3Y0, v klubu Max pa
se boste lahko zabavali ol
sko glasbi osemdesetih 1
Festival se bo zaključil
maja z velikim koncerton
velenjskem gradu. Mladi in
bitelji kulture pa si bodo
ko v tem času na različni
kacijah ogledali številne
stave, uživali v filmih Al(3
mije za gledališče, radioin
levizijo, prisluhnili zanin®
koncertom, ne bo pa man
lo tudi drugih spremljeva
prireditev.
Udeleženke in udeleženci so za obiskovalce pripravili približno 40 vrst jedi iz jajc.
Razstava
in Jajčerija
Članice in člani številnih
krožkov Univerze za tretjo
življenjsko obdobje so na
velenjskem gradu ob za-
ključku študijskega leta pri-
pravili obsežno razstavo li-
kovnih in ročnih del, aran-
žiranega cvetja, klekljanih
prtičkov in drugih izdel-
kov, ki so jih naredili med
letom.
Razstavo, ki bo na ogled
do konca meseca, sta pod
vodstvom mentorjev Dami
jana Kljajiča, Nataše Dolejš
ter Toneta Skoka pripravil
Anica Satler in Jožica Gro
belnik. Ob tej priložnosti so
priredili še Jajčerijo, ki jo je
vodila Anica Podlesnik. Ude-
leženke in udeleženci so za
obiskovalce pripravili P
ližno 40 vrst jedi iz jajc
reditev so popestrili tudi
stopi kulturnih krožkov 1
verze za tretje življenjsko
dobje, ki so se jim pridr^
še mali pevci vrtca
iz Gorice in upokojenskip
ski zbora Paške deklice iz
ke pri Velenju.
Sedmi
cvetlični
sejem
Na Titovem trgu v Vele-
nju sta v soboto Tliristič-
no informacijski center pri
Mestni občini Velenje in
Turistično društvo Velenje
pripravila že sedmi cvet-
lični sejem.
Obiskovalci so si lahko
ogledali razstavo cvetličnih
aranžmajev, kupovali so
lončnice, balkonsko cvet-
je, grmovnice ter sadike ze-
lišč, dišavnic in zelenjave.
Svojo dejavnost so predsta-
vili tudi člani različnih dru-
štev, združenj in aktivov,
Medobčinska zveza prijate-
ljev mladine Slovenije pa
je pripravila tudi otroške us-
tvarjalne delavnice. Popold-
ne so v knjigarni Kuhurni-
ca odprli še razstavo del iz
slikarske delavnice, ki so jo
v centru mesta organizirali
člani Društva šaleških likov-
nikov.
Št. 20 -16. maj 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
19
Primerjali so
neprimerljivo
Vlednarodna komisija, ki je ocenjevala Dolino svetega Ja-
neza, skopa z izjavami, a očitno navdušena
Dolino svetega Janeza s
jpitaličem in znamenito
jičko kartuzijo je v petek
,l)iskala mednarodna žiri-
ki je ocenjevala razvoj-
^ prizadevanja lirajanov.
tesodila bo, ali lahko mor-
la prav ta kraj pridobi pre-
tižen naslov Evropska vas
eta 2002. Zanj se poteguje
;ar trideset vasi iz dvajse-
ih evropskih držav.
Gre za mednarodno tekmo-
aiije, ki ga vsako drugo leto
irireja evropska delovna
kupnost za razvoj podeže-
a in obnovo vasi. Slovenija
eje ocenjevanju pridružila
ired desetletjem, ministrstvo
u kmetijstvo pa je za letoš-
iije tekmovanje med štirimi
vasmi v ožjem krogu izbralo
5pitalič (za ocenjevanje so se
)Otegovale še vasi Solčava,
Grajska vas in Moščanci).
Okoli dvajset ocenjevalcev
bo v sedmih skupinah oce-
nilo po tri do štiri vasi, nato
pa bodo 20. junija sedli za
skupno mizo in izbrali, eno
samo zmagovalno vas. Nagra-
da je predvsem prestižen na-
slov, ki ga vas lahko dobro
izkoristi za promocijo.
Člani žirije v Sloveniji -
predstavniki Češke, Nemči-
je in Avstrije - so povedali,
da je težko primerjati tako
različne evropske vasi med
seboj. Bistvena merila pri nji-
hovih ocenah so zato priza-
devanja za razvoj podeželja,
ekološki pristop, ohranjanje
okolja in predvsem vključe-
nost lokalnega prebivalstva
v razvojno vizijo kraja. Le-
tošnji moto tekmovanja je
»Prestopimo meje« in to v naj-
različnejših pomenih: iz pre-
teklosti v sedanjost, geograf-
ske meje ...
In kakšen vtis so dobili o
slovenski tekmovalni vasi?
Vodja ocenjevalne skupine.
ki je obiskala Slovenijo, Kari
Paradeiser iz Avstrije je de-
jal, da so prišli zelo radoved-
ni, saj so iz promocijskega
gradiva videli, da lahko veli-
ko pričakujejo. »A to, kar smo
videli, je še preseglo priča-
kovanja. Vloga žirije je oce-
njevati različne vasi, ki pa so
si med sabo različne, in jih
je nemogoče primerjati. Pri-
merjamo pa to, kar so ljudje
dosegli. In lahko ste brez skr-
bi - Špitalič se lahko v tem
kadarkoli primerja z drugi-
mi vasmi.«
V Slovenijo so ocenjeval-
ci prispeli že v četrtek zve-
čer in si ogledali Slovenske
Konjice - mesto cvetja in vi-
na. Ocenjevalno turo pa so
začeli v petek zjutraj v Sked-
nju pri Podkrajškovih oz. pri
Lapakovi kmetiji, kakor do-
mačini pravijo lepo urejeni
kmetiji, kjer imajo zbiralni-
co mleka in je tudi vaško sre-
dišče. Tu so domačini upri-
zorili šrango ki je posebnost
njihove doline. Nato so se
ocenjevalci odpeljali na Tol-
sti Vrh, si ©gledaU turistično
kmetijo Klokočovnikovih,
kjer se ukvarjajo z ovčerejo,
nato pa še s slamo krito Pu-
stovo hišo. V Špitaliču so jim
predstavili trgovino, cerkev
Marijinega obiskanja, žup-
nišče s kartuzijansko zbirko,
šolo, vrtec, pisarno turistič-
nega društva. Domačini so po-
sebej za ta obisk pohiteli z
obnovo oken v šoli, posodo-
bili so ozvočenje in osvetli-
tev v cerkvi, turistično druš-
tvo pa obnavlja tudi kartuzi-
janske ribnike. Najbolj po-
nosno pa so predstavili zna-
menito Žičko kartuzijo s
kmečko tržnico, zeliščno le-
karno in Gastužem - gostiš-
čem z najstarejšo tradicijo v
Evropi.
B. P
Člani mednarodne žirije med pokušino v zeliščni lekarni.
Od spominkarstva se ne da živeti
Marija Škoflek je postala po vrnitvi iz tujine samostojna podjetnica - Uveljavljena spominkarica se namerava
ukvarjati le še z dopolnilno dejavnostjo
Od spominkarstva se v Slo-
veniji ne da preživeti. To je
ugotovila samostojna podjet-
nica Marija Škoflek iz Iven-
te pri Vojniku, ki se je pred
Iremi leti vrnila z dela v Nem-
čiji. Uveljavljena izdeloval-
ka spominkov bo zato te dni
prenehala ter odšla v služ-
bo. Izdelovanje spominkov
naj bi bilo potem le še njena
dopolnilna dejavnost.
Škoflekova največ posliku-
je lesene krožnike, šatulje, ko-
čije, stenske ure, pručke, stolč-
ke... Prevladuje les, med njim
it)ukev, lipa, javor in češnja.
Z drobnim natančnim ročnim
žganjem nastajajo različni mo-
tivi, večinoma namenjeni za
turistične spominke naših kra-
jev. Na koncu jih še dvakrat
iPolakira. Med njenimi izdel-
ki so spominki Celja, Vojni-
b, Laškega, Podčetrtka, Do-
trne. Zreč, Moravskih Toplic,
Studenic, Kamnika, Špitali-
ča... Največjih prodajo v pro-
storih celjskega TIC, posa-
mezni krasijo celo domove v
daljni Braziliji in ZDA. Mari-
ja Škoflek za veliko večino
niti ne ve, kam vse po svetu
so jih odnesli.
Nekatere njene spominke
je opazila najširša javnost. Na
zadnje tekmovanje za izvir-
ni spominek celjskega turi-
stičnega območja je poslala
poslikano uro in šatulje ter
bila med najvišje ocenjeni-
mi. Na vitanjski Holceriji, ka-
mor je prinesla lesene kipce
»holcarjev« in starinskih žag,
krožnike z vitanjskimi mo-
tivi in vitanjsko zastavo, je
bila drugonagrajena. Predla-
ni je sodelovala v projektu
Edinstvena Slovenija ter pri-
pravila za tekmovanje v Ka-
jiforniji konja, klopotec in
slovenski grb.
Vrnitev zdomke
Kako je postala kot samo-
stojna podjetnica - izdeloval-
ka okrasnih predmetov, je po-
sebno zanimivo. Pot je bila
dolga, z več ovinki. »Že kot
otrok sem rada risala, najprej
v osnovni šoli v Vojniku, po-
tem na srednji gradbeni šo-
li,« se spominja korenin za-
nimanja za izdelovanje spo-
minkov. Dolga leta je bila re-
jenka, zato za študij arhitek-
ture, ki jo je mikal, ni bilo
dovolj denarja. Kot gradbena
tehnica se je zaposlila v PUV
Celje ter delala pet let kot vodja
gradbišč. Prijatelji so jo nato
opozorili na možnost zapo-
slitve v Nemčiji, pri hčerin-
ski družbi ljubljanske Termike
v Miinchnu.
V bavarski prestolnici je de-
lala kot obračunska tehnica,
v pisarni pri Marienplatzu, v
najstrožjem centru mesta. Za-
radi dodatnega zaslužka je
zvečer skrbela še za čiščenje
Termikinih prostorov. Lepo
je zaslužila, toliko, da je lah-
ko v I venci pri Vojniku kupi-
la parcelo ter postavila hišo.
»V Miinchnu mi je bilo zelo
všeč. Všeč so mi bih način
dela, red, urejenost, čistoča.«
Toda domovina je le domo-
vina. Marijo, ki je bila v rej-
ništvu od petega meseca sta-
rosti, je vleklo v lastno gnez-
do pri Vojniku, na podeže-
lje. V domačih krajih je upa-
la, da bo dobila službo brez
posebnih težav, že zaradi bo-
gatih izkušenj iz visoko raz-
vite države.
Po enajstih letih in pol
zdomstva se je vrnila v Slo-
venijo ter prijavila zavodu za
zaposlovanje. Minil je mesec,
dva, tri in še več, pričakova-
ne službe ni bilo. Po devetih
mesecih čakanja se je spom-
nila na svoj risarski in obli-
kovalski talent ter se odloči-
la za temu primerno dejav-
nost. Tako je postala samo-
stojna podjetnica ter začela
izdelovati »okrasne predme-
te« z blagovno znamko Šnol-
ko (kot so jo doma ljubko-
valno klicali prijatelji).
Cena ročnega
dela
Njen prvi izdelek je bila
lesena konjska vprega, kjer
je prostor za buteljko, sledi-
la je velika tehtnica za tiste,
ki praznujejo Abrahama, s
prostorom za buteljko ter ko-
zarca. V začetku je nasploh
veliko uporabljala motive s
konjem, tudi za potrebe Ko-
njičanov, ki ga imajo v grbu.
Kmalu so začeli nastajati še
njeni prvi spominki Celja.
Sodelovanje s celjskim TIC
je obrodilo največ sadov. Ce-
ljani znajo njene spominke
najbolj uspešno približati tu-
ristom in drugim, ki jih za-
nimajo. Toda ena ali dve la-
stovki še ne prinesejo pom-
ladi, položaj izdelovalcev
spominkov ni zavidanja vre-
den. »Slovenija bi morala naj-
prej poskrbeti, da bi pri pro-
daji spominkov bistveno zni-
žala 20-odstotni davek,» ugo-
tavlja spominkarica iz Iven-
ce. Z nižjim davkom bi bila
cena spominkov bistveno
nižja, saj so turisti v Slove-
niji bolj kot ne plitvih denar-
nic. Sama pa spominkov po
naših predpisih ne sme pro-
dajati. Če bi lahko, tako kot
je izjemoma na božično-no-
voletni stojnici v Vojniku, bi
se računica izšla. Izdelki
Škoflekove so namreč roč-
no delo, ki ima svojo ceno.
»Ljudje pogosto ne znajo ce-
niti ročnega dela,« ugotavlja,
»nekateri ga niti ne ločijo od
izdelkov s tekočega traku. Če
bi, kot pravimo po domače
štancala, bi obogatela. Pa po-
šten tudi ne smeš biti v da-
našnji Sloveniji,« se je pre-
pričala. »Država daje veliko
moralno podporo, v praksi
pa je vse skupaj bistveno dru-
gače,« meni spominkarica.
BRANE JERANKO
Uveljavljena spominkarica Marija Škoflek ustvarja v Ivenci pri Vojniku.
Spominki Marije Škoflek
Vojniif se je pritožil
Na območju občine Vojnik so številni kulturni spo-
meniki, ki pomenijo zanjo tako bogastvo kot izdatno
finančno breme. Občina se je zato na letošnji razpis mi-
nistrstva za kulturo za sofinanciranje obnove z držav-
nim denarjem prijavila z več projekti.
Gre predvsem za obnovo gradov. Njihove vloge za grado-
ve Lemberg, Frankolovo in Tabor je ministrstvo že zavrni-
lo, vendar se je občina na sklepe pritožila. Občina Vojnik
pričakuje še odločitve glede sofinanciranja države za graš-
čini Socka in Majpigel nad Lembergom, ki je v lasti zaseb-
nika iz Ljubljane. Prav tako pričakujejo odločitev glede
obnove orgel v podružnični cerkvi Device Marije v Vojni-
ku, ki so druge najstarejše v Sloveniji ter obnovo Majcnove
kašče v Polžah, vasi, ki je kulturni spomenik v celoti. Oce-
njujejo, da bo ministrstvo zelo verjetno ugodilo vlogi glede
graščine Socka, ki je spomenik državnega pomena. BJ
Št. 20. - 16. maj 2002
20
ŠPORT
Brez vseh lovorik
Oslabljeni celjski rokometaši nesrečno izgubili finale pokala - Zgledna borbenost ni bila dovolj -
Prulam dvojna domača krona
Ne glede na kaotično sta-
nje v članskem moštvu, je
Celje Pivovarna Laško še
vedno veljalo za favorita na
zaključnem turnirju pokala
Rokometne zveze Sloveni-
je. Ima namreč odlično moš-
tvo, ki ga je skušal pove-
zati začasni trener Slavko
Ivezič. Z le nekaj treningi
mu je uspelo vrniti voljo do
igranja, a je imel še večjo
smolo od predhodnika Jo-
sipa Šojata.
Slavko Ivezič je v finalnem
obračunu ostal z zdesetka-
no ekipo, ki ji je le za las
zmanjkalo moči (in sreče)
za 11. zaporedno pokalno
zvezdico.
Vse proti Celju
Aleš Pajovič zaradi težje
poškodbe stopala sploh ni tre-
niral, izpustil je tudi polfi-
nalno tekmo s Termom
(29:24), pred finalno pa se
je po daljšem času ogrel tudi
z žogo. S Škofjeločani si je
prst na roki zlomil Renato
Vugrinec in Ivezič je ostal
brez udarnega dvoj ca te se-
zone. Ob primanjkljaju zu-
nanjih napadalcev je moral
aktivirati Belorusa Sergeja
Rutenko. Zaradi viška tuj-
cev je na tribuni ostal Mario
Kelentrič, ki se je proti Ter-
mu izkazal z 12 obrambami.
Odločitev, da v Celju ostane
Roman Pungartnik, je bila
nerazumljiva, četudi je slabše
odigral polfinale. In nato je
v 7. minuti, ko je zrušil Uro-
ša Zormana, Edvard Kokša-
rov »videl rdeče«: »Naredil
sem prekršek, a to ni bilo za
rdeči karton. Kriterij je bil
prestrog, na drugi strani pa
veliko bolj mil!« Vse skupaj
je pivovarje še bolj podžga-
lo. V obrambi so garali kot v
tej sezoni le malokrat ali pa
sploh ne. Iz obrambne posta-
vitve 3-2-1 so prehajali v 5-1
in pet minut pred odmorom
z izkoriščeno sedemmetrov-
ko Žikice Milosavljeviča po-
vedli za 3 gole z 12:9.
V prvem polčasu je Sergej
Rutenka zadel petkrat, v dru-
gem pa še šestkrat in je bil
nerešljiva uganka za prulsko
obrambo in tudi vratarja Be-
na Lapajneta. Tudi ko so ga
tekmeci tesneje pokrili, se je
znal izmuzniti iz primeža in
čudežno zadevati.
Sreče ni bilo
14 minut pred koncem je
Celje vodilo z 22:19 po 9. golu
Rutenke. Šerbec je bil izklju-
čen, a je Dejan Perič obra-
nil kazenski strel. Nato je
Brumen zgrešil vrata s krila,
a pivovarji niso znali povi-
šati vodstva. Razigral se je
Ivan Simonovič, Žvižej pa
zapravil sedemmetrovko.
Zadnja celjska gola za vods-
tvo s 26:24 sta dosegla Rast-
ko Stefanovič in Luka Žvi-
žej. V 56. minuti je Milosav-
Ijevič, ki je drugo sedemme-
trovko izvajal preveč podce-
njevalno, v protinapadu imel
priložnost, da bržkone že od-
loči tekmo. Skušal je Lapaj-
neta prelisičiti z metom med
nogami, podobno tudi Žvi-
žej v 59. minuti, a ni šlo. Po-
tem ko je bil prestrogo izklju-
čen Branko Bedekovič, je is-
ta usoda zaradi nespametne
poteze doletela Milosavljevi-
ča in Prulčani so razredčeno
celjsko obrambo izigrali 6 se-
kund pred koncem z golom
s krila Vedrana Zrniča.
Nenad Maksič iz slovenj-
graškega Preventa je bil
šestkrat najboljši strelec pr-
ve slovenske lige, po govo-
ricah pa naj bi prestopil k
Celju Pivovarni Laško.
Mekliso
Sergej Rutenka: »Raje bi
videl, da bi dosegel le en gol,
pa da bi zmagali. Vsi smo se
zelo trudili, vendar je bilo
mnogo stvari proti nam. Že-
lel bi, da si strokovnjaki še
enkrat pogledajo tekmo in
ocenijo delo sodnikov. Sam
o tem ne bi govoril.«
Slavko Ivezič: »Nikoli ni-
sem rad ocenjeval dela sod-
nikov, vendar se je že pred
turnirjem čutilo, da smo »na
stranskem tiru«. Fantje so odi-
grali odlično tekmo in jim
čestitam za borbenost. Zelo
se nam je poznala odsotnost
Vugrinca. Po zapravljenih pri-
ložnostih Milosavljeviča in
Žvižeja je bil konec za nas
nesrečen.«
Tomaž Tomšič: »Pohvalil
bi našo celotno ekipo. Vzro-
ki za naše napake šo bile tu-
di sodniške odločitve. V na-
padu smo morali igrati hitreje
in močneje, da smo prišli do
strelov. Obljubljali smo tri lo-
vorike, osvojili nismo nobe-
ne. Igralci prevzemamo vso
krivdo, a tudi vodstvo kluba
mora nositi del odgovorno-
sti. Da na finale ni bil povab-
ljen Pungartnik, ki je 14 let
igral za člansko moštvo, pu-
sti pečat tudi na soigralce.«
Roman Pungartnik: »Ra-
zočaran sem zaradi poraza.
Želel sem si kronati celjsko
igralsko kariero z lovoriko,
do katere ni manjkalo veli-
ko, a mi to ni bilo omogoče-
no. Razlogov ne poznam. O
odločitvi klubskega vodstva
mi je povedal Tomšič, saj sem
spal, ko je na avtobusu go-
voril Ivezič. Zbiram tuje po-
nudbe, predvsem tiste najbolj
ugodne za mojo družino.«
Zoran Lubej: »Bili smo ze-
lo izpraznjeni, a smo vseeno
zbrali dovolj motiva. Kolikor
sem seznanjen, je glede mo-
je usode že dosežen dogovor
med mojim in celjskim klub-
skim predsednikom. Prebral
sem, da sem eden najdražjih
evropskih igralcev. Upam, da
bom lahko ostal v Ljubljani.«
DEAN ŠUSTER
Foto: TRIARTES
Luka Žvižej je uspešno nadomestil izključenega Kokšarova
»Junaka« tekme Nenad Krstič in Peter Ljubič.
Nezaustavljivi Rutenka - v tolažbo nagrada za najkoristnejšega igralca
turnirja
Celje Pivovarna Laško -
MobitelPrule 67
26:27 (13:12)
ŠKOFJA LOKA- Dvorana Poden. 1000 gledalcev. Sod-
nika: Krstič in Ljubič (Kozina).
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Lorger, Perič (9 obramb),
Rutenka 11, Šerbec, Oštir, Pajovič, Gajič, Stefanovič 3,
Tomšič, Bedekovič 2, Milosavljevič 5, Kosaber, Žvižej 5,
Kokšarov. Trener: Slavko Ivezič.
^ MOBITEL PRULE 67: Franetič, Lapajne (11 obramb),
Simon, Šile, Brumen 3, Vučičevič 2, Backovič 1, Lubej
4, Sokolov 1, Ficko, Simonovič 8, Zrnič, Zorman 2, Jo-
vičič 4. Trener: Kasim Kamenica.
Sedemmetrovke: CPL 2 - 5, Prule 2 - 6.
Izključitve: CPL 18 minut, Prule 14.
Rdeči karton: Kokšarov (7); Puc (60), Lubej (60).
Bistveni potek rezultata: 1:0,2:3, 5:4, 8:6,12:9,13:12,
16:14, 16:16, 17:18, 22:19, 23:22, 24:24, 26:24, 26:27.
NA PIKI
Miro Požun
Verjamem
v te fante!
Zadnje igre Celja Pivovar-
ne Laško si je še posebej po-
drobno ogledoval novi tre-
ner Miro Požun. Najprej se
je ozrl v prihodnost.
»Analize res delam že ne-
kaj časa, in v mislih sestav-
ljam novo ekipo. Pridobiti
moramo levičarja in diri-
genta. Ekipa ni le stagnira-
la, temveč celo nazadova-
la. Preveč je bilo igralcev,
ki so bili premalo izkoriš-
čeni. Premalo se je delalo
za vrhunski šport. Tu vidim
največjezerve za kakovost-
ni premik. Izboljšati se mo-
ra telesna pripravljenost,
igra mora postati hitrejša,
kajti žoga je doslej _bbpo-
tovala« prepočasi. Verjetno
bomo spremenili tudi si-
stem hranjenja. Dela za vr-
nitev primata bo dovolj.«
Kakšen je bil finale v va-
ših očeh?
Zaradi velike želje smo vi-
deli borbeno tekmo z veliko
napakami. Celjani so bili pr-
vič bolj sproščeni od nasprot-
nika. Vrhunske igre ni bilo
moč pričakovati od njih, saj
so igrali v postavi, s katero
še vadili niso, kaj šele odi-
grali tekmo. Prikazali so srč-
nost, za razliko od tekme na
Kodeljevem. V končnici so
iz izrazitih priložnosti zgre-
šili in Prulam sami ponudili
možnost za preobrat. Raz-
merje moči se mora spreme-
niti v naslednjih letih, saj ver-
jamem v moje igralce. Zaen-
krat čestitke Prulam za velik
uspeh.
Sodnika sta bila deležna
ostrih kritik...
Videl sem veliko napak na
obeh straneh, mislim tistih
igralskih. S sojenjem se ne
smemo obremenjevati, saj ni
racionalno niti smotrno. Po-
raženec se ponavadi jezi na
sodnike. Imela sta strog kri-
terij s pogostimi izključitva-
mi. Naredila sta tudi nekaj
napak, vendar mi moramo
svojo energijo usmeriti pred-
Ysem v lastno delo.
Kakšno je vaše stališče
glede Zorana Lubeja?
Stališče upravnega odbo-
ra Celja Pivovarne Laško je.
da mora Lubej v Golovec.
On se v Celje noče vrniti.
Moje mnenje je naslednje:
na silo ga ne bi vlekel v moš-
tvo, a če ga Prule želijo ob-
držati, naj zanj pošteno pla-
čajo!	D.Š.
Št. 20. - 16. maj 2002
ŠPORT
21
Merkur za
peto tekmo
Celjske košarkarice v Ljubljani nemočne - Na tretji tekmi
odlična igra in znižanje na 1:2 v zmagah - Drevi v Sav-
Ijah četrti obračun
Le prvo srečanje naših
najboljših ženskih košar-
Karskih ekip je bilo zelo ize-
načeno,, nato pa je na dru-
gem prevladovala Ježica,
na tretjem pa Merkur, ki je
moral zmagati, sicer bi dr-
žavne prvakinje že obranile
lanski naslov.
V Ljubljani so pred osmi-
mi dnevi Celjanke zapravile
najmanj prostih metov (10),
a so bile daleč od preseneče-
nja in Ježica je povedla z 2:0.
V soboto je imela v dvorani
Gimnazije Center že »zaključ-
no žogo«, a je doživela prvi
poraz. Tako je predstavnik
KZS pokal in medalje odpe-
ljal nazaj v Ljubljano. Gost-
je so kljub manjši poškodbi
Gričarjeve bolje začele in po-
vedle z 12:7. Za delni izid 11:1
in preobrat, po katerem Ce-
ljanke niso več izpustile vods-
tva iz rok, je največ pripo-
mogla Lucija Čonkova, ki
je tokrat tekmo začela na klo-
pi, po prihodu na parket pa
prestregla tri podaje. Tudi
conska obramba ni zaustavila
Celjank, kajti Ivona Kuštro
(7 asistenc). Julija Perlič in
Alenka Potočnik so zadele
vsaka po trojko na polčas.
V 17. minuti je bil izid
32:20, po 4. osebni napaki
Mirne Deak pa je Ježica do
glavnega odmora dosegla 7
točk in nobene prejela. Go-
stiteljice so v nadaljevanju
stopnjevale ritem, Katja
Temnik je prestregla pet žog
in prednost 14 točk v 27. mi-
nuti je nakazovala prvi us-
peh. V uvodu zadnje četrti-
ne je naskok narasel že na +17
(55:38) in podzavest pri Ce-
Ijankah je znova opravila svo-
je. Trener Dragomir Bukvič,
ki je neusmiljeno pritiskal na
mladega, a hrabrega sodni-
ka Mateja Boltauzerja (»pi...
jedna mariborska«), se je med
minuto odmora oprijel še
zadnje rešilne bilke - nič ni
dejal igralkam, le sedel je na
svojem stolu. Po šoku so nje-
gove varovanke močno pri-
tisnile in krepko znižale zao-
stanek, do predzadnje minute
na 62:57. Tekma je bila ne-
nadoma spet »odprta«, boje-
vita Kuštrova, ki je počivala
le dve minuti, pa je nato iz-
silila še drugo tehnično na-
pako Tine Kvaternik, ki je
zaradi pete napake morala z
igrišča ob silnih Bukvičevih
žaljivkah, saj je bilo možno-
sti za preobrat konec.
Domači strateg Gojko Žvi-
žaj je dejal: »Zmago smo kr-
vavo potrebovali in zanjo vlo-
žili vse moči. Ježica je v pr-
vem polčasu dobila skok, v
drugem delu pa smo bili
mnogo boljši v tem elemen-
tu. Nedvomno je bila Julija
Perlič naš jocker.« Poleg Per-
ličeve, ki je za najboljšo strel-
ko tekme Daliborko Jocič
zaostala le za točko, je ne-
pričakovan delež prispevala
Natalija Tratsiak, saj je pod
košema ulovila deset žog.
Ekipa Merkurja je zgrešila 16
prostih metov, a jih je meta-
la kar 43.
Kapetanka Alenka Potoč-
nik (13 točk) je skušala po-
jasniti vnovično neuspešno
izvajanje prostih metov: »To
je posledica psihološke obre-
menitve, ki se ji težko izog-
neš. Nikoli jih nismo izva-
jale tako veliko. Na zadnji
tekmi smo vendarle popra-
vile odstotek zadetih. Upam,
da ga bomo še dvignile in da
ta element ne bo usoden za
morebitni poraz. Ponoviti
moramo moralno čvrstost.
Prišle smo pač do ugotovi-
tve, da izgubiti pač nimamo
ničesar, da lahko samo veli-
ko pridobimo. Zakaj pada-
mo po precejšnjih vodstvih?
Razlog je enostaven - Ježica
ima izvrstno ekipo. Nenor-
malno si želimo naslov pr-
vakinj in čeprav je dvorana
v Savljah za nas nekako ne-
prijetna za igranje, bomo
skušale z zmago končno od-
ločitev preložiti na soboto.
Želimo si le korektnega so-
jenja.«
Tokrat je zaradi odsotno-
sti Dejana Rodiča na klopi
poleg trenerja Gojka Žviža-
ja sedel Bojan Sušin in z nas-
veti pomagal igralkam med
počitkom. Manjkal je tudi
tehnični direktor Franci
Ramšak, ki je moral pesti
za celjski Merkur stiskati pred
radijskim sprejemnikom v
bolnišnici.
DEAN ŠUSTER
Julija Perlič v hitrem protinapadu.
Laščani slavili na Dolenjskem
Šentjurčani dvakrat uspešni - Laščani na dveh derbijih dobili tri točke - Polzela nazadovala
Najboljši slovenski košar-
karski klubi v pospešenem
ritmu zaključujejo ligaški
del sezone. V osmih dneh
bodo namreč odigrali kar
štiri tekme. Po sobotnem,
ponedeljkovem in sinoč-
njem krogu jih čakata še
dva, v soboto in zadnji v sre-
do. Znana je že trojica, ki
bo igrala v končnici, za če-
trto mesto pa so še trije kan-
didati, najbliže pa so mu Slo-
vanovci.
Podaljšani košarkarski ko-
nec tedna so najbolje izkori-
stili Šentjurčani, ki so se z
dvema zmagama prebili na
šesto mesto, ob idealnem raz-
pletu pa bi lahko prišli celo
v končnico. Očitno je ekipa
Igorja Pučka ponovno v pra-
vi formi, vključevanje večjega
Števila igralcev pa ob spret-
nem vodenju dviguje zmož-
nosti Kemoplasta.
V Zagorju, kjer je doma-
čin padel še četrtič v tej se-
zoni, je blestel Bojan Novak
(39 točk), tudi ostali so bili
strelsko zelo razpoloženi,
kar dokazuje 111 doseženih
točk. Ponedeljkov obračun
z Domžalčani je bil za Šent-
jurčane težka preizkušnja.
Pri gostih so namreč manj-
kali trije kaznovani igralci,
ki so se steph v prejšnjem
krogu in zato so Šentjurča-
ni pričakovali zanesljivo
zmago. Zanjo pa so se mo-
rali zelo potruditi, kajti mla-
da domžalska ekipa je bila
trd oreh in je šele v zaključ-
ku tekme dokončno popu-
stila. Gostje so narekovali hi-
tro igro z vehko meti, ki mla-
dim igralcem zelo ustreza,
in Šentjurčanom povzročili
veliko težav. Razplet pa je
bil srečen za gostitelje, saj
jim končna razlika zadostu-
je, da v primeru enakega šte-
vila točk zasedejo mesto
pred HeHosom - to pa je bil
tudi njihov cilj pred dvobo-
jem.
Laščani so po porazu v Ti-
voliju spet prijetno presene-
tili v Novem mestu. V sobo-
to proti državnim prvakom
niso imeh možnosti, že čez
dva dneva pa so igralci Pre-
draga Kruščiča zaigrali ze-
lo dobro in s kolektivno igro
ter razpoloženim Slavkom
Duščakom, ki je dosegel kar
35 točk, zasluženo ugnali Kr-
ko. S to zmago so Laščani za-
gotovili prvo mesto Unionu
Olimpiji in se bodo v polfi-
nalu pomerili s Krko, ki bo
zaradi boljše razlike v koših
na medsebojnih srečanjih, os-
tala mesto pred Laščani.
Dva poraza so v treh dneh
zabeležili Savinjski Hopsi, ki
že pet krogov niso okusili sla-
sti zmage. Proti Krki se je
moštvo s Polzele dobro upi-
ralo favoritu, vendar mu je v
zaključku tekme zmanjkalo
moči. Razočaralo pa je na Ko-
deljevem, kjer proti oslablje-
nemu Slovanu (igralci so bi-
li kaznovani zaradi pretepa)
ni prikazalo igre, kakršne
smo od njega vajeni. Matjaž
Tovornik je bil z 32 točka-
mi premalo za zmago. Zani-
mivo pa je predvsem število
prostih metov - Kodeljevča-
ni so jih imeli kar 45, Savinjski
Hopsi pa le 17. S tem pora-
zom so Polzelani dokončno
izpadli iz boja za četrto me-
sto.
Kot rečeno je bil 12. krog
na sporedu že sinoči, z lo-
kalnim derbijem na Polze-
li, kjer so gostovali Šentjur-
čani. V primeru njihove zma-
ge je dosegljivo celo 4. me-
sto. Za nesluten podvig bi
moštvo Igorja Pučka potre-
bovalo še manjšo senzacijo,
premagati bi moralo ali Laš-
čane doma ali Krko v No-
vem Mestu. Slovan ima na-
mreč zmago prednosti in
boljše razmerje v medseboj-
nih srečanjih, v zadnjih dveh
krogih pa bo le stežka pri-
šel do uspeha proti Krki in
Olimpiji.
JANEZ TERBOVC
NA
KRATKO
Borbeno za
nagrade
Celje: Tretjega odprtega pr-
venstva Top - fita se je v ko-
šarki (trojke) udeležilo 10
ekip. V finalu so Dani Salo-
bir. Dejan Zupane in Boris
Fišer s 15:6 premagali Gora-
na Dokmanca, Viča Mlejni-
ka, Petra Pukla in Marka Pir-
nata. Med 16 naključno iz-
žrebanimi dvojicami v teni-
su pa sta bila najboljša Mi-
ran Travner in Samo Pinter
pred Miho Cafuto in Mitjo Jaz-
becem.
Slovenija gre
naprej
Vransko: Danes se bo no-
gometno popoldne začelo ob
15.30 s tekmo med Vranskim
in Ježico (U-14), nadaljeva-
lo pa ob 15.30, ko se bo ve-
teranska reprezentanca Slo-
venije pomerila s slovenski-
mi glasbenimi zvezdami. Ob
17. uri bo pred tekmo v spo-
min na nekdanjega reprezen-
tanta Matjaža Cvikla začetni
udarec izvedel njegov sin, do-
mača selekcija Vransko 2002
pa bo gostila Slovenijo 91.
Mlade
Celjanke v
finalu
Celje: Na polfinalnem tur-
nirjudržavnega prvenstva za
starejše deklice so si roko-
metašice Celja z zmagama
nad Poljem (21:15) in Jelo-
vico (23:14) zagotovile na-
stop v finalu. Rokometašice
Žalca pa so odločilno tekmo
z Jelovico izgubile po stre-
ljanju sedemmetrovk (17:19).
(J. K.)
Slavje za prvo
ligo
Celje: Rokometašice Celja
so z zmago nad Tenzorjem
zaključile sezono v l.B držav-
ni rokometni ligi in osvojile
končno 8. mesto. Nove pr-
vakinje Celeie morajo odi-
grati še zaostalo srečanje z
Zagorjem. Po tekmi, ki bd v
dvorani Golovec jutri ob 16.
uri, bodo v klubu pripravili
slovesnost in zakusko ob zgo-
dovinskem vstopu v l.A dr-
žavno ligo. (J. K.)
S pištolo
najboljši
Tkalec
Ljubljana: Peter Tkalec iz
strelskega društva »Dušan Po-
ženel« Rečica pri Laškem je
na prvem odprtem kontrol-
nem tekmovanju zmagal v
obeh disciplinah s pištolo.
Uspešne
mladinke
Miroteksa
Celje: Mladinski državni
prvakinji v dvojicah sta po-
stali Barbara Fidel in Andre-
ja Razlag iz celjskega Miro-
teksa. Tudi na tretji stopnič-
ki sta stali Celjanki Nada in
Rada Savič. Sabina Koljič in
Zorica Gluvič sta bih četrti,
Anja Kozmus in Polona Ro-
gina pa sedmi.
POSEBNO OBVESTILO!
Spoštovani kupci, naši znanci in poslovni
partneni...
Nabrusite ušesa, naj slišijo še nebesa,
da zgodilo se bo to, ob 10.-ih v soboto, 18. maja,
ko prišla bo vsa raja,
na dan,
ko vsak bo nasmejan, z ansamblom Lipovšek in
Vrčkovnikovo Ireno
se počutil ne bo izgubljeno!
Cel dan se jedlo bo in pilo, plesalo pa le, dokler se
vam bo dalo,
zato smo stvar s popusti pri nakupih na cel teden
raztegnili,
da bi se vsi vi lahko razvrstili.
AKCIJO smo DAN ODPRTIH VRAT IN TEDEN
POPUSTOV poimenovali,
da bi od 18. do 25. maja vsi vi največ privarčevali!
PRIDITE, ne boste se pokesali,
le KOLEKTIV ŽIVEX morda še bolj spoznali!
Poslovni center Celje
Obrtna cona Štore
3220 Štore
telefon: 03/780 24 10
telefax: 03/780 24 20
Št. 20-16. maj 2002
22
ŠPORT
Celjanke med
favoritinjami
Najboljše evropske judoistke v Sloveniji - Med
izbrankami pet Celjank
z včerajšnjim žrebom tek-
movalnih parov se je v Ma-
riboru uradno začelo evrop-
sko prvenstvo v judu. Da-
nes pa bodo na sporedu že
prve borbe za končni naslov
evropskih prvakov. Števil-
ne uspehe, ki so jih sloven-
ske tekmovalke dosegle na
velikih tekmovanjih v tuji-
ni, bodo tokrat poskušale po-
trditi še pred domačimi gle-
dalci.
Organizacija tega tekmo-
vanja pri nas veliko prispeva
tudi k prepoznavnosti in uve-
ljavljanju juda v Sloveniji.
Trener slovenske reprezen-
tance Marjan Fabjan je v eki-
po uvrstil tudi »svoje« judoist-
ke iz celjskega Sankakuja: Ni-
ves Pere (do 48 kg), Petro
Nareks (do 52 kg), Urško
Žolnir (do 63 kg), Lucijo Po-
lauder (super težka katego-
rija) in za nastop v ekipnem
tekmovanju Regino Jerneje.
In od katere največ pri-
čakujete?
Vse tekmovalke so zelo do-
bro pripravljene, vendar naj-
večje breme leži na najbolj
izkušenima Petri Nareks in
Urški Žolnir. Zaradi uspehov,
ki jih imata, se nanju že us-
tvarja velik pritisk, tako da
je težko napovedati, katera
tekmovalka bo dejansko po-
segla po najvidnejši uvrstitvi.
Največ bo verjetno odvi-
sno od žreba?
Od tega je odvisna usoda ve-
čine tekmovalk, ki se med sa-
bo zelo dobro poznajo, saj se
že dve leti pripravljajo druga
na drugo. Naše tekmovalke
imajo 40 videokaset o svojih
nasprotnicah, tako da pozna-
jo vse njihove dobre in slabe
lastnosti. Tudi drugi so se z
enako vnemo pripravljali na
nas, zato je izenačenost med
posameznicami zelo velika.
Je domači teren velika
prednost?
Publika bi morala biti naša
prednost, čeprav zaradi uspe-
hov na velikih tekmovanjih do-
mači privrženci pritiskajo na
naša dekleta, ki pričakujejo
medalje. In to je določena sla-
bost domače tekme, vendar
med samimi borbami bodo
gledalci zagotovo pripomogli
k večjim uspehom naših tek-
movalk. Mi si želimo Judo po-
novno predstaviti v najlepši lu-
či, tako kot do sedaj, ko smo
se domov vračali z odličji.
Kako pa so potekale pri-
prave na evropsko prvens-
tvo?
Skupaj smo se pripravljali
pol leta, vendar zadnje tri me-
sece intenzivneje. Tekmoval-
ke so nastopale na A turnir-
jih v tujini in tam opravile pri-
prave. Zadnji mesec pa smo
trenirali v Pragi, Mariboru in
Slovenski Bistrici. Zaključni
del priprav smo opravili v Ce-
lju, kjer se punce najbolje po-
čutijo in so se lahko v miru
pripravile na to preizkušnjo.
Ali je prišlo med intenziv-
nimi treningi tudi do kak-
šnih težav?
Imeli smo težave z viru-
som, ki se je prenašal med
tekmovalkami. Žolnirjeva in
Nareksova sta bili tako od-
sotni šest dni, kar se je poz-
nalo pri planu treningov, ki
smo ga morali spremeniti.
Drugih večjih težav ni bilo,
tako da smo cilje več ali manj
izpolnili. Forma tekmovalk
se je lepo stopnjevala in so v
ključnih trenutkih prišle do
najboljše pripravljenosti.
In kakšna so vaša oseb-
na pričakovanja?
Moje tekmovalke bodo za-
gotovo dale vse od sebe in po-
kazale, da spadajo med naj-
boljše. Če ne osvojimo me-
dalje, ne bom razočaran. Svoje
delo sem opravil in sem tudi
prepričan, da bodo dekleta to
dokazala, vse drugo pa je od-
visno od sreče, ki bo odloča-
la o malenkostih. V vsakem
primeru bom zadovoljen, saj
smo dobro delali in vem, da
me ne bodo razočarale.
PETRA ŠAFRAN
Marjan Fabjan
Brez medalj se ne vrača
V češkem mestecu Tre-
bon je na EP za mladince
> in člane v taekvvondoju na-
stopila tud^ 11-članska slo-
venska reprezentanca.
Mariborčan Aleš Zemljič
je postal evropski prvak v
kategoriji do 71 kilogra-
mov, izjemno prijetno pa
je presenetil tudi član klu-
ba Sun iz Braslovč Mitja
Potočnik, ki je osvojil sre-
brno odličje.
18-letni Mitja Potočnik
je doma iz Silove pri Vele-
nju, z borilnimi veščinami
pa se je v braslovškem klu-
bu začel ukvarjati pred pe-
timi leti. Kmalu je pokazal
očitno nadarjenost, kar je
opazil trener Simon Jan, ki
je svoje reprezentančne iz-
kušnje znal preliti v svoje-
ga varovanca. Mitja si je pred
dvema letoma na mladin-
skem EP na Škotskem pri-
boril prvo mesto, na SP v
Severni Koreji pa je le na-
biral izkušnje. Lani je po-
stal državni prvak, nato pa
v Španiji še v mladinski
konkurenci viceprvak na EP.
V članski konkurenci je
letos nase opozoril sr prvim
mestom na Slovenija open
v Mariboru, domače tekme-
ce pa je prekosil še na DP v
Celju. Na EP, na katerem so
bili predstavniki iz 35 dr-
žav, se je trdo pripravljal,
trud pa je bil poplačan z od-
ličjem v super težki kate-
goriji. Potočnik je bil v 1.
krogu prost, potem pa je iz-
ločil po vrsti jugoslovanske-
ga, angleškega in v polfina-
lu hrvaškega tekmovalca. V
boju za zlato je bil Rus Iva-
nov premočan, predvsem za-
radi izjemne hitrosti. A sre-
brna kolajna je imela za
Mitjo in njegovega trenerja
zlat lesk.
TONE TAVČAR
Mitja Potočnik (levo) s »spominom« pod očesom od Angleža, in trener
Simon Jan
TENIŠKA AKADEMIJA ZALEG
organizira
ODPRTO PRVENSTVO ŽALCA
V TENISU ZA REKREATIVCE
nagradni sklad
300.000,00 Sit
1.	mesto 100.000,00 Sit
2.	mesto 60.000,00Sit
3.	mesto 30.000,00Sit
Turnir bo, od 22.5 do 25.5.2002
v	^
v Športnem centru Žalec
Prijave do 21.5.2002 do 17.00 ure.
Prijave in informacije no tel. 041 533 996
IMNORAMA
NOGOMET
2. SNL
27. krog: Železničar - Dra-
vinja 0:1 (0:1); Potočnik
(43). Vrstni red: Dravograd
65, Aluminij 64, Ljubljana
63, Ivančna Gorica 57, Dra-
va 48, Bela krajina 42, Dra-
vinja 40, Železničar 35, Ja-
dran Šepič, Nafta 34, Zagor-
je 33, Goriška brda 29, Ta-
bor, Bakovci 23, Pohorje 13,
Elan 7.'
3. SNL - sever
23. krog: Gerečja vas - Us-
njar Šoštanj 0:2, Bistrica - In-
de Vransko 4:0, Šmarje pri
Jelšah - Paloma 4:1, Zreče -
Mons Claudius 1:2. Vrstni
red: Krško 58, Mons Claudius
56, Hajdina, Stojnci 35,
Šmarje 34, Kozjak 33, Palo-
ma 31, Usnjar 30, Bistrica 29,
Malečnik, Vransko, Gerečja
vas 26, Zreče 22, Pobrežje
Gradiš 15.
MČL-Celje
18. krog: Laško - Vojnik
3:1, Oplotnica - Posavje Bre-
žice 1:5, Kozje - Šentjur 2001
1:1. Vrstni red: Brežice 35,
Šentjur 2001, Laško 27, Voj-
nik 21, Kozje 19, Oplotnica
17.
MALI NOGOMET
1. celjska liga, 7. krog: Ma-
rinero - Šmarino 5:3, Sonč-
ni studio Sun - Prijatelji 5:4,
Pelikan - Adriatic 1:0, Fran-
gros - Maček tisk 2:6, Veflon
-	Telsim 3:2, Cosmos - Skav-
ti Policija 7:4, prosti Klateži.
Vrstni red: Pelikan 18, Kla-
teži 15, Adriatic 13, Maček
tisk 10, Frangros, Veflon, Pri-
jatelji 10, Skavti Policija 9,
Marinero 6, Cosmos 5,
Šmartno 4, Telsim 3, Sonč-
ni studio Sun 2.
ROKOMET
POKAL SLOVENIJE
Polfinale: Termo - Celje Pi-
vovarna Laško 24:29 (11:17);
Tomšič 8, Stefanovič 5, Be-
dekovič, Kokšarov 4, Vugri-
nec, Rutenka 3, Žvižej, Ga-
jič 1.
1. SRL - ženske
8.	krog: Žalec - Škocjan
34:14 (14:7); V. Dolar, Po-
točnik 8, Jukič 5, Randl 3,
Zidar, Čerenjak, Breznikar 2,
T. Dolar, Bezjak 1. Vrstni red:
Žalec 33, Izola 32, Sava 21,
Gramiz 17, Burja 9, Škocjan
2.
KOŠARKA
HYPO LIGA
9.	krog: Alpos Kemoplast
-	Union Olmpija 75:99
(60:72, 39:52, 23:24); No-
vakovič 23, Novak 14, Ribežl
10, Kočar 8, Kahvedžič 7, Spa-
hič 6, Petrovič 3, Rovšnik,
Džakovič 2. Pivovarna Laš-
ko - Savinjski Hopsi 108:72
(77:59, 53:34, 32:21); Duš-
čak 20, Lerič 19, Pavič 15,
Novak, Jurak 12, Brolih 11,
Djulovič 8, Vujičič, Memčič
4, Fantinatto 3; Tovornik 22,
Hughes 14, Cizej 11, Perko-
vič 9, Ručigaj 5, Čatovič 4,
Ščepanovič, Gržina, Nachbar
2.
10.	krog: Union Olimpi-
ja - Pivovarna Laško 87:73
(67:46, 44:30, 23:18); No-
vak 13, Jurak, Pavič I2
Duščak, Vujičič 11, Djulo!
vič 8, Lerič 6. Savinjski Hon
si - Krka 78:92 (65:73
43:53, 22:27); Perkovič 2o'
Hughes 19, Tovornik 15, Ra-
dič 9, Gržina 6, Cizej 5, Ca-
tovič, Ručigaj 2. ZagorjeBz
- Alpos - Kemoplast 101 :ni
(82:81, 58:51, 34:30); No-
vak 37, Kahvedžič 21, No-
vakovič 18, Petrovič 17, ^
Maček 8, Ribežl, Kočar 4,
Spahič 2.
11. krog: Krka - Pivovar-
na Laško 81:85 (61:64
44:43, 19:23); Duščak 35',
Vujičič 18, Novak 8, Jurak!
Lerič, Pavič, Djulovič 6. Al-
pos Kemoplast - Helios 93:82
(64:53, 45:36, 21:25); No-
vakovič 25, Petrovič 23, Ko-
čar 14, Novak 10, Kahvedžič
8, Ribežl 5, Spahič, P. Ma-
ček 4. Geoplin Slovan - Sa-
vinjski Hopsi 106:91 (79:65,
55:45, 26:23). Vrstni redi
Union Olimpija 22, Krka 20,
Pivovarna Laško 19, Geoplin
Slovan 16, Helios, Alpos Ke-
moplast 15, Savinjski Hop-
si 14, Zagorje 11.
1. SKL - ženske
Finale, druga tekma: Lek
Jezica - Merkur Celje 69:58
(46:42,29:30,18:16); Kuštro
16, Deak 13, Tratsiak 10, Per-
lič 8, Potočnik, Čonkova,
Ramšak 3, Temnik 2.
Finale, tretja tekma: Mer-
kur Celje - Lek Jezica 69:57
(54:38, 32:27, 13:13); Per-
lič 14, Potočnik 13, Deak 10,
t Čonkova 9, Kuštro, Temnik
8, Tratsiak 7.
ŠPORTNI
KOLEDAR
ČETRTEK 16. 5.
KOŠARKA
1. SKL - ženske, finale, če-
trta tekma, Ljubljana: Lek Je-
žica - Merkur Celje (17.30).
ROKOMET
1. SRL - ženske, 9. krog,
Kočevje: Gramiz - Žalec.
SOBOTA 18.5.
^^^immmmm^mmmmm^m^mmi^
NOGOMET
3. SNL - sever, 24. krog:
Inde Vransko - Kozjak, Haj-
dina - Zreče, Mons Claudius
-	Pobrežje Gradiš, Malečnik
-	Šmarje pri Jelšah, Usnjar
Šoštanj - Bistrica (16.30).
MČL-Celje, 19. krog: Šent-
jur 2001 - Laško, Posavje Bre-
žice - Kozje, Vojnik - Oplot-
nica (1730).
KOŠARKA
Hypo liga, 13. krog, Za-
gorje: Zagorje BZ - Savinj-
ski Hopsi, Šentjur: Alpos Ke-
moplast - Pivovarna Laško
(20).
ROKOMET
1. SRL - ženske, 10. krog,
Žalec: Žalec - Izola Bori (19).
SREDA 22. 5.
Hypo liga, 14. krog: Laš-
ko: Pivovarna Laško - Zagor-
je BZ (18.30), Polzela: Sa-
vinjski Hopsi - Helios (20).
Novo mesto: Krka - Alpos Ke-
moplast.
Št. 20-16. maj 2002
KULTURA
23
Kraljica znanja
Knjižni teden odkriva elektronski svet informacij
pod streho Interspara v
(;elju je podjetje Fit media,
^ sodelovanju z Osrednjo
l^njižnico Celje in Teleko-
jiom, minuli ponedeljek
pod sloganom »l^rem in od-
Ij-ivam«, odprla šesti knjiž-
ni teden. Udeležuje se ga
[7 založb in je namenjen
(,ranju in odkrivanju poti
do novih informacij. Za vse
generacije.
Knjižni teden je odprl
predsednik sveta za kulturo
pri vladi republike Sloveni-
je, pisatelj in založnik Slav-
ko Pregl, ki je dogodek, po-
vezan s knjigo, krizo o knji-
gi in založništvu, podkrepil
z nekaj argumenti, ki dajo
misliti. »Radi se hvalimo s
podatkom, da na leto izda-
mo okoli 4000 knjig«, je de-
jal. »To je po količini naslo-
vov na prebivalca res evrop-
ski vrh, vendar ob tem nih-
če ne pove, kakšen je sestav
teh 4000 naslovov. V Slove-
niji je v zadnjem času in z
uvedbo devetletke veliko na-
slovov novih učbenikov, ve-
liko je občasnih naslovov slu-
čajnih založnikov, veliko je
tudi priročnikov, s katerimi
založniki skušajo tudi pre-
živeti. Tako da tiste prave
knjige, s katero bi se kot dr-
žava lahko hvalili in bi jo po-
trebovali v svojem nacional-
nem programu kulture, je
vse manj in položaj založ-
nikov je vse slabši, ker koli-
čina kupljenih knjig pada.«
Izhod iz te krize vidi v po-
budi slovenskih založnikov,
ki so predlagali, da bi usta-
novili državni sklad, ki naj
bi združil vsa sredstva, na-
menjena za knjigo, in jih po-
tem razporejal po trezni pre-
soji tako, da bi bili učinki
čim večji. »Kanček k temu
pa lahko prispevajo tudi
knjižni sejmi in tedni, ka-
kršen je ta, celjski, ker se tu
knjiga zares približa Ljudem,
saj ni zaprta v kakšen stolp,
ampak je prišla tja. kjer se
ljudje gibljejo in srečujejo.
Knjižni teden bodo do 19.
maja oblikovale tudi števil-
ne spremne prireditve. Še
posebej z Osrednjo knjiž-
nico Celje. Direktor Bran-
ko Goropevšek vidi v tem
sodelovanju priložnost in
izziv: »Knjižnica se je v
zadnjih letih namreč preo-
brazila iz zakladnice knjig
v zakladnico informacij.
Skušamo slediti globaliza-
ciji, zato knjižnica posta-
ja informacijsko okolje. Tu-
di v našem mestu, saj na-
šim uporabnikom nudimo
vrsto elektronskih servi-
sov, ki jih želimo zdaj
predstaviti tudi tistim, ki
naš še ne poznajo.« Danes
(v četrtek) ob 17. uri bodo
predstavili, kako pridemo
do polnih besedil in član-
kov iz elektronske knjiž-
nice EBSCO.
Tako druženje knjige in
nakupovalcev označuje vod-
ja slovenskih centrov Inters-
par kot »ponudbo duha.« In
ker so s to celjsko ponudbo
zelo zadovoljni, je bilo sli-
šati, da bo prihodnje leto
knjižni teden prvič zaživel
še v centru Interspar na Vi-
ču v Ljubljani.
Danes ob 11. uri bo gostja
knjižnega tedna ambasador-
ka angleške bralne značke,
ki jo je v Sloveniji osvojilo
že 20 tisoč učencev. Obisko-
valci na knjižnem tednu bo-
do izvedeli, kaj je to »epi rea-
ding badge«.
Priložnosti za odkrivanje,
branje, brskanje in spozna-
vanje novih komunikacij-
skih poti bo torej v teh dneh
več kot dovolj. Le dovolj ra-
doveden je treba biti!
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIČ
»Berem in odkrivam«! Očka Aleš Lesnika priročnik za matematiko,
hčerkica Alja je dobila knjižico o dojenčkih.
Hrepenenja nove generacije
Mladinski center Celje in
Antika v soboto zvečer (ob
19. uri) pripravljata literar-
no glasbeni posladek, v ka-
terega so zamesili predsta-
vitev svežega knjižnega pr-
venca Kalipso izpod pere-
sa Vesne Milek ter glasbe-
no potovanje po otožnih in
vročih utripih srca, ki jih
izvablja celjski kvartet
Akord, Pravzaprav prese-
netljivo skladni podobi sve-
ta.
Vesna Milek ni samo pub-
licistka, esejistka in avto-
rica odmevnih intervjujev.
S svojimi levitvami iz us-
tvarjalke v televizijsko vo-
diteljico, manekenko ali
celo filmsko igralko, si je
hitro nadela avreolo medij-
ske osebnosti nove genera-
cije. V svojem literarnem
prvencu Kalipso bralca po-
pelje na nenavadno gene-
racijsko potovanje, avantu-
ro, ki ima svoj smisel za-
pisan v mladostniški igri,
izzivanju in nagovarjanju
usode. Gre za smeli poskus
ubeseditve mladostnega
hrepenenja in hkrati iska-
nje odgovorov, na katera je
nemogoče postaviti vpraša-
nja.
Celjskega kvarteta Akord
verjetno ni treba posebej
predstavljati, saj so si s
svojimi koncerti pridobili
že svojevrsten kultni status.
Njihov repertoar sestavlja-
jo romance, balade in tem-
peramentni plesi glasbenih
izročil slovenskega Prek-
murja. Madžarske, Romu-
nije ter Rusije. Kvartet iz-
vaja tudi argentinski tango.
predvsem skladbe Astorja
Piazzolle, posebno mesto
v programu pa zaseda ži-
dovska (klezmer) glasba.
Muzikalna, temperament-
na in virtuozna izvedba
skladb, ki izgorevajo v stra-
sti ali pa boleče režejo z
melanholijo, se bo z ube-
sedeno čutnostjo Milekove
zlila v večer slasti in bole-
čine.
SKO
Za oči in
dušo
v Likovnem salonu Celje
so minuli četrtek spet pre-
senetili, tokrat s postavitvi-
jo razstave Anima meditans,
katere avtorja sta oblikoval-
ka oblačil in nakita Mateja
Krašovec-Pogorelčnik in fo-
tograf Peter Marinšek. Pred
očmi gledalcev zašije na lut-
kah in fotografijah občudo-
vanja vreden nakit, izdelan
v Zlatarni Celji in razkošna
tkanina iz Marquisa. Za du-
žo in oči! Priložnost za og-
led je ponujena do 25. maja.
MP
Foto: TRIARTES
V plesnem
vrtincu 2002
Medobmočno srečanje V
plesnem vrtincu je bilo pos-
večeno 29. aprilu, mednarod-
nemu dnevu plesa, in brez
dvoma povsem v duhu posla-
nice. ki jo je letos prispevala
ameriška plesalka in koreo-
grafka Katharine Dunham:
»Nikoli ne prenehajte plesa-
ti.«
V celovečernem programu
s 15 plesnimi stvaritvami so
se predstavili: skupini plesne
in baletne šole Ane Vovk Pez-
dir Akt in Harlekin, Plesni
forum Celje Gage Stefanovič-
Erjavec ter Plesni teater Ve-
lenje, ki ga vodi Nina Mavec
Krenker. Programski izbor je
pripravila medobmočna se-
lektorica Sava Mcdenšek-Ku-
čič.
Veselje do plesa je žarelo
prav iz vsake točke. Thdi le-
tos je bil opazen poudarek na
skupinskih koreografijah in
samostojnih kompozicijah
plesalcev; do izraza so prišli
lastno razumevanje plesa, že-
lje in plesne usmeritve mla-
de generacije. Hitre kombi-
nacije, veliko jazz ritmov, for-
macijske, nekje tudi prostor-
sko bolj razčlenjene oblike, ki
so jim plesalke znale vdihni-
ti noto mladostniške svežine
in hudomušnosti v vzdušju
medsebojnega druženja, so bi-
li rdeča nit večera.
Strumno in vojaško izurje-
no so plesalke Foruma S Save
Malenšek začele vedri večer
s parolo: Za domovino s ple-
som naprej. Sledila je njena
živahna, prostorsko dobro za-
snovana koreografija Dolina
lutk, ki nam je ujetim v ste-
reotipe s klovnovskim nadi-
hom držala zrcalo. Za G sku-
pino PFC je značilno hlasta-
nje po raznolikosti izražanja,
saj plesalke iščejo in ustvar-
jajo vedno nove in nove ple-
sne utrinke. Maja Kalafatič
je presenetila z lepo obliku-
vanim in zrelo odplesanim
solom Zig-zag. Tina in Tanja
Šentjurc ter Špela Vodeb so za-
plesale prijateljska prepleta-
nja v časovno napetem ritmu
vsakdanjika in svoja imena
vpletle v skrivnosten naslov
ŠPTATI. Paulina Veronek in
Sanja Milenkovič sta na poti
odraščanja v zrelost ustvarili
razmišljajoč in tehnično zah-
tevnejši plesni duet Ujeti v rit-
mu. Goga Stefanovič Erjavec
je s svojimi gojenkami obli-
kovala koreografiji, ki sliko-
vito posegata v svet mlade ge-
neracije; Ko najstnice zorijo
in Si slišal peti ptico? V obeh
se poetično prepletajo veselo
dekliško druženje, prvi čus-
tveni viharji in trenutki in-
timnega zaupanja v času
odraščanja. Boštjan Antončič
je v koreografiji Slide prostor-
sko zanimivo dodal svoj po-
gled na ta čas ter šest plesalk
vpletel v ritem valovanja di-
ha in energij prihodov, odho-
dov ter ^rezence v hoji.
Plesalke Harlekina Ana
Jenček, Lea Kostanjevec ter
Benja Pavlin so se v plesu z
elastikami Vezi otroško pro-
stodušno in optimistično dru-
žile in razhajale in sena kon-
ca našle v ponovnem sožitju.
Sledila je zahtevna in razgi-
bana točka s poudarkom na
stikih in plesnih duetih, v ko-
reografiji RosaneŠtorgelj, Ne-
kega jutra, ko se zbudiš, kjer
so se otroci povsem vživeli v
svoj igrivi svet. Mladinska
plesna skupina Akt je ustva-
rila zanimivi skupinski krea-
ciji pod mentorstvom Ane
Vovk Pezdir; Kombinacija za
kondicijo in Suport. Sandra
Jazbec, Marija Kokalj, Maša
Leskovšek in Katja Terglav so
se v intenzivnem ritmu lotile
teme urjenja, s poudarkom na
kondicijsko zahtevnem giba-
nju, ki je spominjalo na uro
jazza formacijskega trenda,
kjer vse teče v nepretrganem
tempu in na koncu prepote-
ne plesalke ne morejo brez
frotiraste brisače. Maša Le-
skovšek in Katja Terglav sta
v duetu Suport posegli na po-
dročje akrobatskih prvin in
slikovito predstavili pomen
podpore. Z isto skupino je Ro-
sana Štorgelj v zmožnostim
petih plesalk prilagojeni hor-
ton tehniki koreograftrala Po-
potovanja, prostorski mozaik
medsebojnih usklajevanj in
kontaktov.
Plesni teater Velenje se je
predstavil z daljšimi odlom-
ki celovečernih predstav Ni-
ne Mavec Krenker Ujeti v ča-
su in Rosane Štorgelj Lahko
smo to, kar smo. Prva je kom-
pleksna koreografija, ki sku-
ša skozi abstrakcijo izhajati
iz občutij sodobnega sveta in
življenja, ujetega v ritem dr-
večega časa in človekove uje-
tosti v mehanizme konven-
cij. Težki, zrelo poglobljeni te-
matiki so plesalke dokaj do-
bro sledile v plesnem gibu in
v samem izrazu. Lahko smo
to, kar smo dinamično pose-
že v svet sodobne najstniške
generacije, ki ji svet odraslih
in učiteljev kar težko sledi. Ko-
reografija poudari, da gre za
»ne več« otroke, mladostni-
ke, živeče v svojem svetu do-
jemanja, spoznavanja, delo-
vanja, ljubezni, prijateljstev
tako, kot so ga in še bodo na
različne, pa vendar po svoje
podobne načine, doživljale vse
generacije tega planeta.
Prijeten, ustvarjalno bogat
plesni večer so sklenili men-
torji in povabljeni strokovnjaki
v pogovoru o predstavljenih
kreacijah ter plesnem doga-
janju doma in po svetu.
DALIBORKA PODBOJ
Pripeli prvo nagrado
Na jubilejnem, 50. evropskem glasbenem festivalu mla-
dih »Voor de jeugd«, ki je bil od 30. aprila do 5. maja v
Neerpeltu v Belgiji, si je v svoji kategoriji zborov mešani
mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje pod vods-
tvom Metke Jagodič-Pogačar »pripel« 1. nagrado v svoji
kategoriji. Na festivalu se je za odličja potegovalo kar osem
tisoč pevcev, celjski zbor pa je navdušil občinstvo in žirijo
s pesmimi domačih in tujih avtorjev.
Št. 20-16. maj 2002
24
REPORTAŽA
Cirkus zaradi ciricusa
Društva za zaščito živali: v cirkusih mučijo živali - Inšpektorica ni ugotovila nepravilnosti - Bodo živali izginile iz aren?
Celje je prejšnji tpden obiskal
cirkus Embell Riva, ki ta mesec
gostuje v Sloveniji in v katerem
nastopajo tudi živali. Cirkuške
predstave, ki jih imajo radi pred-
vsem najmlajši, so tudi tokrat pri-
tegnile precej obiskovalcev. Raz-
lična društva za zaščito živali pa
so ob tem opozorila, da se v za-
kulisju skriva mučenje živali.
Glavni očitki članov društev so,
da živali s krutimi metodami prisi-
lijo v izvajanje gibov, ki niso narav-
ni. Ko ne nastopajo, so večinoma
privezane na verigah v neprimernih
vagonih v vročini in mrazu. Člani
ljubljanskega društva za zaščito ži-
vali so zato cirkus prijavili veteri-
narski inšpekciji v Ljubljani.
V Evropi že pripravljajo zakon,
ki bo prepovedal nastopanje ži-
vali v cirkusih, zanimivo pa je,
da se je med prvimi za to že odlo-
čila Kitajska, sledile pa so ji Švi-
ca, Danska, Švedska, Finska in
Malta. Sloni, levi, tigri in druge
živali bodo torej v prihodnjih le-
tih verjetno izginili iz cirkusov,
cirkusi pa bodo morali poskrbeti
za drugačno zabavo.
Poleg krutih načinov dresure naj
bi bili sloni ves čas, ko ne nastopa-
jo, privezani z verigo v šotorih, eden
od članov cirkusa pa naj bi eni od
članic poVedal, da pri delu s sloni
uporabljajo kovinske kljuke in elek-
trične palice, ker drugače sloni
menda ne ubogajo. Zaradi prijave
je cirkus nenapovedano obiskala
Marjeta Dolinar iz Veterinarske inš-
pekcije v Ljubljani, ki navedenih
kršitev ni opazila: »Prišla sem v ča-
su hranjenja in vsi sloni so bili ta-
krat prosti. V cirkusu so mi zago-
tovili, da živali ne mučijo in tudi
jaz nisem opazila nobenih sledi mu-
čenja oziroma pretepanja.«
w
»Živali imamo radi
in jih ne mučimoff
Lastnik in trener živah v cirkusu
Embell Riva Mario Bellucci zavra-
ča vse očitke. Ko smo ga obiskali v
cirkusu, nam je pokazal, kje živijo
živali. V času našega prihoda so bili
sloni na travniku pred cirkusom pro-
sti, privezane so bile le kamele, no-
sorog, zebre, noji in ostale živali pa
so bili v ograjah znotraj cirkusa. Je
pa res, da so slone in kamele takoj
po našem odhodu, morda po naključ-
ju, odpeljali nazaj v šotore.
Po njegovih besedah so protesti
članov različnih društev za zaščito
živali modna muha. Njegova dru-
žina s cirkuškimi živalmi živi vse
dneve, živali imajo radi in jih po
njegovih besedah v nič ne silijo. »Če
žival ni povsem mirna, je ne more-
mo pripeljati pred publiko, ker bi
bilo to zelo nevarno. Nemogoče je,
na primer, prisiliti nosoroga, da bi
kaj počel proti svoji volji. Uporab-
ljamo samo mirne metode vzgoje.
Nekoč so res uporabljali agresivne
metode s tigri in levi, zdaj pa teh
živali v svojih programih sploh ni-
mamo. Ni res, da pri dresuri slo-
nov uporabljamo električne palice
in biče. Vsaka žival, ki jo mučiš, si
to zapomni in bo napad prej ali slej
vrnila. Nekoč sem med nastopom
padel z nosoroga, ki me je najprej
hotel napasti, ko pa me je prepoz-
nal, se je obrnil in me pustil pri mi-
ru. Če bi imel kaj proti meni, bi me
zagotovo ubil.«
NATAŠA LESKOVŠEK
Foto: GREGOR KATIČ
St. 20-16. maj 2002
INFORMACIJE
25
kdo odhaja v Korejo? Vitomir Rutnik! Ko je direktor Aci avta d.o.o. Aci Vodeb prebral ime nagrajenca,
veselja ni bilo mogoče skriti.
Koga bo Hankook
popeljal v Korejo?
Minuli petek sta postala znana srečna nagrajenca akcije podjetja Aci avto, ki
bosta odpotovala na svetovno prvenstvo v nogometu v Korejo.
V akciji, ki se je pričela sredi februarja in je trajala vse do konca aprila, so zbrali
skoraj 8 tisoč kupončkov, ki so jih v posebnih skrinjicah zbirali prodajalci pnevmatik
Hankook. V akcijo je bila vključena tudi naša medijska hiša, saj smo kupončke objav-
ljali tudi v Novem tedniku. Privlačni glavni nagradi sta bili razlog za izjemen odziv,
saj je Koreja trenutno najbolj zaželena destinacija.
Glavna nagrada je 7-dnevno potovanje v Korejo in ogled tekme med Slovenijo in
Španijo. Nagrajenca, ki bosta potovala v Korejo, sta:
Vitomir Rutnik, Ulica Kirbiševih 47, Miklavž na Dravskem polju
Mirko Bončina, Ul. Frana Kovačiča 15, Maribor.
Izžrebali so še 10 nagrajencev, ki bodo dobili tolažilne nagrade - Darilne pakete
Hankook. To so:
1.	Srečko Koch, Gotovlje 36A, 3310 Žalec
2.	Vera Kamenik, Ljubljanska c. 33, 3000 Celje
3.	Dušan Kokotec, Višnja vas 11 C, 3212 Vojnik
4.	Darko Korošec, Ul. frankolovskih žrtev 15,3000 Celj e
5.	Majda Sagadin, Medvedce 18A, 2322 Majšperk
6.	AndrejKern,Podrečje 8,1230 Domžale
7.	Izidor Maltarič, Valodjeva ul. 39A, 2000 Maribor
8.	Anton Kolenc, Liparjeva 22A, 1234 Mengeš
9.	Petra Narobe, Gmajna 4, Šmarca, 1240 Kamnik
10.	Marko Cafnik, Heroja Tomšiča 9, 2000 Maribor
Celotno žrebanje je nadzorovala komisija, ob tej priložnosti pa so v podjetju Aci
avto gostili tudi korejskega predstavnika koncema Hankook gospoda Kima. Podelili
so tudi plakete in priznanja najboljšim prodajalcem pnevmatik Hankook v letu 2001.
Predkorejsko navijaško vzdušje se je čutilo tudi na finalnem žrebanju.
Št. 20-16. maj 2002
26
KRONIKA
Kamenik zahteval
izločitev sodnikov
Sojenje Konradu Kameniku in soobtoženim prestavljeno za teden dni - O predlogu Kristjana
Kamenika bo odločalo vrhovno sodišče
Glavna obravnava proti Konradu Kameniku in soob-
toženim Kristjanu in Klavdiji Kamenik, Sašu Fijavžu
ter Alojzu Založniku zaradi nezakonite prodaje mamil
je bila na okrožnem sodišču v Celju v ponedeljek ponov-
no prekinjena. Predsednik senata Milko Škoberne je naj-
prej zaradi zamenjave enega od porotnikov obravnavo
začel znova, potem pa so jo zaradi zahteve Kristjana
Kamenika po izločitvi predsednika senata, predsednika
okrožnega sodišča ter predsednika višjega sodišča in nje-
govega namestnika ponovno prekinili.
Kristjan Kamenik je najprej
predlagal izločitev okrožne
državne tožilke Branke Zo-
bec Hrastar, ker naj bi v ob-
tožnico dodatno vložila ne-
katere dokumente potem, ko
se je sojenje že začelo. Če-
prav je sodnik Milko Škober-
ne povedal, da je dokumen-
te sam dvignil na Policijski
upravi Celje in jih vložil v ob-
tožnico, je senat na predlog
Branke Zobec Hrastar poslal
elektronsko pismo general-
ni državni tožilki, kjer so
predlog po izločitvi zavrni-
li. Ko naj bi se obravnava po
dveh urah nadaljevala, je
Kristjan Kamenik zahteval še
izločitev predsednika sena-
ta Milka Škoberneta, ker naj
bi v izjavi za lokalni radio
povedal svoje mnenje o za-
devi Tekačevo, kar po mne-
nju Kamenika pomeni, da naj
bi Milko Škoberne sodil pri-
stransko, saj ima o primeru
svoje mnenje. Kristjan Kame-
nik je povedal, da močno
dvomi tudi v nepristranskost
predsednika višjega sodišča
Celje Franca Dušeja, pod-
predsednika Višjega sodišča
Jožeta Požuna ter predsed-
nika okrožnega sodišča An-
dreja Pavline in zahteval, da
se jih izloči iz obravnave
(vsem očita pristranskost za-
radi obremenjenost v zvezi s
primerom Tekačevo, op. p.).
O predlogu bo razpravlja-
lo vrhovno sodišče, obravnava
pa se bo nadaljevala prihod-
nji ponedeljek, kot je razpi-
sana, vendar bo le ta, dokler
vrhovno sodišče ne izda mne-
nja o izločitvi sodnikov, po-
tekala brez zaslišanja prič, je
povedal predsednik senata
sodnik Milko Škoberne. Vr-
hovno sodišče »primer Kame-
nik« obravnava že od prejš-
njega meseca zaradi ugovo-
rov obrambe, ker je okrož-
no sodišče dvema odvetniko-
ma dodalo zagovornika po
uradni dolžnosti. Daniel Pla-
ninšec, zagovornik Saša Fi-
javža, je najavil tudi pritož-
bo na ustavno sodišče, saj naj
bi Fijavžu kršili ustavne pra-
vice.
Za ponedeljek je bila raz-
pisana še ena obravnava zo-
per Kristjana Kamenika, ki
se mu 16. junija izteče pri-
por, in sicer zaradi kaznive-
ga dejanja preprečitve urad-
nega dejanja uradni osebi,
vendar je bila ta obravnava
brez obrazložitve odpoveda-
na.
ALMA M. SEDLAR
PROMETNE NEZGODE
Trčil v peško
V	četrtek dopoldne se je
na Dečkovi cesti v Celju
zgodila nesreča, v kateri se
je ena oseba hudo telesno
poškodovala.
79-letni F. K. iz Celja je vo-
zil osebni avto po Dečkovi
cesti iz smeri Mariborske ce-
ste proti Vrunčevi, ulici. Ko
je pripeljal mimo križišča z
Opekarniško cesto, je na pre-
hodu za pešce trčil v 55-let-
no peško D. Z., ki je prečka-
la vozišče z njegove leve stra-
ni. Pri trčenju se je peška huje
ranila.
Padel s kolesa
z motorjem
V	soboto ponoči se je na
Cesti talcev v Velenju zgo-
dila prometna nesreča, v ka-
teri se je ena oseba hudo te-
lesno poškodovala.
17-letni M. K. iz okolice
Velenja je vozil kolo z mo-
torjem po Cesti talcev pro-
ti Prešernovi cesti. Ko je pri-
peljal v ostri levi nepregled-
ni ovinek, je zapeljal na le-
vo na nasprotno smerno vo-
zišče v trenutku, ko je nas-
proti pripeljala 46-letna Z.
H. iz Velenja. Pri trčenju sta
voznik kolesa z motorjem
in njegov 17-letni sopotnik
E. L iz Velenja padla po vo-
zišču. Sopotnik E. L se je
pri tem hudo telesno poš-
kodovan in je bil z reševal-
nim vozilom prepeljan v
celjsko bolnišnico.
Za razjasnitev
nesreče
V nedeljo okoli tretje ure
zjutraj se je na regionalni
cesti izven naselja Hrasto-
vec zgodila prometna ne-
sreča, v kateri sta se dve
osebi lahko telesno poško-
dovali.
Policisti Policijske posta-
je Celje prosijo vse morebit-
ne očividce nesreče, da se za-
radi razjasnitve okoliščin og-
lasijo na Postaji prometne po-
licije v Celju ali pokličejo na
številko 113.
Poškodovan
otrok
V nedeljo se je v Šmart-
nem ob Paki zgodila pro-
metna nesreča, v kateri se
je hudo poškodoval 13-let-
ni voznik kolesa z motor-
jem.
13-letni D. G. iz Malega vr-
ha je vozil kolo z motorjem
po lokalni cesti iz smeri
Šmartno ob Paki proti Logu.
Ko je pripeljal v Šmartno, je
pričel v ostrem nepreglednem
ovinku zavijati v levo, pri če-
mer je sekal ovinek. Takrat
je iz nasprotne smeri pripe-
ljal 37-letni M. V. iz Topolši-
ce, ki je skušal trčenje pre-
prečiti z zaviranjem, vendar
je med vozili vseeno prišlo
do čelnega trčenja. Pri tem
je D. G. padel in se huje tele-
sno poškodoval.
AMS
Umrl med
postavljanjem panoja
V četrtek okoli 9.30 ure
zjutraj je v neposredni bli-
žini križišča Ceste na Ro-
glo in Kovaške ceste v Zre-
čah prišlo do delovne nez-
gode, ki se je končala s
smrtjo.
Do nesreče je prišlo, ko se
je 25-letni R. V. Iz Matk povz-
pel po aluminijasti cevi in na
višini okoli 4,5 metra skušal
namestiti aluminijasto kapo
reklamnega panoja. Med dvi-
govanjem je s kovinskim de-
lom prišel v stik z električ-
nimi vodniki visokonapetost-
nega daljnovoda, ki so nape-
ljani nad mestom, kjer je na-
meščal pano. Po udaru elek-
tričnega toka je z višine šti-
rih metrov padel na tla. Na
kraju nesreče mu je nudil po-
moč dežurni zdravnik
Zdravstvenega doma Sloven-
ske Konjice, vendar je poš-
kodovani kljub temu umrl.
Truplo v
Savi
Delavci Hidroelektrar-
ne Vrhovo pa so v obči-
ni Radeče v petek pri od-
stranjevanju odpadkov
iz rešetk opazili truplo.
Na pomoč so poklicali
regijsko enoto za reševa-
nje iz vode, ki je truplo
potegnila iz vode in ga pre-
peljala na obrežje Save.
Na celjski policijski upravi
so takoj začeli s preiska-
vo in kmalu izvedeli, da
je najdeni 80-letni moški
iz območja Hrastnika, ki
so ga pogrešali od začet-
ka maja. Takrat naj bi mi-
moidoči opazili moškega,
ki je v Savo skočil iz mo-
stu v Hrastniku. Kot so ugo-
tovili celjski policisti, naj
bi bil vzrok smrti samo-
mor, ^ preiskavo pa nada-
ljujejo v sodelovanju s po-
licisti iz Hrastnika.
AMS
MINI KRIMICI
Vlomil v
Mladino
v noči na petek je neznani
storilec vlomil v Bar Mladi-
na na Levstikovi ulici v Ce-
lju. Odnesel je glasbeni stolp,
tri zvočnike in nekaj menjal-
nega denarja ter lastnika oš-
kodoval za 60 tisoč tolarjev.
Tiktakalo mu
bo
v noči na petek je nezna-
nec vlomil tudi v urarstvo So-
tošek na Kocenovi ulici v Ce-
lju. Vlomilec je odnesel 44
ročnih ur in električno bla-
gajno v skupni vrednosti 600
tisoč tolarjev.
Oskubil juga
v petek okoli štirinajstih
je neznani storilec na parkir-
nem prostoru pred trgovino
Hardi v Celju vlomil v oseb-
ni avtomobil znamke zasta-
va jugo in ukradel kartonski
zaboj s trakovi. Lastnico M.
K. je s tem oškodoval za okoli
87 tisoč tolarjev.
Da bi jo
oblekel
v noči na soboto je vlomi-
lec na Šaleški cesti v Velenju
obiskal trgovino ANDOR in
iz nje odnesel žensko bluzo
in hlače v skupni vrednosti
preko 24 tisoč tolarjev.
Naj ga opikajo!
Neznani storilec je v noči
na sredo v zgornjem Sečovem
na območju Rogaške Slatine
ukradel pet panjem s sedmi-
mi čebeljimi družinami. Last-
nika S. Š. je s tem oškodoval
za okoli 100.000 tolarjev,
slednji pa upa, da se bodo če-
bele nesramnemu tatu maš-
čevale.
Ukradla
modrčke
v sredo popoldne sta v tr-
govino SKINY na Glavnem
trgu v Celju vstopila neznan-
ca, ki sta izkoristila gnečo
in s polic odtujila 30 različ-
nih ženskih modrčkov. Pod-
jetje REBEL d. o. o. sta s ta-
tvino oškodovala za 128.874
tolarjev.
V soboto bodo iskali Jureta
v soboto , 18. maja, ob deseti uri zjutraj se bo pričela skupna akcija reševalne
službe pri Potapljaški zvezi Slovenije ter Štaba za civilno zaščito pri Mestni občini
Celje.
Slovenski potapljači bodo temeljito pregledali Šmartinsko jezero in tri ribnike v
okolici Šmartnega v Rožni dolini, saj Ika Plevnik, mati več kot dve leti pogrešanega
Jureta Plevnika, potem, ko se je posvetovala z astrologinjo in bioenergetikom, meni, da
se truplo njenega sina morda nahaja v kateri od stoječih voda na Celjskem. V iskalni
akciji bodo ob potapljačih sodelovali gasilci, reševalci in policisti, iskali pa bodo tudi z
ladjo ter s helikopterjem.	AMS
CVETKE
•	Minuli četrtek je skrbj)
stanovalec z Mariborske c^
ste policiste obvestil, da rng,
bloki ležita dve škatli s sum
Ijivo zelenjavo. Fantje v ^^
drem so si zdrveli ogle(}j|
sumljivo zelenje, vendar s^
razočarani ugotovili, da gf,
za povsem legalno posajen,
zelenjavo v lončkih, ki jih j,
nekdo odvrgel v kontejn«
po spletu naključij pa se^
se zaboja znašla ob njem,,
•	Vojničan je policiste ob
vestil, da se je spri s svojj^
sosedom, ki je, si morate n^
sliti, prav tako iz Vojnika.
trulja, ki si je spor ogledi
od blizu, je lahko ugotovi
le, da sosedske igre brez n^
ja niso nič novega in da je h
že običajni v del vojniškefo
klore.	j
•	Tudi stanovalka z Lopaij
je v četrtek obvestila varul^
reda in miru, da ima težavej
sosedom in psom, ki naj ^
bi mimo svoje hiše spustil
nikogar od mimoidočih. Po
licisti, ki so si prepovedan
območje ogledali, so ugoto
vili le, da doslej še nihče«
njiju ni nikogar ugriznil,
•	Lastnik posestva v Šman
nem ob Rožni dolini je oh
vestil policiste, da je na svo
ji žemljici odkril zanimivoa
sad, po njegovih ugotovitvi
pa naj ne bi šlo za hmelj,:
ugotovitvami so se strinja
tudi policisti, ki bodo na a
lost neznanega pogumnej
vrtnarja rastlino prav kmal
poželi.
•	Neznani veseljak je v si
boto omahnil pred kinoi
Metropol. Bolj kot policist
je potreboval reševalce, kis
mu nadaljnjo pomoč nud
v celjski bolnišnici.
•	Znana celjska oštirka jel
la v ponedeljek zelo pres
nečena, ko je ugotovila, (
ji je neznanec ponoči z vil
pred lokalom ukradel šti
stole s prevlekami. Kazensl
ovadbi proti storilcu se je o(
povedala, verjetno v upanj«
da bo kaznovan drugače. Zl«
činsko dejanje je namreč a
grešil v neposredni bližin
kužnega znamenja.
AM
ENGROTUS do.o.,
Cesta vTrnovlje 10/a. 3000 CELJE,
objavlja prosto delovno mesto za:
• VODJA
TRGOVSKEGA CENTRA
ZMULTIKINOM
v Celju
Pogoji: - diplomirani ekonomist
-	tri leta delovnih izkušenj na
področju vodenja centra
-	državljanstvo Republike
Slovenije
-	nekaznovanost
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za
določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidate naprošamo, da pisne vloge z dokazili o
izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in naslovom
pošljejo v roku enega tedna na naslov; ENGROTUŠ d.o.o..
Cesta vTmovlje 10/a, 3000 CELJE, za: Ireno But.
Št. 20-16. maj 2002
KRONIKA - PISMA BRALCEV
27
Preveč na
prostosti
Senat sprejel sklep o odpravi pripora za celjskega
pdjetnika Roberta Prevca, ki se bo odslej branil s prostosti
v ponedeljek se je na
jfožnem sodišču v Ljub-
ifli nadaljevalo sojenje
Ijskemu podjetniku Ro-
irtu Prevcu ter nekdanji-
j delavkama Volksbank-
udske banke Nikolaji
jrih in Mojci Grabrijan.
predsednica senata Aijana
ivnik je ugodila predlogu za-
ftfornika Dušana Korošca in
nat je Robertu Prevcu, ki je
i v priporu od 27. septem-
alani, le-tega v ponedeljek
Ipravil. Za to odločitev je
dnica Ravnikova navedla več
dogov, med drugim tudi,
ibo sodišče zahtevalo izve-
nca, ki bo odslej prisoten
I obravnavah, sojenje pa se
bo zaradi tega še dodatno za-
vleklo. Podjetje v BiH, kate-
rega lastnik je Robert Preveč,
naj bi bilo v mirovanju. Pre-
več se bo tako odslej branil s
prostosti, trikrat na teden (ob
nedeljah, torkih in petkih) pa
se bo moral javljati na poli-
cijski postaji Vojnik.
V ponedeljek je kot zad-
nja priča na sodišču nastopil
Johan Staudigel, član uprave
VLB za t. i. risk menagement.
Kot je povedal, obtoženi
Udrihova in Grabrijanova ni-
sta imeli dovoljenja banke za
izplačilo avansov Robertu
Prevcu, tako imenovani »Koc-
hov dokument« iz leta 1997
pa je prvič videl septembra
lani, ko so pričeli zadevo
preiskovati kriminalisti. Za
terjatev banke do družbe Ma-
xi Group mu je po pogovoru
z Nikolajo Udrih 17. septem-
bra lani povedal predsednik
uprave Gašper Ogris Martič.
Zaradi zapletenosti postop-
ka in številnih nejasnih stro-
kovnih pojmov, bo sodišče
postavilo izvedenca finanč-
ne stroke. Ta bo med drugim
natančno pregledal poslova-
nje družbe Maxi Group in
ugotovil, kako je na podjet-
je vplivala prekinitev sode-
lovanja s Pivovarno Laško, so-
jenje pa se bo nadaljevalo 1.
julija.
ALMA M. SEDLAR
Smrt za
Piksno
Kakšnega pol leta, preden
'ga aretirali, je bilo Ro-
Irta Prevca mogoče pogo-
I videti v njegovih kafi-
kako vrti glasbo. V to-
so najbolj znanega med
hi, tako imenovano Pik-
Ina Tovarniški ulici, po-
L
iŠpekcijske službe so dol-
opozarjale, da je Maxi
Hb, ki so ga odprli leta 1999
& otvoritvi se je trlo zna-
^ Celjanov in Laščanov),
Njen brez vseh dovoljenj
'je torej črna gradnja, ven-
^ Preveč groženj z ruše-
vin očitno ni jemal resno,
if je bil prejšnji mesec za-
Jjen še zadnji rok, da last-
^objekt iz železa in stekla
podre sam, so se v torek zju-
traj dela lotili drugi. Seveda
na njegove stroške, ki naj bi,
kot je neuradno slišati, zna-
šali dva milijona tolarjev. Kot
je običajno pri rušenju črne
gradnje, so delavce, ki so mo-
rali najprej iz lokala umak-
niti vso opremo, spremljali
policisti. Kaj si o vsem tem
misli Robert Preveč, nam ni
uspelo izvedeti. V torek ga,
kot vedo povedati bližnji so-
sedi, v bližini Piksne ni bilo
videti.
Foto: GREGOR KATIČ
Umrl zaradi predoziranja
i Minuli petek so bili celjski policisti obveščeni, da se v stanovanju 36-letnega
^ata Komeričkega na Ulici V. prekomorske brigade v Celju nahaja truplo.
Policisti so v stanovanju našli truplo 24-letnega Adama Zalokarja iz Celja, ki naj bi po
Nh ugotovitvah umrl zaradi prevelikega odmerka prepovedanih mamil. Policisti še
No človeka, ki naj bi pokojnemu priskrbel mamilo, zaradi interesa preiskave pa po-
pbnosti o vzrokih smrti oziroma o tem, kako je pokojni prišel do smrtonosnega odmer-
I drog, še ne morejo posredovati.	AMS
f»REJELI
SMO
Živel 1.
maj!
Prvomajski prazniki so za
nami. V lepem spominu so
nam ostale nekdanje parole
ter lepi govori sindikalnih
zaupnikov ter govori članov
ZLSD. Edini so, ki na ta dan
nagovorijo delavski razred.
Poleg ljubega zdravja nam ta-
ko ostaja še velika vrednota
današnjega dne - redna zapo-
slitev.
Brezposelnosti, osebno ji
pravim kuga zadnjega deset-
letja, ne moremo aR pa no-
čemo do živega. Bog ve. Biti
brez službe je verjetno tra-
gedija današnjega časa. Sam
imam službo in nisem član
stranke ZLSD, vendar pa mo-
ram prav na temo brezposel-
nosti napisati nekaj besed.
V telefonskem imeniku je
moj naslov: Razgledna ulica
NN. Torej novozgrajena hi-
ša. Zavarovalni agentje iz vseh
zavarovalnic, ki so registri-
rane v naši državi, so me pred
časom klicarili po telefonu
in mi ponujali razna zavaro-
vanja hiše. Lepo in prav, sem
si mislil, skrb za varnost in
zavarovanje moje hiše je pre-
segla vsa pričakovanja. Eni
so mi ponujali varianto A, B,
C, drugi 1, 2, 3 itd. Izmikal
sem se z izgovorom, da mo-
ram najprej odplačati še ne-
kaj kreditov, potem pa jih
bom sam poiskal. A so kljub
temu vztrajah, da je dobro
zavarovana hiša pač na prvem
mestu, ker nikoli ne veš, kaj
bo jutri. Ker mi je zmanjka-
lo izgovorov, sem na koncu
izjavil, da sem žal brez služ-
be (zaradi laži imam slabo
vest). Zanimanje za varnost
in zavarovanje moje hiše, ki
je bilo prisotno na začetku,
je v trenutku splahnelo. Ta-
koj ko si brez dela, postaneš
nezanimiv, si popolnoma od-
več in resnično dobiš obču-
tek manjvrednosti.
SREČKO KRIŽANEC,
Štore
Za
nerazvitost
ni vedno
kriv denar
v tujino me je iz Planine
pri Sevnici zaneslo še kot
otroka, saj so starši morali v
tujino s trebuhom za kru-
hom.
Tako kot mnogi zdomci,
začneš po več letih razmiš-
ljati, ah boš ostal izseljenec
ali pa se boš vrnil na rodno
grudo, da se tvoji otroci ne
bodo povsem potujčili, saj se
dolga leta za vsake praznike
in dopust hrepeneče vračaš
»domov«, potem pa počasi
vedno bolj prihajaš v domo-
vino na dopust in se vračaš
»domov« v tujino.
Po temeljitem premisleku
smo se v družini odločili, da
na naši domačiji začnemo z
manjšo obrtjo, za kar bi
morda zadoščali naši pri-
hranki. Ker bi morali zida-
ti, mi je prijazni uslužbenec
na Upravni enoti v Šentjur-
ju takoj razložil, da z grad-
njo ne bo nič, ker Občina
Šentjur takšnih gradenj v pro-
storskih aktih nima predvi-
denih. Do župana občine ni-
sem uspel priti, ker naj bi
bil kot poslanec na seji Dr-
žavnega zbora v Ljubljani.
Na Krajevni skupnosti na
Planini tudi ni bilo nikogar,
saj za stranke pisarha ne
obratuje več, kot mi je raz-
ložil občinski svetnik za to
območje. Rekel je, da bi mo-
rali biti občinski prostorski
akti že pred leti na mizi, saj
so bili vsi postopki in javne
razgrnitve že končani. Zakaj
je tako, ne ve, ker od župa-
na in občinske uprave ne do-
bi zadovoljivega odgovora.
Škoda je zelo velika, saj več
projektov, posebno na Pla-
nini, stoji, ali pa so že zgra-
jeni in so zapadli v črno grad-
njo in ne obratujejo. Ljudje
tako izgubljajo delovna me-
sta, kar je za občino z re-
kordno brezposelnostjo v
Sloveniji katastrofalno. Žu-
pan sicer ljudem že dolgo za-
gotavlja, da so postopki kon-
čani in da bo vsak hip stvar
na* mizi, vendar mu ljudje
ne zaupajo več. Sumijo, da
je za tako stanje največ kri-
va nekakšna ekološka kme-
tija na Kalobju, za katero sta-
novalci niso dobili gradbe-
nega dovoljenja in zato ob-
jekt zdaj stoji na črno. Z za-
vlačevanjem imenovanih ak-
tov baje upajo, da bodo čr-
no gradnjo prej porušili, kot
pa jo legalizirali. Podobno
je bojda tudi z asfahno ba-
zo na Planini, le da je v tem
primeru v ozadju konkurenč-
ni cestni lobi, njegovemu in-
teresu pa naj bi prav tako
podlegel šentjurski župan.
Verjetno ste že uganili, ka-
ko sem se glede moje inve-
sticije odločil jaz, ki sem pre-
dolgo živel v pravni državi
in urejenem okolju.
VINCENC JAZBINŠEK
Erlangen, Nemčija
Vabilo na
tečaj
angleščine
v
angleščini
Ker redno spremljam va-
bila na razne prireditve, sem
se tudi tokrat ustavil pred
mestnim propagandnim ste-
brom in bil presenečen. Za-
gledal sem več manjših va-
bil v angleščini. Ker sem se
pred 52 leti nehal učiti an-
gleško, se mi je zdelo nena-
vadno, da na tečaj anglešči-
ne vabijo v angleščini. Na-
vedel bom par stavkov iz vse-
bine vabila, da si boste tisti,
ki obvladate ta jezik, in tisti,
ki vas onesnaževanje slovenš-
čine moti, lahko ustvarili svo-
je mnenje:
Are you bored? Come to
our FREE American English
Conversation Group, Begin-
ning April 30, 2002, Vodni-
kova 6...Hey, isn't this En-
glish group great?...
Ker je bila v slovenščini
edino »Vodnikova 6«, sem
šel pogledat, kdo je organi-
zator tega fantastičnega te-
čaja. Ugotovil sem, da na
Vodnikovi 6 ni nobenega
imena organizatorja. Ogla-
sil sem se v trgovini v isti
stavbi in vprašal trgovko,
kdo bi lahko bil organiza-
tor tečaja angleškega jezi-
ka. Dejala je, da tam stanu-
jejo pristaši neke sekte. Več
pa ni vedela.
Če bi se tak plakat poja-
vil kje v Franciji, bi nekdo
za to onesnaževanje francoš-
čine krepko odgovarjal. Kaj
pa pri nas? Zakon o zaščiti
jezika, ki ga je napisal že mi-
nister za kulturo dr. Janez
Dular, še vedno ni prispel v
državni zbor. Minister za kul-
turo Jožef Školjč ga je zadr-
ževal v predalu. Minister za
kulturo Rudi Šeligo ga tudi
ni poslal v državni zbor. Iz-
javil je celo, da imajo Fran-
cozi jezikovno policijo. Na-
mesto zakona je ustanovil
Urad za jezik, katerega di-
rektor je postal dr. Janez Du-
lar. Ko je ministrica za kul-
turo postala Andreja Rihter,
je izjavila, da bo treba med
drugimi zakoni čimprej
sprejeti zakon o zaščiti je-
zika. Njena izjava pa se ni
uresničila. V zadnjem času
se Slovenska akademija zna-
nosti in umetnosti, na čelu
z akademikom Francetom
Bernikom, trudi, da bi bil
ta zakon sprejet.
MILAN GOMBAČ,
Celje
ZAHVALE,
POHVALE
Zahvala
Zahvaljujem se g. Marici
Lešjak, ki nam je po letu dni
zopet pripravila prisrčen po-
poldan, tokrat 13. aprila v go-
stišču Bezgovšek, kjer se nas
je zbralo 56 žensk, t.i. »9 de-
klet«.
Zahvaljujem se tudi vsem
njenim sodelavkam, poseb-
no g. Reziki za humoristični
nastop, zahvala pa velja dve-
ma gospodoma, za prijeten
nastop z mnogo smeha. Za
veselo razpoloženje sta skr-
beli"tudi dve mladi simpatični
dekleti, ki sta igrali, da so žen-
ske lahko plesale. Bilo je tu-
di obilo dobre hrane in sploh
je bilo vse okej, drugo leto
pa še naprej!
KARLINA PERKO,
Laško
Prijetno
srečanje v
Sedražu
v soboto 4. maja je Kra-
jevna organizacija Rdečega
križa Sedraž za vse nas pri-
pravila lepo in prijetno sre-
čanje.
Zato se prisrčno zahvalju-
jem organizatorjem in gos-
pe Hedviki Černoša, izvajal-
cem kulturnega programa,
pevcem, učencem, harmo-
nikarju, citrarki Janji, go-
vornikom, g. Vladu Maro-
tu, g. županu Jožetu Rajhu
in župniku g. Stanku Do-
manjku.
Dragi aktivisti Rdečega kri-
ža Sedraž! Hvala, ker se tru-
dite za nas in pomagate pri
delu v organizaciji RK.
PAVLA LAPORNIK
Laško
Št. 20-16. maj 2002
Največ gostov se je odločilo za ogled Brionov.
Ljubitelji rastlin z
Gaio v Rabcu
Klub Gaia, ki združuje ta-
ko poklicne kot ljubiteljske
vrtnarje, je tudi letos orga-
niziral strokovno-družabno
srečanje svojih članov. Pre-
tekli teden se jih je v Rabcu
na sosednjem Hrvaškem
zbralo približno 750, vsi pa
so z navdušenjem prisluh-
nili slovenskim strokovnja-
kom vrtnarskih znanosti.
Klub Gaia je nastal pred os-
mimi leti in do danes narasel
v kar spoštovanja vredno or-
ganizacijo domačih vrtnarjev:
združuje 22 tisoč članov iz vse
države. Gonilna sila tega vrt-
narskega združenja so Slavko
Zgonec in ostali strokovnjaki
podjetja Unichem, ki so bili
pravzaprav tudi pobudniki za
ustanovitev kluba in kasneje
tudi revije, mesečnika Gaia.
Takšna in podobna družab-
no-strokovna srečanja, kot je
bilo tokrat v Rabcu, sodijo
med že kar ustaljen način dela
kluba, saj lahko člani nepo-
sredno sprašujejo strokovnja-
ke za nasvete o vrtnarjenju,
sadjarstvu in gojenju okra-
snih rastlin. Tokrat so pre-
davali Slavko Zgonec o cve-
tenju in varstvu rastlin, Jan-
ko Rode o bogastvu zelišč,
Matjaž Maležič je zadovoljil
sadjarje, Andreja Vučer in Mi-
ša Pušenjak pa sta predavali
o značilnostih vrtnin. Druš-
tvo oziroma strokovnjakinja
Nevenka Breznik je predavala
o v svetu vedno bolj uveljav-
ljenem ekološkem vrtnarje-
nju, srečanja pa se je udele-
žila tudi znana slovenska as-
trologinja Meta Malus, ki je
pojasnila vpliv lune na setev
oziroma setveni koledar.
Po udeležbi in zanimanju
na posameznih predavanjih
se je videlo, da slovenski lju-
bitelji rastlin še kako potre-
bujejo takšno strokovno po-
moč in so tudi hvaležni za-
njo, da pa vse skupaj ne bi
minilo le v nabiranju znanja.
so si udeleženci strokovne ek-
skurzije privoščili več kraj-
ših izletov v okolico: v me-
sto Labin, na otok Cres, ve-
čina pa se je odpeljala ogle-
dat znamenitosti bližnjih
Brionov.
»Gaievci« so tako prežive-
li čudovit konec tedna, ko so
prijetno združili s koristnim,
in vsesplošno zadovoljstvo
udeležencev je zagotovilo, da
bodo tudi naslednja druže-
nja tako plodovita in števil-
no- obiskana.
EP
Soržev mlin je
Maison de qualit^
Na sv. Jurija dan so v Slo-
venj Gradcu ob 10-letnici de-
lovanja mednarodnega re-
da sv. Fortunata podelili vi-
soko priznanje tega reda
Sorževemu mlinu iz Polž v
Novi Cerkvi. Priznanje v ob-
liki naziva hiša kakovosti
- Maison de qualit^ - je pre-
jel Oton Samec za dolgolet-
no načrtno obnovo celotne
domačije v sodelovanju z
Zavodom za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine Ce-
lje in za biološko pridela-
vo mlevskih izdelkov.
Red sv. Fortunata, ki si pri-
zadeva za kakovost življenja,
deluje v dvanajstih evropskih
državah, na ozemlju Slove-
nije že od leta 1984, od leta
1991 pa tudi v samostojni Slo-
veniji. Njegovi člani so ug-
ledni znanstveniki, umetni-
ki in strokovnjaki z najraz-
ličnejših področij: donedavni
predsednik SAZU dr. Fran-
ce Bernik, etnolog dr. Janez
Bogataj, umetnostni zgO(j,
vinar dr. Ferdo Šerbelj, ^o,
dovinar dr. Janez Šumrad;
oblikovalec Oskar Kogoj j
še mnogi drugi. Na isti s|,
vesnosti so sprejeli meijj
med drugimi tudi Rudija gj
ca, predsednika uprave H^
mes Softlab, novinarja inj
satelja Jožeta Hudečka, dire
torja Krke Miloša Kovačij
dirigenta in profesorja ^
be na dunajski akadem
Uroša Lajovca.
Na celjskem območju
red sv. Fortunata podelil
nekaj nazivov »hiša kakov
sti«, in sicer pred desetimi i
gostišču Štorman v Šemp
tru, ki je tedaj prednjači
kakovosti ponudbe gostiš^
prometnicah. Zlatarni Ce|
Steklarni Rogaška, Gradu!
bor v Laškem za kakovost [
nudbe pred desetimi I5
Atomskim toplicam in d
mačiji Amon iz Olimja.
DRAGO MEDVI
Oton Samec s priznanjem za Soržev mlin.
Št. 20. - 16. maj 2002
Planinske
postojanke
že vabijo
Tokrat opozarjamo na Posavsko hribovje in Pohorje -
Kdaj so domovi odprti ter kako do njih
od maja veliko planincev
ipolni nahrbtnike ter se
Ipravi po planinskih po-
li. Predvsem po označe-
h, do različnih planin-
ih postojank, ki jih na
»Ijskem ter zaledju resnič-
ine manjka. Skoraj vse
jninske postojanke v na-
i krajih so že odprte, tu-
V Alpah. Tokrat vam
edstavljamo tiste, ki jih
rrščajo v skupini Posav-
tga hribovja in Pohorja.
^ Posavsko
hribovje
PLANINSKI DOM NA
[SEVNI (645 m): po cesti
[parkirnega prostora pod
snom iz Šentjurja 7 km,
Šentjurja ura in 15 minut
iz Štor 2 uri. OSNP (tel.
'4-09-45)
KOČANABOHORJU (898
s Planine pri Sevnici 2
lin pol pešpoti, z avtomo-
jom od tam 10 kilometrov.
)PRTA (tel. 07/497-04-75)
TONČKOV DOM NA LIS-
1(927 m): iz Jurkloštra prek
mine 2 uri, z Brega čez Raz-
12 uri in pol pešpoti, z av-
nobilom z Brega 10 km
oziroma iz Jurkloštra 9 km.
ODPRT (tel. 573-50-16)
CEUSKA KOČA (651 m):
iz Pečovnika 1 uro, s celjske
železniške postaje čez Hudi-
čev graben 2 uri.^iz Štor 2 uri,
"S Svetine 45 minut, iz Šent-
jurja čez Resevno 4 ure ter iz
Laškega pod Humom 2 uri.
Po cesti iz Pečovnika 7 km,
iz Štor 13 km ter s Svetine 3
km. ODPRTA (tel. 577-41-15)
DOM NA ŠMOHORJU
(781 m): iz Laškega, Tremer-
ja ali Zabukovice po 2 uri, iz
Petrovč 2 uri in pol, po cesti
iz Laškega 10 km. ODPRT,
razen ob četrtkih (tel. 573-
28-18)
KOČA NA KOPITNIKU
(865 m): iz Rimskih Tophc
po dveh različnih poteh po 1
uro in pol ter iz Zidanega Mo-
sta 2 uri, po cesti od odcepa
ceste Rimske Toplice-Hrast-
nik pri Marnem 6 km. OSNP
(tel. 573-60-56)
PLANINSKI DOM NA BU-
KOVICI (568 m): iz Migoj-
nic ali Zabukovice po 45 mi-
nut hoje. OSNP (tel. 041/
705-738)
DRAGOV DOM NA HO-
MU (605 m): iz Žalca ali
Šempetra v Savinjski dolini
do parkirišča v bližini doma
po 8 km, iz Migojnic prek
Boršta 1 uro in pol ter iz Mi-
gojnic mimo Mežnarja 2 uri,
iz Zabukovice 2 uri ter iz Šem-
petra skozi Šešče 2 uri. OSNP
(tel. 571-64-21)
PLANINSKI DOM NA
BRNICI (457 ip): iz Kasaz po
asfaltirani cesti do najmlaj-
še planinske postojanke celj-
ske regije 2 km, od Grička v
Celju 45 min. hoje, od lese-
ne brvi v Vevcu pol ure, iz
Kasaz 20 minut ter iz Liboj
30 minut. OSNP (tel. 570-
76-90)
DOM POD REŠKO
PLANINO (664 m): iz Pre-
bolda mimo Druškovičeve-
ga mlina 2 uri ter iz Prebol-
da mimo Počivalnika 2 uri
in pol, z Gomilskega 3 ure,
z avtomobilom iz Prebolda
do doma 5 km. OSNP (tel.
572-37-23)
ZAJČEVA KOČA (742 m):
iz Kaple ob glavni cesti Celje
Vransko čez Tabor do parkir-
nega prostora 10 km (od tam
do koče 20 minut hoje), iz
vasi Tabor 2 uri hoje. OSNP
(tel. 572-71-10)
Poholje
PLANINSKA KOČA NA
PESKU (1386 m): iz Zreč
20 km, od hotela Planja na
Rogli mimo razglednika 45
minut hoje, iz Zreč 3 ure in
pol ali 4 ure, iz Vitanja 4
ure. ODPRTA (tel. 02/876-
82-43)
DOM NA PAŠKEM KOZ-
JAKU (960 m): iz Pake pri
Velenju do doma po cesti 7
km, iz Pake uro in po hoje,
iz Velenja 3 ure in pol, z Do-
brne ali iz Vinske Gore 3 ure
in pol. ODPRT, razen ob po-
nedeljkih (tel. 586-12-92)
DOM NA BOČU (658 m):
dostop do doma po cestah iz
Kostrivnice in Poljčanah, iz
Poljčan uro in 15 minut ho-
je, z Dolge Gore čez Pečico
2 uri in tričetrt ter iz Rogaš-
ke Slatine 3 ure. ODPRT (tel.
582-46-17)
BRANE JERANKO
Razlaga:
ODPRTA (odprta stalno)
OSNP odprta ob sobotah,
nedeljah in praznikih
Dragov dom na Homu.
Št. 20. - 16. maj 2002
30
FILM
Varuh meje
Eno od osnovnih filmskih
pravil pravi, da naj karak-
terji posebej ne poudarjajo ti-
stega, kar gledalec že vidi -
sploh pa naj tega ne počnejo
zaradi gledalca (izjemi sta
samoironija in/ali zavestno
poseganje izven meja filma.).
Pri Varuhu meje se razbija-
nje tega osnovnega pravila
pojavlja na celi črti - od bolj
nedolžnih prizorov (ko nam
kamera najprej dolgo kaže
pokrajino okoli Kolpe, potem
pa tri, ki se bodo po Kolpi spu-
stile, in one zavzdihnejo:
_bbOh, kako lepa pokraji-
na. ..«) pa do tistih, ki se osre-
dotočajo na poante filma, na
nacionalizem, šovinizem in
homofobijo... ter na sanjar-
jenje junakinje.
Obsežnejši primer: ko se
tri znajdejo v »gnezdu nazad-
njaštva« in tam poslušajo Jo-
nasov govor - torej govor lo-
kalnega mogočneža - jim lo-
kalni frajerčki večkrat po vr-
sti zatežijo, češ da »to pa mo-
rajo poslušati.« To se zgodi
zaradi gledalca; da bo nje-
mu jasno, kje leži nevarnost
in kdo je od njene moči opi-
janjen. Je to samoironija? Je
to poseganje izven meja fil-
ma? Ne. Bolj se zdi, da sce-
naristi niso zaupali moči go-
vora, silnosti nacionalizma
in Jonasovi pojavi, in da so
mislili, da mu morajo poma-
gati s podporami, z nekak-
šnimi dialoškimi berglami.
Imeli so prav: govor je otroč-
ji, Jonas nič kaj mogočen,
temveč predvsem podoben se-
bi, nacionalizem pa posle-
dično vaška verzija Lepo je
biti mihjonar. Namesto da bi
napisali drug govor ali bolje
pripraviU Jonasa - ki je pri-
meren za to vlogo - so s temi
berglami izbrali najslabšo
možnost; namesto da bi imeli
dve neprepričljivosti, so us-
tvarili tretjo.
Seveda izpade nenaravno;
pa ne v moralnem smislu,
temveč v smislu nepreprič-
ljivosti. Morda celo podcenje-
vanja. In ker se pojavlja na
celi črti, ves film mine v zna-
menju teh pojmov. Film ima
enostavno premalo določeno,
kje in na kakšen način se ka-
tera od njegovih tematik po-
javlja - v filmu ali v resnici;
ter komu in zakaj govori; kaj
hoče s svojim nastopom do-
seči. Ponekod je prehiter, pre-
več direkten, preveč prikla-
njajoč do občinstva - kot na
začetku, ko hoče skregani par
v dveh stavkih povedati vso
svojo zgodovino. Drugod je
preobsežen - v bistvu je prve
pol ure filma odveč - ali na-
pihnjeno simboličen in po-
vsem odmaknjen od občins-
tva. Začetna ideja, pravljič-
na fotografija, lepe punce in
električno posneta scena v
gozdu so premalo dobrot. Či-
sti žanr ali zanesljivejše ob-
vladovanje obeh, umetniške-
ga in trilerja, bi bolj priza-
del Varuhe. V tem primeru
pa se zdijo nacionalizmi in
drugi -izmi prej stvar sanj.
PETER ZUPANC
Ocena: 4/10
Letošnji
Cannes
Ob otvoritvi 55. canneskega festivala
Letos na canneskem festivalu si-
cer ni Nikogaršnje zemlje, torej »na-
šega« predstavnika, da bi nas iz te-
ga vzroka zanimali izidi nagrad. Os-
tane nam le zanimanje za zvezdni-
ke, punce s peščenih plaž in najno-
vejše filme, tiste, ki se bodo v Can-
nesu predstavili premierno. Morda
zadostuje tudi to...
Pravzaprav je v tekmovalni program
prijavljenih kar nekaj režiserjev, ki so
ali že nekaj časa mirovali ali pa so za-
nimivi sami po sebi. Med te spadajo
recimo Angleži Mike Leigh, ki se bo
predstavil z Ali or nothing, Ken Loach
•[Sweet sixteen), ter Michael Winter-
bottom [24 hour party people). Kana-
do bo zastopal David Cronenberg s fil-
mom Spider - glavno vlogo v filmu
igra Ralph Fiennes. Za Francijo med
ostalimi tekmuje Roman Polanski, še
en stari znanec, s filmom Pianist; film
je menda delna avtobiografija, zasi-
drana v čas 2. svetovne vojne. Alexan-
derSohurov bo z Rusko arko [Russian
are), zastopal Rusijo; Paul ThomasAn-
derson bo eden od treh tekmujočih
Američanov s Punch drunk love, v ka-
terem igrata Adam Sandler in Emily
Watson (kar je zelo nenavadna igral-
ska kombinacija - Waterboy in Lom
valov - prvega od njiju pa si je stežka
sploh predstavljati v Cannesu). V fil-
mu Alexandra Paynea About Schmidt
bomo ponovno gledali starega mačka
Jacka Nicholsona. Tekmovala bosta tu-
di ljubljenec kritikov Abbas Kiarostami
in Aki Kaurismaki, torej Iran in Fin-
ska. Martin Scorsese je sprejel kar ne-
kaj festivalskih funkcij (med drugim
bo počastil spomin na umrlega reži-
serja Billy VJilderja), od njegovega naj-
novejšega filma Gangs of New Vork,
ki nenehno sproža nove govorice - slabe
in dobre - pa bo Cannes videl le po-
sebno 20 minutno montažo. Film naj
bi prišel v kina decembra letos.
Poglejmo še tiste, ki bodo o nagra-
dah odločali: predsednik žirije je z Zla-
to palmo že nagrajeni režiser David
Lynch, v žiriji pa bodo sedeli še Sha-
ron Stone, Christine Hakim, Michelle
Yeoh, Claude Miller, Regis Wargnier,
Raoul Ruiz, Bille August in VJalter Sal-
les. Igralci in režiserji, torej. Če sme-
mo veliko prekmalu in preveč na ši-
roko ugibati, bomo rekli takole: v prj.
meru, da bo Lynch razsojal o nagrjl
dah, in če bodo konkurenti pravi, zlahj
ka zna zmagoslavni venec pripasti pei.
verznosti oziroma bizarnosti (kjer bo
zagotovo glavni kandidat Cronenberg)
ali pa zenovski umirjenosti (kjer bi
skoraj morala voditi Kiarostami in Kad
rismaki). Seveda pa tale spisek filmo?
tekmovalnega programa še zdaleč li
popoln, manjkajo vsaj še režiserji]
igranimi prvenci (njih 21), in mordl
se nam prav iz tega naslova obeta kak.
šno presenečenje...
Festival se je začel včeraj, 15. ma-
ja, z najnovejšim filmom WoodyjaAl
lena, Hollywood ending, končal pa se
bo 26. maja s filmom Clauda Lelow
ha. And now, ladies and gentleman.
O nagradah in nagrajencih bomo sfr
veda še pisali.
PETER ZUPANA
PRIHAJAJO
Vojna zvezd II:
Napad iclonov
Star wars - Episode II: Attack of the Clones
IGRAJO Hayden Christensen, Natalie Portman,
Ewan McGregor, Samuel L. Jackson
REŽIJA George Lucas
SCENARIJ George Lucas, Jonathan Hales
PRODUCENT Rick McCallum ,
ŽANR ZF akcija
Peti del Lucasove trilogije.... Napad klonov se dogaja
deset let po Epizodi I: Grozeče prikazni. V Republiki vla-
da kaotično stanje, na stotine planetov je vključenih v se-
paratistično gibanje, ki ga je načrtovala še nerazkrita mo-
gočna sila in ki mu niso kos niti jediji. Zato vrhovni kanc-
ler Palpatine odobri ustanovitev Velike vojske, ki naj bi
pomagala jedijem. Jedi Obi-Wan je postal učitelj, ki uri
mladega Anakina Skywalkerja. Oba dobita nalogo varo-
vanja kraljice Padme, sedaj senatorke, ki jo separatisti že-
lijo usmrtiti. Med Anakinom in Padme se splete prepove-
dana ljubezen, Anakina pa vse bolj odnaša na temačno
stran...
Reifvijem za sanje
Requiem for Dreams
IGRAJO Ellen Burstyn, Jared Leto,
Jennifer Connelly, Marlon Wayans
REŽIJA Darren Aronofsky
SCENARIJ Darren Aronofsky, Hubert Selby jr.
PRODUCENTA Enck Watson, Palmer V^est
ŽANR drama
DOLŽINA >J02 minuti
Rekvijem za sanje vzporedno pripoveduje zgodbe štirij
prebivalcev Coney Islanda, ki bi radi za vsako ceno uresni^^
svoje sanje o boljšem življenju. Vdovo srednjih let Saro Gol"
farb [Ellen Burstyn) osamljenost pripelje do odvisnosti o*
televizijskega šova in smrtonosnih shujševalnih tablet. Nj^'
svojeglavi sin Harry [Jared Leto) in njegov prijatelj Tyro'
[Marlon Wayans) kujeta načrte, kako na hitro obogateli'
prodajo drog, kmalu pa se začneta zadevati s svojo rob"
Harryjeva punca Marion [Jennifer Connelly) nemočno op^
zuje, kako se njene sanje, kariera v modnem oblikovalst\''
razpršijo v nič. Ko Klub golih pesti sreča Trainspotting.-
CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (6. 5. do 12. 5.)
Gremo v kino!
Varuh meje se je usidral na tretjem mestu lestvice prejšnje-
ga tedna, tri glavne junakinje pa se v njem spuščajo po Kolpi.
Nagradno vstopnico prejmejo Grega Globočnik in Mateja
Sakelšek iz Celja ter Tamara Hunski iz Podčetrtka.
20. nagradno vprašanje: Josh Hartnett, ki se trdo posti v
40 dneh, 40 nočeh, je zadnje čase gostoval pri nas v dveh
vojaških spektaklih. Spomni-
te se vsaj enega od njiju in vstop-
nica se vam bo nasmihala...
Odgovore na dopisnici poš-
ljite na Novi tednik, Prešerno-
va 19,3000 Celje, do ponedelj-
ka, 20. maja (do takrat mora-
jo prispeti!). Ne pozabite nale-
piti kupona in napisati naslova.
Izžrebali bomo tri dobitnike
vstoonic za oeled filma.
Št. 20. - 16. maj 2002
TV VODIC
31
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 16. MAJA, OB 10.10:
POP ČVEK _
Pop design brez Vilija
Po uspešni plošči in pesmi Prihajam do-
mov ter številnih uspešnih koncertih se je
Vili Resnik odločil, da bo spet nadaljeval
samostojno glasbeno kariero. Tako se je s
skupino Pop design še enkrat, tokrat prija-
teljsko, razšel. Ostali štirje člani skupine
so pripravili material za novo ploščo in k
sodelovanju povabili novega pevca. To je
23-letni Miha Herzog iz Dragomerja pri
Ljubljani. Premierno bodo album »Vzhod-
no od raja L« predstavili danes na Radiu
Celje.
SREDA, 22. MAJA, OB 18.00:
FULLCOOL
Prva otroška pop skupina
Pupe
Pupe so štiri živahne deklice, ki so že zgo-
daj začele obiskovati glasbeno igralnico Dam-
jane Golavšek Muzikalček. Damjana je nji-
hove glasove združila v dekliški kvartet, njen
trud pa je bil poplačan že z zmago na otroš-
kem delu Festivala Melodije morja in sonca
2001 v Izoli. Pupe so posnele svoj prvi al-
bum Direndaj s prikupnimi in zabavnimi
otroškimi besedili in v pravi pop izvedbi.
Za vsako pesem so »naštudirale« tudi koreo-
grafijo. Pupe in Damjano Golavšek boste lah-
ko v živo videli 15. junija, ko celjski radijci
pripravljamo prireditev Metuljček za najm-
lajše otroke. Prireditev bo v Ledeni dvorani
v Celju od 14. ure naprej, vstopnine ne bo!
Za metuljčke v obliki balonov bo poskrbel
čarodej Roman Frelih, ki bo prav tako gost v
sredini oddaji. Na Metuljčku bo za otroke
pripravil odrski nastop, v njegovi delavnici
pa se bodo lahko naučili izdelati razhčne
živalce iz balonov.
Pop design
Pupe
TEDENSKI SPORED
90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 16. maia
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno^zabavna
melodija tedna, 5.50 Porotilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zapra-
šenimi bukvomi, 10.00 Novke, 10.10 Pop čvek, 11.00 Novice,
12.00 Novice, 12.20 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.20
Filmsko platno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ponovitev oddaje
Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v
zvezde - z Gordono in Dolores, 24.00 SNOP - skupni nočni
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 17. maia
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobovna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo,
Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15Tarča, 13.40 Halo, Zdravihš-
če Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30
Študentski servis, 20.00 Minute za di(v)joke, 23.00 Dee Jay
Time, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio-
nalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 18. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobavna
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečojnica, 8.00
Porodlo, 8.45 Jock pot, 9.30 Vvrtec na obisk, 10.00 Novice, 11.00
Novice, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo
melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kranika, 17.45 Jack pot, 19.00
Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddajo Ži\nmo lepo s Sašo
Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionolnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 19. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Porodla, 8.45 Jock pot,
9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znond pred mikrofonom,
11.00 Domodh 5,12.00 Novke, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00
Gkisba iz studia Radki Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 20. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavno me-
lodija tedna, 5.50 Porodk) AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00 Porodla,
8.25 Porodk) PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.10 Ponedeljkovo športno
dopoldne, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo
jack, 13.15 Bingo jock, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes,
15.30 Dogodki In odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 18.00 Vaše naj-
ljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in
valdcov, 24.00 SNOP - skupni nomi program lokalnih in regional-
nih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 21. maia
5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Norodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Porodla, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.15 Iz
županove pisarne (oddaja vsakih 14 dni), 10.00 Novice,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.10 Fidiform, zdravstvena od-
dajo, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Radi ste jih
poslušali, 21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Soute
surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 22. maia
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RoSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Porodla, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Mali
0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki
in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full
cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek,
21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godba,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih In regionalnih
radijskih postaj Slovenije
Št. 20. -16. maj 2002
32
TV VODIC
Št. 20. - 16. maj 2002
TV VODIC
33
Št. 20. - 16. maj 2002
34
TV VODIC
Št. 20. - 16. maj 2002
NASVETI
35
Balkoni v rožicah
Za bogato cvetoče rastlinje na balkonih in okenskih policah se moramo dobro pripraviti že na nakup sadik,
sajenje ter nego rastlin
pa bo imelo posajeno bal-
tsko cvetje čim boljše rast-
,pogoje, moramo poskrbeti
ob nakupu cvetličnih ko-
V zadnjih letih lahko tu-
(joma kupimo zelo kako-
jtne cvetlične posode, v ka-
posajeno balkonsko
ptje optimalno razvije ko-
jinski sistem,
fa je nujno potreben za rast
obstoj bujno razvitih in ko-
jh rastlin zlasti v zelo vro-
Ipoletnih dnevih. Od ka-
jfosti in količine razvitih
renin je odvisen sprejem
ie in v njej raztopljenih
mil. Za sajenje najpogo-
je priporočamo plastična
[ita, ki jih lahko ob skrb-
labi uporabljamo tudi več
zapored. Izbiramo lahko
fita različnih dimenzij in
iterialov (plastika, lonče-
a, les,...), velja naj le pra-
j, da sadimo v dovolj pro-
irna, čista in nepoškodo-
la korita, ki naj imajo pod-
rek, v katerega lahko od-
ajo odvečne količine z za-
mjem dodane vode.
iajbolj uporabna so kori-
ki so široka od 18 do 24
lin visoka do 22 cm. Čle-
na velikost balkonskih
aj ali okenskih polic iz-
imo med koriti različnih
Ižin in sicer od 30 do 100
(.Najbolj pogosto sadimo
orita dolžine 40, 60 ali 80
t ki jih lahko prenašamo
in prestavljamo. Korito naj
bo dovolj čvrsto in trdno, da
ga visoke poletne tempera-
ture ne uničijo prehitro (zvi-
janje, pokanje, lomljenje). V
zadnjih letih so se uveljavila
tudi korita z vodno rezervo,
z merilcem nivoja vode in
možnostjo izpusta potencial-
nih viškov vode v določenih
trenutkih (pretirano zaliva-
nje, meteorne vode v kori-
tu...). So malo dražja, ven-
dar z njimi prihranimo pre-
cej časa pri zalivanju.
Ljudje uporabljajo še mno-
go drugih posod. To je sicer
priročno, a mnogokrat zelo
neestetsko za okolico, kot tu-
di za v njih rastoče okrasne
rastline. Zato odsvetujemo
vse posode, ki niso v osnovi
namenjene sajenju balkon-
skega in drugega cvetja (po-
sode za smeti, kovinska ve-
dra, ostanki vinskih sodov in
lesenih vrčev, posod za bar-
vo, konzerv...). Bolj primer-
ne so plastične ali glinene po-
sode ali korita.
Zemlja za
sajenje in
nakup sadik
Zemlja ali substrat za saje-
nje je osnova za rast in razvoj
rastlin. Le v kakovostni in pri-
merno kislih substratih lah-
ko pričakujemo hitro spom-
ladansko rast korenin posa-
jenih sadik. Sadilni substrati
rastlinam nudijo oporo in jim
omogočajo oskrbo z vodo in
raztopljenimi hranili.
Sposobnost zadrževanje vo-
de je pomembna lastnost sa-
dilnega substrata, odvisna je
od vsebnosti glinenih delcev
v substratu. Sodobni in pro-
fesionalni substrati so priprav-
ljeni z mešanjem različnih ti-
pov šote (bela, črna), gline-
nih delcev ali bentonita, raz-
ličnih vlaken (kokosova, pal-
mina, bombaževa, lesna vlak-
na), delov preperelega kom-
posta in dodatkov granulira-
nih mineralnih gnojil. Mno-
gim profesionalnim substra-
tom so dodane snovi za izbolj-
ševanje fizikalno kemičnih
lastnosti tal, kot so vermiku-
lit, prelit, kamninske moke
(Ca) in peski (kremen).
Mnogi gojitelji okrasnih rast-
lin si sami pripravljajo in me-
šajo substrate iz domačih su-
rovin (komposti). Takim ma-
terialom je priporočljivo do-
dati nekaj šote ali drugih pre-
perelih lesnih ali kokosovih
vlaken, da pridobimo ustrez-
no kislost substrata. Mnogi do-
ma kompostirani materiali da-
jejo zelo kisle komposte, ki
pa vsem rastlinam ne ugajajo.
Zelo pomembna lastnost pri-
pravljenega substrata je čim
višja zračna kapaciteta oziro-
ma sposobnost zadržati primer-
ne količine zraka, ki bo po-
magal pri oskrbi rastlinskih ko-
renin s kisikom in bo prepre-
čeval anaerobne rastne pogo-
je. V zračnih porah substrata
se bo tudi veliko lažje zadrže-
vala dodana in rastlinam po-
trebna voda. Zračnost tal do-
sežemo z že omenjanimi do-
datki, od katerih imajo po-
membno vlogo šote oziroma
šotni substrati.
Če imamo namen saditi
rastline, ki potrebujejo bolj
kisle rastne pogoje, je pri na-
kupu substrata še posebej po-
membno, da smo pozorni na
njegovo kislost oziroma pH
vrednost; slednje mora biti
razvidno na embalaži (vre-
či). Kisle substrate zahteva-
jo surfinije, milijon zvonč-
ki, bakope, brahikome; za
vzgojo surfinij je potreben pH
okrog 5 do 6,5.
Nakup je najpomembnej-
ša faza zasnove in zasaditve
cvetličnih posod in korit za
balkone in okenske police.
Najbolje je, če se že pred na-
kupom vsaj okvirno odloči-
mo, kaj želimo, kjoliko sadik
potrebujemo in se šele potem
odpravimo v vrtnarijo. Bolje
bomo nakupili, če bomo ve-
deli, kako mora izgledati zdra-
va, čvrsta, dobro prehranje-
na in negovana sadika. Tak-
šne rastline imajo zbito rast,
razvite stranske poganjke, li-
sti so normalno zelene barve
in bi naj ne bili nepravilnih
deformiranih oblik.
Sajenje
balkonskega
cvetja
Strokovna vzgoja sadik za-
gotavlja zdrave sadike, ki ni-
majo znakov napada bolez-
ni ali škodljivcev. Kupci imajo
zelo radi, kar je tudi prav, da
prvi cvetovi na sadikah že cve-
tijo in so vidni tudi že ostali
popki, kar daje zagotovilo,
da se bodo rastline po presa-
ditvi res lepo razcvetele. Sa-
dike, ki imajo korenine do-
bro in enakomerno preraš-
čene v celotni koreninski gru-
di, so kakovostne in najbolj
primerne.
Navijanje korenin v kro-
gu na dnu lončka nakazuje
na to, da je sadika stara. Imela
bo težave po presajanju za-
radi slabšega ukoreninjenja
v posajen substrat. Po presa-
ditvi sadik v korita ali v obe-
šanke le-teh ne izpostavljaj-
te takoj zunanjim vremen-
skim pogojem, ampak jih na
to pripravimo postopoma.
Ob morebitnih ohladitvah jih
umaknite v zavetje ob steno
hiše ali balkona. Postopno
prilagajanje na zunanje vre-
menske pogoje je odločilno
in pomembno za uspešno na-
daljevanje rasti in razvoja po-
sajenih sadik v posode, v ka-
terih bodo nadaljevale s svo-
jo rastjo čez leto.
Po presaditvi začnemo s pr-
vim gnojenje šele po treh do
štirih tednih, ^j ima večina
profesionalnih substratov do-
dana dolgotrajna gnojila, ki
rastlini omogočajo prehranje-
nost daljše obdobje. Z rastjo
sadik se bo povečevala tudi
potreba po vodi. Za večino
okrasnega balkonskega cvet-
ja velja, da je najboljša meh-
ka voda za zalivanje. V naših
naravnih razmerah je takšne
malo, saj imamo po večini tr-
de vode, s katerimi hitro vpli-
vamo na spremembo kislosti
substrata. Zaradi soli v trdi vo-
di se kisli substrati spreme-
nijo v bazične, v njih pa rast-
line, kot so npr. surfinije, ne
uspevajo dobro. Zato je pri-
poročljivo za zalivanje upo-
rabljati »postano vodo« iz od-
prtih posod, v katerih se del
Ca in Mg soli obori in se na-
redi usedlina na dnu posode.
Za zalivanje lahko uporablja-
mo poleg postane vode tudi
kapnico in deževnico.
Z zalivanjem ne pretirava-
. mo, ker lahko pride do gnitja
in propadanja rastlin. Kasne-
je, ko potrebe po vodi nara-
stejo zaradi vedno večjih rast-
lin, naj velja pravilo, da zali-
vamo v tistem delu dneva, ko
bodo rastline čim krajši čas os-
tale omočene. To je ponavadi
zgodaj zjutraj ali pozno po-
poldne, nikakor pa ne zvečer.
Katero balkonsko cvetje
bomo izbrali, je odvisno od:
prostora (mesta), kamor bo-
mo postavili posajena kori-
ta (balkon, okenska polica)
in lege (sončna, senčna ali
polsenčna), časa, ki ga bo-
mo imeli za oskrbo (zaliva-
nje, gnojenje, trganje odcve-
telih cvetov, varstvo pred ško-
dljivci in boleznimi), okusa
in želja po novostih, ki so
nam vsakoletno na voljo.
Možnosti je zares veliko.
IGOR ŠKERBOT,
univ. dipl. inž. agr.
BIOKOLEDAR
Št. 20-16. maj 2002
36
ZA AVTOMOBILISTE
Dobra prodaja
focusa in street ica
Fordov focus je dobil po-
membno priznanje tudi s
tem, ko je bila ugotovljena
kvaliteta njegove izdelave.
Pred časom pa so iz podjet-
ja sporočili, da so v nemški
tovarni v Saarlouisu nare-
dili dvomilijontega focusa.
Lani je Ford prodal 917 ti-
soč focusov, kar pomeni, da
naj bi bil to najbolje proda-
jan avtomobil na svetu. Ta-
ko Ford prehiteva nekatera
velika avtomobilska imena
stare celine. V omenjeni
nemški tovarni naredijo na
dan 1830 focusov, kar 77 od-
stotkov vseh pa izvozijo.
Pred časom smo pisali tu-
di o malem fordu ka, ki se
v kabrioletski različici ime-
nuje Street ka. Nekaj časa
ni bilo čisto jasno, ali bo
avto doživel serijsko izde-
lavo, sedaj pa o tem očitno
ni več dvoma. Da bo šel av-
to, ki ga bodo začeli proda-
jati v prvi polovici prihod-
njega leta, dobro v promet,
naj bi po svoje poskrbela tu-
di znana avstralska pevka
Kylie Minoque, ki jo bo
spremljal na njeni evropski
turneji.
Ford focus - najbolje prodajan avto ta hip.
Na sliki: subaru forester.
Subaruji pri novem zastopniicu
Subaru je v zadnjih letih na slovenskem trgu zamenjal kar nekaj zastopnikov, vendar
večina s temi avtomobili ni napravila prav velikega posla. Povsem novo ime v tej zgodbi je
ljubljanski Interservice, podjetje, ki ima pod drugim imenom v svojih rokah tudi zastops-
tvo za rusko Lado. Interservice je subaruje že začel prodajati, prva pošiljka je po njihovih
trditvah že pošla. V prihodnjih tednih bodo odprh nov servis in tako naj bi se subarujem in
njihovim lastnikom v prihodnjem pisali nekaj boljši časi.
Sredi poletja
prestižni voHcsiniagen
Nekako sredi poletja naj
bi nemški Volksvvagen pred-
stavil svoj novi veliki av-
tomobil, ki ga imenujejo
phateon. S tem vozilom bo-
do konkurirali recimo mer-
cedesu S, pa BMW serije 7,
vsekakor tudi hišnemu au-
diju A8, ki bo letos prav ta-
ko nov.
Pri VW namreč ocenujeje-
jo, da je v tem najvišjem raz-
redu od 200 do 250 tisoč kup-
cev. Zanimivo pri novem
volksvvagnu je med drugim to,
da si bo delil tehologijo sku-
paj z novim audijem A8, saj
bosta imela oba avtomobila
enak štirikolesni pogon {quat-
tro), poleg tega pa tudi mo-
tor (12-valjnik). Pri VW tudi
menijo, da bosta novi audi A8
in novi BMW serije 7 usmer-
jena bolj k športno naravna-
nim kupcem, medtem ko naj
bi se phateon bolj prikupil lju-
dem, ki so sedaj kupovali mer-
cedesa S. Po sedanjih napo-
vedih naj bi phateon stal m
100 in 140 tisoč mark, pri V
pa pričakujejo, da bodo v|
vem letu prodali približnoi
dem tisoč avtomobilov, nj
pa naj bi se prodaja zlagoi
povečala do številke 12;
morda 15 tisoč. Vsekakor!
zanimivo opazovati nemi
boj v tem prestižnem raa
du, in to še posebej zaradi]
ga, ker se vsi štirje tekmi
pojavljajo z bolj ali manji
vim vozilom.	■
VW phateon, pripravljen na boj za kupce.
- Št. 20 - 16. maj 2002
ZA AVTOMOBILISTE
37
Paeinioo Motor pri
General Motorsu
liižnokorejski koncem
^vvoo je že nekaj let v glo-
krizi, kar seveda velja
jj za Daevvoo Motor, avto-
jliilski del te velike korpo-
jje. Sedaj sta ameriški Ge-
pl Motors in Daevvoo do-
p dogovor, saj je ameriš-
lavtomobilska hiša posta-
67-odstotni lastnik Dae-
joja Motor, za kar je od-
fla vsega 197 milijonov do-
rjev.
1(0 so pred časom začeli
[odajati Daevvoo Motor, je
Jo zanimanje zelo različ-
) Med možnimi kupci je
[ameriški Ford, ki je po-
ijal skoraj sedem milijard
ilarjev, vendar si je nato pre-
jslil. Kmalu se je pojavil Ge-
ral Motors, ki je z Daewoo-
npred časom že posloval.
saj so z njegovo pomočjo na-
stali recimo daevvoo racer, pa
espero ipd. Ko sta Daevvoo
in z njim Daevvoo Motor za-
bredla v težave, je postalo
kmalu jasno, da sta tudi iz-
jemno zadolžena; govorilo se
je o kar 60 milijardah dolar-
jev.
Zato niti ne čudi nizka ce-
na, za katero so Američani
kupili dve domači tovarni, ki
lahko v letu dni izdelata do
500 tisoč vozil, in tovarno v
Vietnamu, medtem ko je
preostalih 16 tovarn še ved-
no v rokah Daevvooja. To ve-
lja tudi za zelo veliko avto-
mobilsko tovarno na Polj-
skem, ki je prav tako v glo-
boki krizi in je očitno, da je
ne čaka posebej rožnata pri-
hodnost. Daevvoo Motor bo
ohranil svoje ime oziroma
blagovno znamko na doma-
čem trgu in na tistih, na ka-
terih je bil že sedaj uspešen,
medtem ko naj bi na drugih
avtomobile prodajal pod
znamko ene izmed tovarn
koncema GM. Novo podjet-
je bo prevzelo tudi del trgov-
ske mreže predvsem v zahod-
ni Evropi.
Jasno je, da se hoče GM s
tem nakupom zasidrati na
korejskem trgu, kajti v zad-
njih letih se je Daevvoojev de-
lež zmanjšal z nekdanjih 25
na vsega 15 odstotkov. V Južni
Koreji so pred veliko gospo-
darsko krizo letno prodali
približno milijon avtomobi-
lov, od tega pa si največ odtr-
gale južnokorejske avtomo-
bilske tovarne.
Daevvoo tacuma
Posebne različice toyote MR-2
Japonska Toyota, največja tovarna iz dežele vzhajajočega sonca, bo ponudila vsega sto
Bebnih izvedenk toyote MR-2 competition. Avto se bo od običajne izvedenke razliko-
ipo belih kolesnih 17-palčnih platiščih, belo obarvanih vratih in motornem pokrovu,
nem usnju na sedežih ipd. Seveda bo posebna tudi cena, saj bodo hoteli za avto dobrih
1 tisoč evrov. In še posebnost: kupec bo dobil tudi vetrovko s simboli formule 1, kjer se
!)yota prav tako preskuša.
Drago parkiranje v Londonu
Bolj ali manj je znano, da se večina evropskih in seveda drugih mest srečuje z velikimi
iilregami pri zagotavljanju ustreznega prostora za parkirišča. Imeti parkirno mesto je seveda
^egij, po drugi strani pa postajajo stroški parkiranja čedalje višji. Vsekakor je v samem
tovnem vrhu londonski West End, kjer stane ura parkiranja nič manj kot 15 funtov!
Audi A6, poslovni avto leta v Sloveniji.
Izbrali menedžerski
in poslovni avto leta 2002
v organizaciji revij Manager in Gospodarski vestnik je bil letos že tretjič izbran poslovni
in menedžerski avto leta. 2002. Tako so za menedžerski avto letošnjega leta izbrali novi
BMW serije 7, medtem ko se je na drugo mesto uvrstil lanski zmagovalec mercedes benz S,
tretje pa je osvojil volvo S80. V izboru za poslovni avto letošnjega leta je znova prvo mesto
osvojil lanski zmagovalec audi A6, in sicer pred mercedesom razreda C in audijem A4.
Maserati quattroporte v
limuzinski izvedbi?
Italijanski maserati je že ne-
kaj časa v Ferrari j evi oziro-
•ma Fiatovi lasti in mu gre mor-
da prav zaradi tega bistveno
bolje kot pred leti, saj se je
prodaja GT3200 in spiderja
precej povečala. Sedaj pa v
tovarni načrtujejo izdelavo
novega avtomobila oziroma
quattroporta v limuzinski raz-
ličici in z VB motorjem. S tem
avtomobilom naj bi vozili v
zelje mercedesu razreda S in
BMW serije 7, oblikovanje pa
je zaupano italijanskemu moj-
stru pločevine Pininfarini. Kot
pravijo, naj bi se quattropor-
te v limuzinski varianti na sve-
tu pojavil leta 2003. Za po-
gon naj bi skrbel V8 bencin-
ski motor z gibno prostorni-
no 4,2-litra in s 385 KM. O
ceni in vseh drugih podrob-
nostih je ta hip še prezgodaj
govoriti.
Prenova za
volvo S/V40
Čeprav bo švedski Volvo
svoj avtomobil S/V40 iz-
deloval le še približno le-
to dni, se je odločil za rah-
lo prenovo. Tako bo avto
dobil nova kolesa oziroma
kolesna platišča, drugačne
odbijače, v notranjosti pa
bodo spremenili sedežne
prevleke, volan, drugačni
bodo instrumenti ipd.
Honda prenovila S2000
Japonska Honda je za leto 2002 nekoliko prenovila
hondo S2000, športni roadster.
Tako bo zadnje okno v platneni strehi res stekleno in ne več
plastično in zato tudi ogrevano, malenkostne, sicer komaj
opazne, bodo tudi spremembe na karoseriji spredaj in zadaj.
Ali se bo zaradi tega spremenila tudi cena, še ni znano.
Št. 20-16. maj 2002
38
'GLASBA
»Oder je moje življenje!«
Ko srečamo glasbeno divo Josipo Lisac, se nam morda zazdi, da je tisti lik iz njene pesmi ona sama: »Boginja«
Petek, 10. maja. Sloven-
ska filharmonija v osrčju
Ljubljane, nekaj metrov
nad Ljubljanico. V zraku
pričakovanje, vznemirje-
nost: kdaj, kje, kako se bo
prikazala.
Ugasnejo luči, prostor pre-
plavi tišina, nato električni
orgelski zvok omami večino
in poveča hrepenenje... Kon-
čno se, spredaj na levi, poja-
vi: njena karizma, eleganca,
lepota, veličastnost. Odeta v
oprijeto črnino z ekstrava-
gantnim pokrivalom zažari
v nepopisni mirnosti. Magič-
na intonacija, glasovne akro-
bacije, čarobnost... Ave Ma-
na. Slik, zvokov, občutkov,
doživetij, ki se v plesu žaro-
metov in dimnih zaves zvr-
stijo do legendarne Mogle na
koncu, pa ni moč opisati.
Kakšni so vtisi, občutki
z nocojšnjega koncerta? Mi
sedimo v dvorani, vi pojete?
Da, prekrasno. A vi ne se-
dite, temveč poslušate - jaz
pojem, vi poslušate. To je
energijska povezava, preta-
ka se prava energija, kar je
težko doseči. Zato so mi lju-
bi zlasti manjši prostori, ker
smo bližje drug drugemu in
se bolj čutimo. To mi je všeč,
bolje se počutim v takšnih
sredinah - ko ste vi tu, jaz tu.
Pred seboj vidimo osebo, kar
je čudovito! Kadar je dvora-
na zelo velika, na primer s
pet tisoč ljudmi, se nič ne vi-
di, megla je...
Izžarevate izjemno ener-
gijo - kje, kako jo nabirate?
Iz sebe. Imam vašo ener-
gijo: jaz jo dajem vam, vi jo
dajete meni. Ničesar ne bi
zmogla brez vas. Kaj bi sploh
lahko dala - kakšno veličino,
kakšen izraz, če vas ne bi bi-
lo tu? V savni ali kopalnici
pred ogledalom, ko si pripra-
vim kopel, izberem glasbo,
pojem sebi, kar je čudovito.
Doma vadim sama s seboj -
pomeni: imam sebe, lahko
sem sama s seboj. Prekrasno.
A da bi lahko pokazala ta-
lent, prenašala sporočila (o
ljubezni, slovesu, srečanju,
fantu, smrti), potrebujem ne-
koga, da me posluša. Tudi vi
potrebujete nekoga: da ga lah-
ko poslušate. Torej drug dru-
gega poslušamo - vi mene, jaz
vas. V tem je smisel! Le da
sem sama glasna in se moja
čustva izražajo glasno, vi po-
slušate in ste tihi, a čustva po-
tujejo. Glasba je večna in po-
membno je, da tisto, kar no-
sim v sebi ali preživljam, čus-
tveno doživljam, prenesem
vam, ki moja sporočila čus-
tveno sprejemate. To je veli-
ka stvar in smisel biti.
Kako preživite ure pred
nastopom, koncertom?
Malo težje je, kadar moram
potovati, predvsem z avtomo-
bilom, česar nimam rada. Po-
vsod me zebe, želim odpreti
vrata, a mi povsod piha...
Pravzaprav, ta moj koncert se
je začel že pred petimi dnevi.
Včeraj sem ga imela sama s
seboj: vse pesmi sem prepe-
la, vmes mi je zvonil telefon
in sem malo klepetala, vno-
vič pela, se spraševala, kaj bi
obleka... Vse to živim, pred
koncertom. Glasba je življe-
nje, ne posel. Koncentriram
se, potem tresem kako bo, ali
bo glas OK, včasih se zaradi
njega štiri dni pred koncertom
divje ustrašim: "Joj, joj, joj!?"
Kaj se dogaja na vašem
ustvarjalnem področju?
Konec septembra izide
plošča, posneta na koncertih
- večinoma na zagrebškem,
ki je bil posvečen Karlu. Sne-
mali smo tudi Križanke, Lent
festival, Škofjo Loko, tako da
smo izbrali tri ali štiri sklad-
be iz Slovenije, kar je zelo
lepo. Torej: dvojna zgoščen-
ka, z naslovom Josipa Lisac
live. Malo se ukvarjam tudi
s tem, saj so potrebni razgo-
vori z založbo in tako dalje.
Ali je to tisto, čemur se
zdaj najbolj posvečate - za-
sebno, glasbeno?
Pa, veste kaj, nimam za-
sebnosti - vse je posvečeno
temu, kar sem. Vendar, ukrad-
la bom trenutke, da bodo mo-
ji... Javna oseba sem, odkar
sem stopila na sceno. Scena
je moje življenje! Ni ničesar
drugega. V vsem tem sem lah-
ko le svoja, preprosta, nor-
malna - to si želim.
In ko me kdo vpraša: »Kaj
po velikih aplavzih?« Niče-
sar ni, vse je normalno: vse
gre naprej, vse gre naprej...
Očarali so me slovenski
stavki, ki ste jih nocoj po-
vedali kar nekaj. Kdo ali kaj
se skriva za njimi - morda
tukajšnji prijatelji ali pogo-
sti obiski Slovenije?
Pa... res je, tukaj imam pri-
jatelje in zelo drage ljudi,
pravzaprav že dolgo, vaauu.
Joj, kako je bilo, ko sva z Ja-
nezom Bončino zapela Olu-
ju z Mladimi levi? Dobro! In
vedno znova pridejo novi pri-
jatelji, kar je čudovito, to mi
je všeč.
Mislim, da je Slovenija ena
... no, tako bi rekla, in sicer
zelo iskreno, zdi se mi po-
membno, da daje umetnosti
možnost, da se izrazi. OK,
imamo komercialnost, ma-
sovnost, mnogo ljudi, vendar
tudi veliko skupino, ki želi
umetnost! E, tu je Slovenija
pravzaprav precej pred Hrvaš-
ko. Ta je v kaosu, evo. Hr-
vaška je zame kaos, to mo-
ram priznati. Nekaj se je zgo-
dilo pri nas, moralo se je, OK.
Nekaj, kar smo že imeli, smo
pozabili. Morda smo se pre-
dali nekim trenutkom, nekaj
smo zagrešili, a bomo popra-
vili.
MOJCA VOČKO
Petek, 28. junij:
koncert Josipe Lisac
na Celjskem gradu.
Full cool demo top
v oddaji Full Cool smo minuli teden pripravili rubriko
Full Cool Demo Top, v kateri smo predstavili duete oziro-
ma skupine.
Dekleta z Vranskega - Patricija Nemivšek, Sanja Marn,
Nina Kristovič in Teja Goropevšek - so predstavile sklad-
bo Ostati tu ne smem. Sestri Špela in Saša Gajer iz Šmarja
pri Jelšah sta v glasbenem ateljeju Goda v Celju posneli skladbo
Take me to your heaven. Anita Čretnik, Nina Kos, Tjaša
Kos in Katja Lilija so se odločile, da posnamejo skladbo Jaz
grem naprej.
Napišite, katera skladba vam je bila najbolj všeč, vaše ku-
pončke pa pričakujemo na naslovu: Novi tednik & Radio Ce-
lje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom: za Full Cool Demo
Top. Zmagovalka meseca aprila, ki je dobila največ kuponč-
kov in SMS sporočil, je Barbka Peskar s skladbo Mama.
SIMONA BRGLEZ
® PATRICIJA, SANJA, NINA, TEJA - OSTATI TU NE SMEM
(D ŠPELA IN SAŠA GAJER - TAKE ME TO YOUR HEAVEN
(D ANITA, NINA, TJAŠA, KATJA - JAZ GREM NAPREJ
EKSPRES EKSPRES
•	Sredi vzhodnoevropske
turneje se bo 30. maja s svo-
jo spremljevalno skupino Ra-
dio Bemba v ljubljanskih Kri-
žankah ustavil Manu Chao.
Popularni francoski glasbe-
nik in ganja-man bo predstav-
ljal godbo s svojega lanske-
ga albuma »Proxima Estačion:
Esperanza«, s katerega je pred
nedavnim izšel že četrti sin-
gle »Mr. Bobby«. Vstopnice
so že naprodaj, tudi v celj-
skem Big Bangu.
•	V okviru zdaj že tradicio-
nalnih Dnevov mladih in
kulture, ki se bodo začeli da-
nes, trajali pa bodo vse do
nedelje, 26. maja, bo poleg
ostalih umetnikov nastopilo
tudi cel kup glasbenikov. Že
jutri, 17. maja, bo v velenj-
skem Mladinskem centru Lig-
nit underground festival z
nastopajočimi N.E.W.S (Ve-
lenje), Klinični Testiranci
(Velenje), Kaoz (Velenje),
Khons (Lendava), Special De-
livery (Prebold) in Kord
(Slov. Konjice). V soboto, 25.
maja, pa bo na velenjskem
gradu mini rok festival na ka-
terem bodo poleg kultne ame-
riške zasedbe Consolidated,
ropotali še Psihomodo pop.
Urban & 4, Niowt, Štirje pravi
dedci in Man Zero.
NAPOVEDUJEMO: V sobo-
to, 25. maja 2002, ob »piše v
programu« uri, vas vabi Krč-
ma pri Zamorcu na ENO IN
EDINO UPANJE, to je PRE-
NOS EVROVIZUSKE POPEV-
KE 2002 na velikem platnu
Krčme, kjer bomo spet sti-
skali pesti za naše fante, ki
bodo naskakovali prestol sta-
re celine. Za Celje tako po-
memben dogodek pa bo ko-
mentiral v živo... O tem pa
naslednji četrtek.
Št. 20-16. maj 2002
GLASBA
39
MED NOTAMI
Jernej Dobrotinšek s sode-
fl je na Ljubečni pripravil
jjiostojni koncert ansambla
jfzi Celjski. Gostje so bili
pski pevski zbor Ljubečna s
(fovodko Vido Bukovac in
jarnbel Navihanke.
^sambel Vaški veseljaki
pobja je posnel prvi dve
Ijdbi za prvo kaseto Ko Iju-
^en potrebuješ in Ko očka
^tni dan slavi. Vodja an-
jibla Dolfi Volasko je po-
jal, da snemajo v studiu Zlati
old in se pripravljajo za le-
jnji Ptujski festival. Tja se
io poskušali uvrstiti pre-
ipredizbora, ki bo 25. ma-
vDrsteniku. Za pet do šest
jstili mest se bodo potego-
H ansambli Franca Veglja,
ow band Klobuk, Franc
idoner s prijatelji, Pogum,
5ld veseljaki. Ptujski graš-
d. Jasmin, Marjan Drofe-
■ Štajerski kvintet, Atom-
[, Viharnik, Vrhove in Uni-
L Na podlagi že osvojenih
;rad ter odločitvi strokov-
ikomisije so se na festival,
bo 12. julija, neposredno
rstili ansambh Štrk, Špik,
Ezi Celjski, Podkrajski fant-
Klaužar, Modrijani, Dina-
a in Kompromis.
Glasbena prireditev »Med di-
imi šmarnicami« bo pri go-
fc Draksler v Tremarjih v
ieljo, 26. maja, s pričetkom
točno opoldne, ob 12. uri. To-
krat bodo nastopili ansambel
Primoža Založnika iz Vitanja
(letošnji finalist festivala Vur-
berk 2002), vse bolj priljub-
ljena najmlajša glasbena sku-
pina v Evropi Polka punce.
Ljudski pevci s Prevorja, Ve-
seljaki iz Dobja, Tremarski du-
kat z Rečiškimi pevci, dvojči-
ci Lenko s citrami, trio Franje
Marguč iz Loč pri Poljčanah,
ansambel Pok iz Laškega in 01-
gica Trbovc iz Zg. Rečice.
•	Kulturno društvo Graška
gora je podaljšalo rok za pri-
jave za sodelovanje na 26. fe-
stivalu narodno zabavne glas-
be, ki bo 18. avgusta na Graš-
ki gori. V rednem roku do 15.
maja se je prijavilo deset an-
samblov. Novinci se morajo
predstaviti z demo posnetki,
strokovna komisija pa bo od-
ločila, kdo bo sprejet na fe-
stival. Naslov: KD Graška go-
ra, za festival, Graška gora 26,
Podgorje 2381.
•	Znani so finalisti 11. festi-
vala Vurberk 2002, ki bo 15.
junija. Nastopili bodo an-
sambli Vigred, Brodniki, Mo-
drijani, Pogum, Navihanke,
Viharnik, Gorski cvet. Bre-
žiški flosarji. Založnik iz Vi-
tanja, Krjavelj, Marjan Dro-
fenik, Zreška pomlad. Pohor-
ski kvartet in Unikat iz Gori-
ce pri Slivnici.
Po dvanajstih letih
ponovno skupaj
Odlični tercet legendarne-
ga ansambla Avsenik (od le-
ve) Joži Kališnik, Alfi Nipič
in Jožica Svete po dvanaj-
stih letih ponovno snema in
nastopa skupaj. Odlični pev-
ci so pri Avsenikovem an-
samblu skupaj nastopali
dolgih sedemnajst let, zad-
njih dvanajst let, kar ansam-
bel ne deluje več, pa so vsak
po svoje orali glasbeno pot.
Na pobudo Grege Avseni-
ka so se letos februarja po-
novno zbrali, zapeli in bili
na srečanju Pod Mengeško
marelo sprejeti s pravimi ova-
cijami. To jim je dalo polet,
da so se dogovorili za ponovno
skupno sodelovanje. Doslej
so v studiu And v Slovenski
Bistrici posneli že več kot de-
set Avsenikovih in Nipičevih
uspešnic, med katerimi so tu-
di Vse moje misli (tak bo tu-
di naslov plošče, ki naj bi izšla
še pred letošnjim poletjem).
Lepo je biti muzikant, V ti-
hem, mirnem gozdu, Samo
enkrat se živi. Samo še en vr-
ček, Srečno, nasvidenje, Mo-'
ja sanjarjenja in druge.
Alfi Nipič je o ponovnem
srečanju in nastopanju treh
tudi sicer dobrih prijateljev
takole pripovedoval: »Vajo
smo naredili kar pred snema-
njem v mojem studiu in z
manjšimi popravki v enem
snemanju posneli štiri sklad-
be. Tako gladko smo lahko
delali zaradi dobrega spomi-
na in odličnega sodelovanja.
Vedeti je treba, da je trogla-
sno petje zahtevno, zato smo
naših posnetkov izredno ve-
seli. Vse skladbe smo posne-
li z mojim novim ansamb-
lom. Če bodo ljudje želeli,
bomo tudi nastopali in po-
novno veselo prepevali.«
O oživitvi delovanja Av-
senikovega pevskega terce-
ta je bil seznanjen tudi Slav-
ko Avsenik, ki je pobudo
pozdravil in zaželel pevcem
veliko novih uspehov. Žal
pa ostali člani legendarne-
ga Avsenikovega ansambla
niso več pri taki moči, kot
tercet. Kitarist Lev^Ponikvar
in Franc Košir sta že pokoj-
na, Albin Rudan je težko bo-
lan, Slavko Avsenik vse red-
keje prime za harmoniko,
podobno je z Mikom So-
som. V naše skupno veselje
pa nam ostaja več kot 700
posnetih Avsenikovih avtor-
skih melodij z različnimi
muzikanti in pevci ter po no-
vem tudi kmalu izdana no-
va plošča oživljenega pev-
skega terceta.
TONE VRABL
Klaužarjeve nove melodije
Ansambel Braneta Klaužarja je po
dveh letih ponovno presenetil z novo
kaseto in ploščo z imenitnimi avtor-
skimi melodijami, ki so nadaljevanje
prejšnje uspešne bere zbrane na enaj-
stih kasetah. Po jubilejnem koncertu
v Kulturnem centru Laško je želel Bra-
ne Klaužar izdati dve kaseti, vendar
se je kasneje odločil za eno, medtem
ko je mnogo »odvečnih« avtorskih me-
lodij odstopil mladim glasbenim sku-
pinam, med katerimi trenutno izsto-
pata predvsem Modrijani in Unikat.
Brane Klaužar ponavadi napiše več
melodij in jih prinese na vajo, kjer jih
se z ostalimi člani ansambla dogovori-
jo, kaj bodo posneli in kaj bodo prelo-
žili na koga drugega. Člani imajo tudi
navado, da vsak izbere oziroma napo-
ve skladbo, ki bo dosegla uspeh pri ob-
činstvu. Zanimiva je zgodovina ene naj-
lepših Klaužarjevih avtorskih pesmi v
zadnjem obdobju, Mamine rute. Pesem
je Klaužar poslal na natečaj za festival
Slovenske polke in valčka, kjer pa so
jo člani komisije zavrnili kot »nepri-
merno«. Hja, danes pa je prava uspe-
šnica.
Posebnost nove kasete in plošče je
tudi v pevcu Marku Semprimožniku,
ki je solist kar pri treh pesmih. Novost
je tudi med člani, saj se prvič pojavlja
Vilko Hauptman, ki igra tudi viohno,
kar bo vsaj pri nekaterih melodijah da-
lo Klaužarjevemu igranju novo, še raz-
košnejšo barvo. Člani so Brane Klau-
žar, Marko Semprimožnik, Romana Ca-
futa, Vilko Hauptman in Robi Ribič.
Ansambel se je odločil, da bo po nekaj
letih znova nastopil na festivalu, in si-
cer 12. julija na Ptujskem festivalu.
Na novi plošči je sedem avtorskih del
Braneta Klaužarja za katere so tekste
napisali Fanika Požek, Jože Galič in
Franc Černelč. Klaužarjevi pa so ostali
zvesti tradiciji in so na ploščo uvrstili
tudi koroško narodno Je pa sobota zve-
čer. Znano je, da so vsi odlični pevci,
ki so pred leti na Ptujskem festivalu do-
bili tudi Korenovo plaketo.
TONE VRABL
TV OKO ZA ODROM
Na dobrodelnem koncertu Luč-
ka v očeh v Šentjurju je v gardero-
bah med nastopajočimi prišlo do
zanimivih pogovorov. Oto Pestner
(desno) se je s člani Kvinteta Dori
(od leve Anti Gubenšek ter bratje
Primož, Marko in Boris Razbo^-
šek, manjka novi član Boštjan Per
iz Mengša) pogovarjal o dokonča-
nju tretje kasete in zgoščenke, ki
jo snemajo v studiu Metro v Ljub-
ljani. S snemanjem bi radi konča-
li do 26. junija, ko bo Kvintet Do-
ri odpotoval na štirinajstdnevno tur-
nejo po Kanadi, kjer bo imel šest
do sedem koncertov. Fantje so bi-
li s predlogi velikega strokovnja-
ka, ki rad pomaga mladim glast3e-
nikom, zelo zadovoljni, saj se za-
vedajo, da pomeni to sodelovanje
zagotovilo za uspeh.
TV
Št. 20-16. maj 2002
40
NASVETI
Kraljevska
vrtnina na
naših mizah
Špargelj (Asparagus offi-
cinalis), nekateri ga poime-
nujejo tudi beluš, vrtni be-
luš, gojena beluša, pojalni-
ca, pojanka, smrečica, je zel-
nata trajnica, ki jo najdemo
prostorastočo tudi v naravi.
Po najnovejši botanični raz-
vrstitvi spada v družino be-
luševk (Asparagaceae). Na
istem mestu ga lahko goji-
mo tudi 20 let. V Sloveniji ra-
stejo štiri vrste šparglja in si-
cer: navadni, lasasti, obmor-
ski in ostrolistni špargelj.
Ta zanimiva in vsestransko
zdravilna rastlina izvira iz Ma-
le in Vzhodne Azije ter je poz-
nana že kakih 4000 let. Ce-
nili so jo stari Egipčani, Gr-
ki in Rimljani, prvič pa jo
omenja kot zdravju koristno
sam Hipokrat, že 400 let pr.
n. št. Znano je, da so nekate-
ri narodi, med njimi še po-
sebej Rimljani, šparglje ze-
lo cenili oz. oboževali pa če-
prav je bila njihova cena ta-
ko visoka, da so jih bili de-
ležni le naj premožnejši.
Tudi kasneje v srednjem ve-
ku se je po zaslugi Ludvika
XIV. kulinarična in zdravilna
vrednost šparglja večala. Še
vedno pa je bilo uživanje
špargljev domena kraljev, kne-
zov, duhovščine ter drugih ari-
stokratov. Od takrat se špar-
gelj ponaša z vzdevkom kra-
ljevska vrtnina. Vendar pa so
ga kljub vsemu počasi a vztraj-
no pričeli gojiti na vrtovih pre-
možnejših meščanov, v poseb-
nih glinenih zvonovih, pod ka-
terimi so pridelali zelo oku-
sne beljene šparglje.
Gojenje na večjih površi-
nah se je začelo po letu 1800.
Največje nasade lahko obču-
dujemo v Zahodni Evropi,
ZDA ter Tajvanu.
Kaico
pridelovati
šparglje
špargelj dobro uspeva na
odcednih, lahkih tleh boga-
tih z organsko snovjo, kjer
je nivo talne vode vse leto pod
enim metrom. Pred zasnovo
nasada je priporočljivo izvesti
analizo tal, kar nam da po-
datek o potrebnosti založnega
gnojenja, preden se lotimo
potrebnega rigolanja do glo-
bine 70 cm.
Zelo pomembna je izbira
sadilnega materiala in kulti-
varja. Možnosti je več, tako
lahko sadimo enoletne kore-
nike, sadike s koreninsko gru-
do ali pa s neposredno setvi-
jo, kar vpliva na začetek rod-
nosti šparglja. Najbolj je raz-
širjeno sajenje enoletnih ko-
renik v času jesenskega in
spomladanskega mirovanja
rastline, ko so tla ogreta na
vsaj 12 stopinj C.
Za sajenje izkopljemo jar-
ke v smeri sever - jug, globi-
ne do 25 cm, širina dna jar-
ka znaša vsaj 25 cm, med-
tem ko razmik med vrstami
prilagodimo strojni obdela-
vi tal (1,5 m do 2,8 m). Zelo
pomemben je razmik v vrsti,
ki je za beljene šparglje 35
do 40 cm, za zelene pa 28 do
35 cm. Sadike enakomerno
razporedimo po dnu jarka,
tako da so brsti na sadiW raz-
porejeni v smeri vrste in na-
sujemo 10 cm plast fine struk-
turne zemlje. Jarek dokonč-
no zasujemo pred zimo, ko
tudi porežemo nadzemne de-
le rastlin. Prvi dve leti skrb-
no odstranjujemo plevel, na-
makamo, dognojujemo, šči-
timo pred boleznimi in ško-
dljivci ter poskrbimo za pre-
zimovanje korenik. V tretjem
letu že pričakujemo prve pri-
delke, zato je potrebno pri
gojenju beljenih špargljev na-
sad nad vrstami ogrebsti, s
čimer oblikujemo posebne
grebene. Bolj ko smo natanč-
ni pri oblikovanju grebenov,
večjo kakovost pridelka lah-
ko pričakujemo.
Na Vrtnarski šoli v Celju
deluje v okviru dodatnih de-
javnosti tudi poskusno-pri-
delovalna postaja, kjer iz-
vajajo poskuse enoletnih in
trajnih vrtnin. Med slednji-
mi so tudi šparglji. Dan
špargljev Vrtnarske šole Ce-
lje so pripravili včeraj, v sre-
do. Z njim naj bi približali
to zdravilno vrtnino pride-
lovalcem vrtnin in kmetom
kot možnost dopolnilne de-
javnosti, vrtnarskim in
kmetijskim strokovnjakom
ter potrošnikom. Obiskoval-
cem so prikazali poskusni
nasad, kjer preizkušajo 11
kultivarjev špargljev, demo-
strirali so pobiranje s poseb-
nimi noži, spregovorili o
zdravilnih učinkih šparg-
lja ter ponudili degustacijo
različnih špargljevih jedi.
Pri pobiranju špargljev
zemljo na grebenu odgrne-
mo, nož zapičimo tesno ob
poganjku ter špargelj spodre-
žemo. Greben ponovno za-
grnemo.
Zelene šparglje ne ogreba-
mo in jih režemo, ko so veli-
ki 20 do 30 cm pri tleh. Po-
biranje špargljev naj poteku
v zgodnjih jutranjih urah ali
pozno popoldne.
ŠTEFANIJA KOS ZIDAR,
Vrtnarska šola Celje
KAJ BI DANES KUHALI
Od predjedi do solate
Piše: MAJDA KLANŠEK
V šparglju je veliko po-
membnih snovi za naš or-
ganizem. Svojo zdravilnost
pa prispevajo tudi vitami-
ni A, B in C ter železo, fos-
for, kalcij in mangan. Iz
njih lahko pripravimo ve-
liko najrazličnejših jedi.
Ko jih kupujemo, moramo
biti pozorni na barvo, izgled
vršička,~rezno ploskev, saj
mora biti beljen špargelj ena-
komerno obeljen »od nog do
glave«, povrhnjica pa ne sme
biti nagubana. Poganjek, kot
tudi rezna ploskev, morata bi-
ti sveža. Pri tem opravimo
preizkus tako, da s prstoma
stisnemo odrezan del šparg-
lja ali pa vanj zarežemo z noh-
tom. Če se pri tem izcedi di-
šeč, aromatičen sok, pome-
ni, da je špargelj svež in je
vreden našega nakupa.
Dišeči^
špargljr
Za 6 oseb potrebujemo:
dag zelenih in 60 dag b(
špargljev, 1 koromarčekž
sti, nekaj listov zelene s(
te, 3 rezine starega čmegai
ha, 20 dag dimljene slam
2 žlici belega vinskega
4 žlice olivnega olja. peti
Ijeve liste, sol in poper
Zelene in bele šparglje (
pimo, zvežemo v šopek
vsakega posebej kuhani^
slani vodi 15 minut. Odi
dimo, obrišemo in prere
mo. Med tem časom nar^
mo na kockice kruh in gaj
pražimo skupaj s seseklj;
slanino. Dolijemo kis, pc
limo, popopramo in doda
olje. Očiščeni koromarčeki
režemo in porazdelimo'
krožnik, dodamo šparglje,1
lijemo z omako in okrasil
s solato in peteršiljem. 1
Poletna
solata]
Za 4 osebe potrebuje!
1 kg belih špargljev, 2 zej
kasti jabolki, 1 šopek sw
čebule, glavico majniškei
late, 5 dag motovilca, 1,5
majoneze, limonin sok, 4
lečje zrezke, sol, maslo, I
mino in poper
V slani vodi kuhamo ola
Ijene šparglje približno 15
nut, narežemo in odcedi
Mlado čebulo operemo in
dolžno narežemo, večje
manjše na kose. Operemo
lato in motovileč in dobro
cedimo. Na krožnike poj
delimo zelenjavo. Oprana
bolka očistimo in nareže
na krhlje. Dodamo k zela
vi in prelijemo z majon«
ki smo jo okisali z limonii
sokom, posolimo in popoj
mo. Teletino opečemo na
slu, posolimo in potrosin
if:umino. Položimo na so
in postrežemo.
Špargljeva rižota
Ije mešamo, da tudi riž poste-
kleni, prilijemo juho in do kra-
ja zdušimo. Medtem olupimo
šparglje, narežemo na 15 cm
dolge palčke in jih dodamo k
rižu 10 minut pred koncem ku-
hanja, čez 5 minut pa doda-
mo še paradižnike. Dosolimo,
popopramo in po okusu oki-
samo z hmoninim sokom.
Za 4 osebe potrebujemo:
2 glavici čebule, 3 dag ma-
sla, 25 dag riža, 7,5 dl ko-
košje juhe, 75 dag belih in
zelenih špargljev. 8 paradiž-
nikov, limonin sok, poper in
sol.
Čebulo drobno sesekljamo,
jo prepražimo in ko postane
steklena, primešamo riž. Še da-
Cvetlične pravljice
Ekart Veronika s.p., Gubceva 6,3000 Celje

Št. 20-16. maj 2002
NASVETI
41
Čas golih stopal
l^led najbolj trendovski-
:poudarki letošnjih toplih
^ev znova blestijo tu-
jaiidali in natikači, brez-
^iki, nizko ali visoko-
iniki.
pravzaprav pravi balzam za
i5e, nekaj dolgih mesecev
nogavice oblečene in v za-
^e čevlje spravljene noge.
,prav je treba takoj dodati,
I v formalno-poslovni svet
jiib visokim zunanjim tem-
faturam še vedno ne sodi-
gole noge in prehudo od-
sandali,
popoldne in zvečer pa...
jhaja čas, ko si bomo lah-
idale duška! Dejstvo na-
ječ je, da se veliko žensk
ivprašanju, kateremu mod-
Einu dodatku se najtežje
irejo, ozre prav v svoja sto-
pala. In modni ustvarjalci, ki
poznajo žensko dušo, to še
kako dobro vedo, saj nam
vsako sezono pripravijo pravo
eksplozijo obutvenih tren-
dov.
Naredite nam
žensko spet
labilno...
Tudi za pomlad-poletje
2002 velja filozofija: za vsa-
kogar nekaj. Čeprav je tokrat
tisto, kar prevladuje, sestav-
ljeno iz tankih jermenčkov,
ozaljšano s cvetjem, blešče-
čimi vezeninami in se pred-
vsem pozibava na hudo vi-
sokih in še huje zašiljenih pe-
tah.
Zakaj so prav letošnji san-
dali, polsandali in natikači s
svojimi, petami poleteli v ta-
ko drzne modne višave? Mor-
da ustvarjalci z njimi sporo-
čajo, da je z višine svet vide-
ti lepši, da ga bodo ženske
lažje obvladovale, če se bo-
do s čevlji dvignile od tal za
nekaj krepkih centimetrov?
Ali pa si morda znova želijo
narediti žensko prikupno la-
bilno...
Prirojena ali
»sestrskaf«
gracioznost
Kakorkoli, visoke pete ni-
so le privlačne, ker nogo nap-
nejo in polepšajo, znajo biti
tudi estetska past! Saj veste:
v visokopetnikih je prepro-
sto treba znati hodid. In pi-
kaj
Štorkljanje, kopitljanje in
poskakovanje, ki ga mimo-
grede povedano, v naši TV-
nadaljevanki odlično karikira
»ikujevsko« skromna tajnica,
nikakor ne sodi k sicer stil-
sko še tako skladno zaokro-
ženi podobi.
Če torej nimate prirojene
ali po »sestrsko« pridoblje-
ne ženske gracioznosti, je
kljub trendom bolje pozabi-
ti na tovrstno modno priti-
klino. Ko boste v trgovinah
izbirale, ne pozabite, da je
brezbarvni minimalizem v
obutvi dokončno mimo -
močne barve, dvo ali večbarv-
na ter celo vzorčasta obuva-
la s pentljami, cvetjem ali tra-
kovi in trakci v stilu gladia-
torskih obuval so v samem
vrhu!
Kljub temu pa je pri izbiri
višine, oblike in barve obu-
vala (predvsem pete) modro
upoštevati tudi optične učin-
ke. Tako denimo črna polna
peta vizualno noge zagotovo
ne bo podaljšala. Tudi sicer
tako modni »starorimski«
sandali s prekrižanimi trak-
ci čez gležnje so primerni le
za vitke in dolge noge.
Kaj pa, če imate vendarle
raje sandale z nizkimi peta-
mi oziroma takšne brez njih?
Slednji bodo odlično zaživeli
v družbi športnih oblačil, sa-
fari vzdušij in dolgih roman-
tičnih kril.
In še najpomembnejše - ste
že obiskali pedikerja? V ko-
ŽQ zaraščenih nohtov, otiš-
čancev, razpokane, trde in
pordele kože na petah namreč
ne bo zakril niti najlepši in
najdražji sandal na svetu!
Pripravila:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Št. 20 -16. maj 2002
42
pVIALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 20-16. maj 2002
43	pVIALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 20-16. maj 2002
44
pVIALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 20-16. maj 2002
45
INFORMACIJE
Št. 20-16. maj 2002
46
ZA RAZVEDRILO
Št. 20-16. maj 2002
INFORMACIJE
47
DESKANJE
PO SPLETU
iremo na morje
lokrat bomo o obmorski tu-
lifni ponudbi na hrvaškem
jtanu pisali, upam, pravoča-
5. Kljub temu, da vas veliko
ve, kam in kdaj boste odšli
morje, bo tale stran najbrž
imiva za marsikaterega po-
likarja, ki ga mika hrvaško
ije. Stran se imenuje Adria-
inet (www.adriatica.net),
S pa jo zagrebško podjetje
jporion. Gre za precej ob-
iQO in koristno stran, najlažje
jo opišem, če povzamem,
gre za turistično agencijo na
emetu.
h kaj vse lahko izvemo in
ravimo v tej agenciji, oziro-
ma tej strani? Hja, pravza-
IV vse, kar bi sicer naredili,
t)i kakšno turistično agenci-
jbiskali fizično. Pregled po-
dbe, rezervacije, poizvedbe
podobno. Seveda je v tem
mem informacijska tehno-
fja ponudila prednost pred
sičnimi poizvedbami in po-
ilbami, saj lahko v bazi po-
Itov iščete po ključnih be-
lah, glede na zahteve, cene,
idopustovanja in podobno,
iščete lahko tudi v grafičnem
ifinu, s pomočjo interaktiv-
^ zemljevida, čeprav mo-
lu priznati, da mi osebno ta
fin ni najbolj pri srcu, saj
tnkrat še nisem naletel na
foo dovolj uporabno tovrst-
'iskanje. No, naAdriatica.net
stvar rešena dokaj zadovo-
% v kombinaciji s klasič-
1 iskanjem, kar me je pri-
^ presenetilo. Je pa takšen
in iskanja gotovo še najbolj
leren za tiste, ki jadranske
ne poznajo. Mimogrede,
kletna stran ima poleg hr-
vaščine in slovenščine možnost
izbiranja še med šestimi dru-
gimi jeziki.
Ponudba, ki jo nudi Adriati-
ca.net, je poleg tega dovolj pe-
stra, da pridejo te prednosti de-
jansko do izraza. Tako sama
ponudba ni omejena zgolj na
apartmaje, zasebne sobe in ho-
tele, temveč lahko izbirate tu-
di med oddihom v vilah, na ja-
drnicah, križarjenjih in podob-
no. Posebno zanimiva, a do-
kaj draga eksotika je, ne boste
verjeli, bivanje v svetilnikih. Tu
je še turistična ponudba za avan-
turiste, v slogu kampiranj, kjer
se morajo udeleženci zanesti
zgolj nase in svoje sposobnosti
preživetja. A dovolj brezplač-
ne reklame, kajne.
Stran omogoča tudi perso-
nalizacijo, kar pomeni, da prej-
mete uporabniško ime in ge-
slo, s katerima potem shranite
svoje poizvedbe, oziroma iz-
bor. Nasploh stran daje vtis po-
zitivne uporabniške izkušnje,
oziroma je uporabnikom pri-
jazna. Torej ni treba več biti
računalniški strokovnjak, da bi
si rezervirali apartma z rošti-
Ijem na terasi. Na voljo je tudi
obilo informacij o sami Hrvaš-
ki, o tem, kaj je treba vedeti,
preden odidemo tja in podob-
no.
Tako. Toliko o turistični po-
nudbi na hrvaškem Jadranu.
Kdaj drugič pa gremo še kam
dlje.
VASJA OCVIRK
vasja@slowwwenia.com
ILANINSKI KOTIČEK
rjaninsko društvo Vitanje pripravlja 19. maja 21. pla-
Fo srečanje na Paškem Kozjaku. Prireditev s kulturnim
FUžabnim programom se bo pričela ob 12. uri na čudo-
'travnati planjavi Ostrica pod Basališčem. Dostopi so
'žni: iz Vitanja preko Javorja in Basališča, iz Dobrne mi-
'Planinskega doma in Sv. Jošta, iz Pake mimo planinske-
.doma, iz Doliča in iz Socke.
Janinsko društvo Zlatarne Celje 18. maja pripravlja
"od na Golico in Dovško Babo. Odhod iz Celja bo ob 5.
'^Glazije. 19. maja bo pohod od Rastk, do Smrekovca in
'^ika, odhod z Glazije bo ob 6. uri. 25. maja pa se bodo
javili še po Vrhovih v Zgornje Dravski dolini. Na pot se
'o 2 Glazije odpeljali ob 5. uri. Vse dodatne informacije
Je prejeli, če boste poklicali 545-29-27 aH 040 324-669.
Vinsko društvo Zabukovica pripravlja v soboto, 25.
9. tradicionalni pohod Po Kostelski planinski poti.
'od iz Migojnic s posebnim avtobusom bo ob 5.30, avto-
^Pa bo pred tem ob 5.10 odpeljal iz celjske Glazije. Pri-
^ sprejemajo po telefonu 571-70-78.
VODNIK
Gledališče
Slovensko ljudsko gleda-
lišče - Ostržkove dogodivš-
čine 16. 5. ob 10. uri; Loči-
tev 17. ob 17. in 18. 5. ob 20.
uri na Odrupododrom, za
abonma po posebnem razpo-
redu; Sneguljčica 18. 5. ob
10. uri za abonma družinski
lutkovni in izven; Chicago
21.	5. ob 19.30 za abonma
četrtek večerni in izven ter
22.	5. ob 19.30 za izven.
Knjižnica Laško 21. 5. ob
19.	uri krajša komedija Lju-
biteljskega gledališča Tehar-
je »Analfabet«.
Gasilski dom Nova Cerkev
18. 5. ob 19. uri komedija v
treh dejanjih z naslovom Gos-
pod gre na lov, v izvedbi štu-
dentske igralske skupine FŠD.
Kino dvorana Dobrna 18.
5. ob 19.30 komedija Župa-
nova Micka, v izvedbi KUD
Nova Cerkev.
Koncerti
Narodni dom 16. 5. ob
19.30 koncert Mešanega mla-
dinskega pevskega zbora Šol-
skega centra Celje. 20^ 5. ob
20.	uri koncert Mladinskega
godalnega orkestra Glasbene
šole Celje. 21. 5. ob 19.30
koncert kvartet kontrabasov
Uelephant.
Kulturni center Laško 16.
5. ob 19.30 Območna revija
odraslih pevskih zborov.
Zdravilišče Laško 20. 5.
ob 20. uri koncert Moškega
pevskega zbora Laško.
L
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union od 16. do 22. 5. ob
16., 18.30 in 21. ter 17. in 18.
5. ob 23.30 pustolovščina Voj-
na zvezd: Epizoda II - napad
klonov.
Mali Union od 16. do 22.
5. ob 17. uri akcija Spider-
man, ob 19.15 slovenski film
Varuh meje in ob 21.15 dra-
ma Rekvijem za sanje.
Metropol od 16. do 22. 5.
ob 16.30, 18.30 in 20.30 ter-
17. in 18. 5. ob 22.30 roman-
tična komedija 40 dni, 40 no-
či. 18. 5. ob 10. uri pa še pu-
stolovski film Vojna zvezd:
epizoda II - napad klonov.
Kino Žalec od 18. ob 19.
in 19. 5. ob 18.30 drama Še-
lestenje, 18. ob 20.30 in 19.
5. ob 20. uri romantična ko-
medija Nenavadna usoda
Amelie Poulain.
Kino Vransko 18. 5. ak-
cijski film Civilna žrtev.
Kino Velenje - velika dvo-
rana od 16. do 19. 5. dru-
žinska drama K-Pax ter od 16.
do 20. drama Šelestenje in
od 16. do 22. 5. akcijski film
Kralj škorpijonov; mala dvo-
rana 19. 5. ob 17. uri dru-
žinska komedija Moj vražji
prijatelj, 20. in 21. 5. ob 20.
uri drama Dan za trening.
Mladinski center Celje 18.
5. ob 21. uri koncert kvarte-
ta Akord, z gostoma klarine-
tistom Jurijem Hladnikom in
vokalistko Polono Dolžan.
Cerkev Sv. Jurija v Slo-
venskih Konjicah 17. 5. ob
20. uri koncert Celjskega ok-
teta, s solistoma sopranistko
Andrejo Zakonjšek in pia-
nistko Ireno Kralj.
Plesni forum Celje 17. 5.
ob 21. uri večer ritma Funky
night.
Razstave
Galerija Mozaik 17. 5. ob
18. uri otvoritev razstave del
Štefana Marflaka.
Mladinski center Celje
»Strip« Venezuelca Alexa M.
Gassola, do 31. 5.
Knjižnica Vojnik 18. 5.
ob 19. uri otvoritev razsta-
ve domače obrti »Čipke iz
babičine skrinje«, z etno-
glasbeno skupino Vrajeva
peč in dobrotami iz Sorže-
vega mlina.
Projektna pisarna Celje -
zdravo mesto razstava izdel-
kov Društva klekljaric in lju-
biteljev čipk - umetnikov be-
lih niti, do 24. 5.
Knjižnica Gimnazije Ce-
lje - center razstava fotogra-
fij s petih celin Francija Hor-
vata.
Galerija zavoda za
zdravstveno varstvo razsta-
va otroških likovnih del iz 43
držav sveta, 7. mednarodne-
ga razpisa na temo Konj, li-
kovne revije »Likovni svet«
Galerije mladih na celjskem
Starem gradu Mihajla Liša-
nina.
Likovni salon umetniški
projekt Anima Meditans, Ma-
teje Krašovec Pogorelčnik.
Grad Podsreda razstava
Okus po sliki.
Galerija sodobne umet-
nosti Terorizem, do 18. 5.
Kulturni center Laško Da-
rinka Pavletič - Lorenčak, do
17. 5.
Pokrajinski muzej Celj-
ski strop - razkošje mojstra
Almanacha in etnološka raz-
stava »V podobe ujeti indigo«.
Galerija Volk »Celje v sli-
karjevi podobi«.
Galerija likovnih del mla-
dih - Stari grad razstava li-
kovnih del učencev OŠ iz Ce-
lja in Petrovč.
Mesna galerija Šoštanj
slikarska dela francoskega sli-
karja Jacquesa Bernarda Ber-
jaca.
Avla Osrednje knjižnice
razstava Poklicani in izvolje-
ni, do 17. 5.
Galerija Volk Celje Špela
Cvetko, do 31. S.; hotel Evro-
pa Zdenka Vinšek, do 15. 6.;
hotel Štorman Rajko Boga-
taj, do 31. 5.; galerija Mik
Celje Milan Todič, do 22. 6.;
Etol Slavica Lovenjak, do 31.
5.; avla splošne bolnišnice
Celje »Mednarodni- dan me-
dicinskih sester «, do 30. 5.;
Galerija Borovo Saša Grad,
do 11. 6..
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog »Promet-
na pot v Hermanov brlog«.
Stari pisker »Zatirani, a nik-
dar poteptani«; atelje Josi-
pa Pelikana »Celje, ki ga ni
več«.
Delavnice^
seminarji...
Muzejske ustvarjalne de-
lavnice - Hermanov brlog
16. 5. ob 10. uri Z balonom
okoli sveta; 18. 5. ob 10.30
Prometna sredstva na oknih
Hermanovega brloga.
Mladinski center Celje 16.
5.: od 16. do 17.30 anglešči-
na, od 18. do 20. računal-
niška delavnica; 17. 5. od 17.
do 19. španščina, od 18. do
21.	glasbeno-komična im-
provizacija Prilika o sinje-
bradcu; ob 21. Clubbing; 18.
5. od 14. do 16. španščina
in od 16. do 18. ure novi-
narska delavnica; 20. 5. od
20. do 22. tae-bo; 21. 5. od
16.	do 17.30 italijanščina, od
17.	do 19.30 likovna delav-
nica za odrasle in od 15.30
do 20.30 plesna šola Power
dancers; 22. 5. od 16. do
17.30 nemščina, od 20. do
22.	tae-bo.
Ostalo
Pilštanj 19. 5. ob 4. uri pa-
stirski praznik na Pilštanj u -
11. Binkoštovanje s peko cvr-
kov na več načinov, trjanče-
njem zvonov in petjem jutr-
nice, izborom najlepše okra-
šene krave, molžo krav in pit-
jem surovega mleka, pastir-
skim hokejem na travi, pa-
stirskimi igrami in svečano
binkoštno mašo.
Mladinski center Celje 16.
5. ob 20. uri potopisno pre-
davanje Francija Horvata o
Afriki. 18. 5. ob 19. uri lite-
rarni večer z Vesno Milek.
Knjižnica pri Mišku
Knjižku 16. 5. ob 10. uri 4.
knjižna čajanka: S knjigo v
naravo, na izlet.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice 16. 5. ob 11. uri
predavanje »Informacijska so-
ciologija, ekonomika in (me-
ta) fizika«.
Knjigarna Kulturnica Ve-
lenje 16. 5. ob 19. uri pred-
stavitev knjige Sedanjost pri-
hodnosti, dr. Huberta Požar-
nika.
Knjižnica Rogaška Sla-
tina 17. 5. ob 20. uri pred-
stavitev Priročnika za vodi-
telja čolna, Nika Bjelovuči-
ča in Igorja Domevščka.
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje 21. 5. ob 18.
uri predavanje o Pticah sa-
dovnjakov.
Krvodajalske akcije
v juniju
v mesecu juniju bodo na našem območju naslednje krvo-
dajalske akcije: 6. junija v Dramljah, 13. v gasilskem domu
v Kozju, 20. v Gorici pri Slivnici in 27. junija na Dobrni.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100,
fax: {03} 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče. Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvo-
de,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-nrail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CiUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
ESSUt
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič,
Simona Brglez, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Gregor Katič,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tone Vrabl.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
■Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-63-18
Št. 20-16. maj 2002
48
ZANIMIVOSTI
Po Trebnjem na Dunaj
Mažoretna skupina Laš-
ke pihalne godbe je na
državnem tekmovanju, ki
ga je konec tedna v Treb-
njem pripravila Mažoret-
na zveza Slovenije, osvo-
jila drugo mesto. V kon-
kurenci parov so se ma-
žoretke domov vrnile še
z zlatom in bronom, v šo-
lo nastopih pa s srebrom.
Na državnem tekmova-
nju 50 laške mažoretke pr-
vič nastopile v novih uni-
formah, podobna zelena
oblačila pa bodo v- Pivo-
varni Laško v kratkem ku-
pili še laškim godbenikom,
ki bodo letos poleti praz-
novali visok jubilej. Ma-
žoretke in godbeniki so ko-
nec maja povabljeni na Du-
naj, kot gostje mednarod-
nega srečanja godbenikov.
Vodja mažoretk Majda
Marguč v šali pravi, da
zato, ker znajo dekleta
strumno korakati. Slednje
so, nenazadnje, dokazale
tudi na državnem tekmo-
vanju, kjer sta Anja Šrot
in Karmen Knap osvojili
zlato, Vesna Kovač in Iris
Polutnik pa bron v kate-
goriji parov seniork, Katja
Belej pa je bila v solo na-
stopih deklic nad 13 let sre-
brna.
IS, Foto: GREGOR KATIČ
NASI MATURANTI
Tokrat se predstavlja 4. b Poslovno komercialne šole
Ije. Spodnja vrsta od leve proti desni: Sabina Šalekar,
Strehovec, Tadeja Albreht, Jasmina Gobec, Tanja Šuc,
ja Grosek, razredničarka prof. Jasmina Bornšek, Maja
jak, Vesna Verbič, Petra Tamše, Petra Lajlar, Anja Ti
šek.
Druga vrsta (sredina) od leve proti desni: Vesna Dil
Jure Lukač, Maja Dečar, Jana Hrovatič, Slaven Jačimoi
Zgornja vrsta: Jure Gajšek, Dalibor Josič in Matej
rot.
Maturanti, pošljite nam
svoje fotografije, pripišite
imena sošolcev, vsak pa
naj k svojemu imenu pri-
piše še glasbeno željo. Vse
skupaj pošljite s kuponč-
kom na naslov: Novi ted-
nik, Prešernova 19, 3000
Celje. Glasbenim željam
boste lahko prisluhnili
vsak četrtek od 20.30 ure
dalje.
[2 lesnina
PC LEVEČ, tel.: 03 426 75 86
St. 20 - 16. maj 2002