Spital na Dravi - aprila 1947. o c ~S3 ■KMETOVA DRUŽICA sv«jo zemljo spoštuje,ga z? ml -ja varuje! Pri jatel ji, t« ni sam« lepo zveneča be- da ,maive e uprav veličastna resnica. \ /'/ ^oglejmo zapu e če ne , razpadajoče domove v gorovju,e- vt z rimo sa po zanemarjenih kmetijah v dolini, ocenimo pre¬ hajanje kmetskih gospodarstev iz enih rok v druge. Gospodarstveniki so dognali,da so gorska gospodarstva nedonosna in delo v gorah nerenta¬ bilno. Razpadov je kriv gospodarski kapitalizem,ki je učil računati in samo vse zaračunati .Družb osi ovci razlaga, j«,da je številčnega naza¬ dovanja kmetij in njihovih predaj v tuje roke kiiv nauk Q> brezpogoj¬ ni poedinčevi svobodi. Kmetje so začeli misliti vsak samo zase,razbi¬ le so se vezi med sosedi,hirale so vasi in premnoge kmetije so živo¬ tarile do svojega konca, fe drugi znastveniki dodajajo.,da nosi dobr¬ šen del kmetijske krize mednarodni socializem,ki zagovarja veleposes¬ tva kot edino donosno kmetijsko gospodarstvo. To so teorije o vzrokih kmetijske krize. Vsaka ima svojo resnično stran. Na dnu vseh teh in še drugih teorij’ pa j’e naj¬ večja resnica, kateri ne bo op o rr kal noben kmet,in ki jo odenemo v i preproste besede* kmet in zemlja morata biti medsebojno povezana,ker sta drug drugemu notrebna in da,leta drug* drugemu. £eniLj& je kmeto¬ va družica, ^okler ravna z n jo dobre, nanjo gleda,ji privošči. potreb¬ ne brane ter tudi oddiha, dokler mu je zemlja pri srcu,mu je zemlja zvesta,najboljša družica. Lahko ji zaupa vso skrb in 1 jubezen,vsak najmanjši gib in v^aka investicija bo stoter* in tisočero poplačana, Č e zemlja razočara kmeta enkrat - se mu drugič še. radodarne je •#- dolži. Dolžna mu ne bo ostala nikdar. Kdor s svoj* zemlj* neprijazno ravna,ji odreka njeno hran#,je napram zemlji trd in neusmiljen, j* zanemarja in odriva,če se ra« drugod nudi zaslužek,temu se zemlja od¬ tuji.Kmet je postal zemlji nezvest in zemlja mu odpove svojo zvesto¬ bo, Tako se godi v kmetovi notranjosti:Ajegova ljubezen do grunta gi- ne in hira,premalo odločno se kmet upira glasovom e trdem kmetskem delu in preprostem, žrtev polnem kmečkem Živi jen ju »kmetova delo zasta¬ ja in ni več v|njem tiste skrbi in ljubezni,ki je potrebna za ravnan- je z živimi stvarmi. Kmetija začne nazadovati, bogastvo zemlje se vedno bolj krči,končne se kmet leti. odprodaje njiv,travnikov in goz¬ da. Kmetija mu zdrkne iz rok ter preide v tuje roke. Knogi kmet ne.opazi usodnega dogajanja v sebi vse dotlej, da je zemlja zanj izgubljena. Nekako tako doživlja trdosrčni mož ob svoji ženi* Tu in tam se morda zdrzne in sklene uri sebi,da bo z ženo boljše ravnal, A volja mu- je o res lab a. Spet zapade starim napakam, žena mol x i in trni,^dokler ne iztrpi.*ele ob ženini smrti se mož za¬ ve svojega de jan ja. Žalost ga pritisne ob tla,aa obljubi na grobu f9* boljšanje. Komaj pa mine. nekaj mesecev,pa je že spet stari grešnik. Zaigral je družinski? srečo.Lastna sebičnost ga je gnala iz nesreče v nesrečo in ga upropastila. Nevarno je za kmeta, če ga'.rte skrbi rah¬ ljanje vezi med njim in zemljo,in če js prepočasen pri presoji svo¬ je duševnosti. Ne da bi sam vedel,popušča vez za vezjo,končno osta¬ nejo* aamo,še nitke in še te be pretrgajo,ko se dopolni čas, Težki so trenutki,ko si mora kmet očitati malomarnost in brezbrižnost.Prizna¬ ti si mora,da*je sam kriv. Ko se javljajo taki očitki,Je navadno že prepozno. Kmetija je obsojena na smrt,kmet je izgubil svojo domovin¬ ske* pravico. r c Nihče,naj se ne tolaži s tujo pomočjo.^osojilo za krit¬ je dolgov,in tudi pomoč države še davno ni vse! Ljubezen do zemlje, spoštovanje grunta in domačije si mora kmet priboriti sam in to če- sto z velikimi duševnimi žrtvami in odpovedmi.Jedro ozdravljenja r kmečkega gospodarstva je ozdravljenje kmetove duševnosti. Oprostiti se mora vseh vplivov sebičnosti,zgolj računarskega gospodarjenja in suhega korlstotovstva, žico "in ji polno v^a^ati^ njeno: zvestobo,: v svoji zemlji mor® spet zazreti zvesto dru- = 1?9 === adarkoli berem zgodbo o Janezu Krats$±!tuyse zresnim* "Kaj ste šli gledat v puščavo"? je vprašal Gospod učence. "Ali trst, ki ga veter naje"? Trst,ki ga vete.r ma je... Nehote se spOmnim na ljudi naše dobe,ki nimajo nobenega prepričanja,marveč nihajo zdaj sem,zdaj tja,kakor pač piha veter... Danes so navdušeni za kako dobro misel,ide jo, jutri bodo mislili že vsp drugače. Vič stalne ga, nič uravnovešenega ni v njihovem značaju. Vetrnjaki! Vodilna misel ljudi naše dobe je: Kaj mi to koris¬ ti? Kaj imam od tega? ^e se obeta ,dobiček,tedaj še,zakaj pa ne ! Ce pa dobička ne bo »marveč bo trebalo celo kaj žrtvovati,morda celo trpeti posmeh, zaoostavl;jan je .preganjanje ,teda$ pa ne,za nobeno ce¬ no ne J Teko mišljenje imenujemo materializem. To je veliko zlo,ki se je kot x rv zajedlo v zasebno in javno življenje. Veliko je zlo,ki je kakor velika povodenj zagrabilo naš narod. Vpra~u jtte po vzrokih? Glavni vzrok je v- tem,ker rti bilo dovolj značajnih ljudi,ki bi znali prepre x iti dostop slabim vplivom, kateri so pronicali med narod. Preveč je bilo ve trn jakov,ki so se ravnali po tem,k^kor je pihal veter. Hoteli so biti moderni .Kaj pa je bilo modema? Moderno se je mnogim zdelo:bit-i Versko indiferen¬ ten, brezbrižen}moderne je bile brati in naročati ter podpirati lis¬ te , ki so javno ali prikrito majali, nravnost in krščanska načela. Mo¬ derno je bilo biti član Organizacij',katere so odvajale-mladino od Boga in so oznanjevale neomejeni prostost - prostost od božjih in nravnih zakonov. Posledice takega ravnanja čutimo danes na svoji ko¬ ži,ne samo nekateri,vsi,tudi eni,ki so hoteli biti vedno na tekočem, t. j.moderni... T -udo je bilo takrat,ko je okupator stopil na sveta slovenska tla.Toda to še ni bilo najhujše. Višek hudega je bilo v tem,da so prav takrat,ko bi morali biti vsi eno v obrambi obrambi verskih in narobnih svetinj .Mnogi so bili,ki so sklenili plavati s tokom, Niso bili skala, ki viharju klubu je .marveč trs,ki ga. veter maje. Mnogim niso bila merodajne smernice Cerkve in vrhovnega kr¬ marja Cerkve namestnika Tr ristusovega, ampak so na ju rej vprašali,kaj bom imel od tega*? Ker so slutili trenutno korist v n roti krščanske m taboru, so pa x šli tja,kjer se je obetal dobitek. Kaj pravijo krščan¬ ska načela,kaj vest,kaj narodnostno prepričanje,to je postranska stvar,ki danes ni več modema. =13© Poznam ljudi,ki so od leta 1941 dalje,skoraj do zloma naciz¬ ma verjeli v Hitlerjevo tisočletno kraljestvo .Ko pa so, v prav zad¬ njem času le zavohali,da veje nov ve ter,pa se niso prav nič pomiš¬ ljali obrniti plašča p* vetru. Saj je vseeno,sam* da nese... Iteci- m*,da se nekoč razmere zopet spremene,ko bodo to zaslutili.,bodo pri¬ pravljeni služiti ;tudi Hotentotom in Oulukafrom,samo,če bo neslo... T* je zlo naše dobe! Vetrnjaštvo in neznačajnost! ^igovci so grd madež na vsakem narodnem občestvu, ^igovec! Ali bi te ne bilo sram, če bi bil tak tudi ti? Hočemo ven iz zagate,kamor nas je zanesel duh časa? Hočemo boljših,srečnejših dni 9 Gotovo! boljši časi pa bodo nastopili ta¬ krat,ko se bo čtevilo figovcev skrčilo tako,da bo njihov vpliv brez mo x i. Ne materializem.marveč krčanski idealizem,to bodi geslo na- ~°ga dela. V t°m č^hu-obl j ku -imo najprej sebe. Narod sestavljajo P0- adinci,Cerkev'nrav tako. Na noedincih je mnogo ležeče. Tr sak poedi-^ nec, to se pravi,tllln jaz moj prijatelj, in moj sosed,tvo j pri ja - telj in tvoj s osed,vsi,prav vsi moramo biti boljči,plemenitejši,ama- čajnejši. Na nas vseh je,da oblikujemo svwj značaj,svojo osebnost po vzorih krščanskih junakov iz vseh dab krščanske zgodovine. Ni nam treba hoditi v davnino,tik pred nami s®,sredi med nami so živeli in 'z nami delali in trpeli,skoraj pred našimi očmi so umirali juna¬ ki krščanskega prepričanja. Tudi ti junaki so imeli izbire:ali biti moderni v duhu sveta,bi ti slavni, uživa ti in vladati,ali pa spreje¬ ti nase breme ponižanja radi krščanskega imena. Izbrali.so slednje. Stali so trdno,ni jih omajal vihar takozvanega javnega mnenja. Ra je s* vzeli nase žrtev trpi jen ja,kakor pa,da bi se izneverili krščan¬ skim idealom. ? li so skozi ponižanje,zato pa se danes tembolj.sveti¬ jo s svojim vzgledom nam,ki smo seme izkrvavelega, naroda. Ko bomo vsi,ali pa vsaj velika večina dozoreli v take znača¬ je,tedaj bomo dočakali lepše dni. Lepši 1 dnevi bodo napočili za Cer¬ kev,za slovenski narod,tudi mi se bomo sončili v žarkih pravice, reda in krščanske ljubezni,ki nas bo vse vezala v občestvo otrok božjih ter prevevala zasebno in iavno življenje. -r- X-4- X 4 . X 1-4- XX 4* 4-1* 4. 4. 4. XX I.J.UU XX XXX X X X XX XXX X- Ni boljšo priprave za prihodniost kot je pravilna izraba sedan¬ josti. +• Kar si dobrega storil,pozabi in stori še kaj boljšega: - X +4-4- ++++++ +.4-4- -4-' X+00000+ + + + + ++++ + ++ + + ++ +++-*-++ +-4-+- 1 - 4-++4— +\ 131 === O' J/UVmCrŠS' 1 ... . . P $T%jT one <1 e bil že nekaj dni siten in ome rast - . Sam pravzaprav ( 0 | ni vedel, čemu. Zamišljen je sedel v prvem nadstropju po- M grada in tuhtal. _ p "Le kaj mu neki je",je bil radoveden Janez.Toda Tone ni dal ničesar od sebe .Le včasih je zaroban¬ til prav po štajersko: "Hudiča,čenru se le potepam po svetu?" Najbolj je Toneta grizla misel,da je tako sam.On,edini od Roginove družine je bil,ki ga. je prevrat leta 1945 pahnil v tuji¬ no- Nikogar ni imel,ki bi mu zaupal svoje težave,nikogar ni bilo,ki mu zakrpal hlače ali srajco,ali. pa bi mu vsaj pošteno oprav p« ril o. Sam se "je ukvarjal s šivanko,sem si je pral perilo,in takret je bil vedno slabe volje. Kako tudi ne J Oledal je Vorinovo d rutino .k si sc bili skupaj,nihče ni manjkal.Mati je šivala,prala,,in x e je bilo kaj,tudi kuhala. Lahko jim jej Tudi * e me tov ^ranc je lahko zadovoljen..Saj mu sestra pomaga nosi¬ ti vri že in težave* Homa* x lovek je le domač, On pa je sam, tako sam... Opazoval je hla~c f katero- ja jezno porinil od sebe,pod zglavje. Luknja zadaj,luknja za ned v°\ika na kolenih*tudi srajca že gre narazen kakor pajčevina. Nogavice so strgane,da ne veš več,ali bi jih še obul,ali pa jih zadegal med smeti. Ni se bal sekire m žage« Spretno je skukal kramp,koso. in motiko,a drobni, šivanki ni bil kos. šivi,ki jih je delal,so mu bi¬ li v sramoto. Zdelo se je,da jj a je napravil petletni smrkovec. On je rojen za kramp,motiko,plug,igl. pa je za nežne ženske roke. Ko je ta¬ ko večkrat razmišljal,je bil vedno slabe volje,tudi danes. Morila ga je tudi skrb,kake je doma. Že večkrat se je oglasil domov s kartico,a odgovora še ni prejel nobenega. Vedel je, da novice od doma ne bodo revno ugodne,a molk njegovih domačih mu je grenil dni in noči. Nestrpno je dan za dnem čakal noš te .Zdrznil se je vedno,ko je vodja barake prinesel pošto.Skoraj je zavidal drugim,ki so dan za dnevom prejemali pošto. Zdel se je sam sebi,da je le v breme,v napotek drugim. Zastudilc se mu je barakarsko živi jen je .Zdelo se mu je vedno, da. je kot tiček v kletki, Ko je rezmišl .jel o prilikah Rr katerih se je nahajal, ■ v ■si je želel, da bi bil daleč pr o* od ljudi,katerih se je naveličal. "e— lel si je sprememb -, da - v-a ul n si je želel celo smrti« "Ali ima sploh pomen tako živi jen je ", jo včasih grizel sam v sebi. Ko je zvečer legal k počitku,so je pokrižal in molil.To¬ da še pri molitvi je bil nevoljen mam nase. Jezila ga je raztresenost. Molil je j"Oče naš,ki si v nebesih”,pa so mu misli že ušle,da se je spraševali »'Kako je le doma*?« "Posvečeno bodi Tvoje ime”,je skoraj z ihto molil dalje,pa je že mislil na težave,na osamelost in podob¬ no. Ob bese dahi "odpusti nam naše dolge”,pa se mu je skoraj ustavi¬ lo. Spomnil se je na "tebnovega Tevža,»a Vrbanjčara in na Golnar¬ ja, ki so mu zagrenili mladost. V mislih je grebel po dogodkih,ki so mu v živi sliki vstajali pred o x mi in vpili o vneb ovni joči krivici. S težavo je odtrgal misli in se spet ooglobil v molitevi "ne vpelji nas v skušnjavo,temveč reši nas vsega hudega.Amen!” Tako se je mučil večer za večerom,še v oerkvi,pred sa¬ mim Bogom je iskal miru. pred množico misli,na grunt,ki ga čaka do¬ ma,na'Mečilar jev® Majdo,katera se bo morebiti možila,ker njega ni •d nikoder. Včasih je iskal družbe in skušal biti vesel,zdaj zopet pa se je zaprl sam vase in sovražil družbo,barako,vse,kar ga je ob¬ dajalo. Hiral je in bledel. "Si bolan”? ga je obzirno vprašal Janez. "Prekleto,kaj bom bolan! Mir naj naredi-jo,to naj naredi jo,da borna ljudje zopet ljudje! Vrag vzemi vse diplomate in konference. Siti vsega dobrega česnajo o miru in a človekoljub ju, človekoljubja pa ne najdeš niti za an greim,niti toliko,koliko je črnega zn tem le nohtom. Vsega je dosti na svetu. Vsega! *ita in mesa,vina in olja,mi pa san jamo,kdaj bomo orišli vsaj na dva tisoč kalorij",tako je bruhal iz sebe Tone in tolkel’ ob majavo mizo, J^zno je pognal *ik po blatnih tleh in ga. pohodil. Ob praznikih je bilo Tonetu še hui^e pri srcu. Mislil, je na mamo,ki pe x e notice, na o x eta,ki je prinesel iz Zbigovščaka bariglo vina. Mislil je na domače zvonove,tedaj pa je zbežal iz ba¬ rake in hodil po cele ure ob Dravi. Zrl je v motne dravske valove, zrl na zasnežene tirolske grebene,gledal na vre,ne,ki so sedale po vejah in krakale. "Da bi le bilo kmalu vsega konec,pa naj bo petem tako ali tako",je želel cb takih prilikah. Čakal je Tone na pismo.Pisal je in zopet pisal.Prazni¬ ki so minili. Tudi staro leto jie zdrknilo v večnost .Teda j pa,ob Sveč¬ nici je bilo, je debil nepričakovano pismo. . "Tone,pismo imaš'", je povedal komandant in mu molil na¬ sproti pismo. Kot električna iskre, ga ja prešinilo. "Kaj,res? Saj ni mogoče!" S tresočo rok® ga je vzel Sn-pbgledal na zmmko,na pisavo. "Le j,materina pisava je! Kaj le piše j©?" Skoraj boječe ga je odprl. Zbal se je slabih novic. Čudne' Tako je hrepenel p© pismu,seda j' pa skoraj trepeče,ko ga odpira. Skril se je v kot in bral. Okorne so bile črke materine pisave. Tako-le je pisala: "Ljubi sin.! Trda in o V orna je moja roba* bolj sem navajena srpa in kuhalnice,kakor na na resa.. No zameri, da nisi. prejel od nas nobenega glasu. Saj bi radi* A razmere so tako *udne.. „?ogre - samo Te,- Povsod manjka Tvoje krepke rake. Oče ne zmorejo vso - ga,leta ga že teže. Imamo hlapca,a na tujega človeka se le ne moremo vedno zanesti. Pogosto mislimo na Tebe. Ne mine večer, da se Te ne bi spomnili v molitvi in Te priporočili angel ju varuhu. Molitev edino nas druži, Marjanca veliko trpi,ker mo¬ ra biti povsod. Lela je toliko,ljudi pa tako malo« Majda Te pozdravlja.-. Zaupaj v Boga,ne ženi si preveč k srcu?Enkrat bo že bolje,če ne p rej, pa v večnosti,- Bog je sedaj naše edino u- panje in tolažba. Vsi,kar nas je pri hiši, Te najlepše pozdravi jamo, zlasti pa Tvoja mati <> " . Dvakrat, tri krat je prebral nismo. Zvečer ga je bral znova«. Prebral go, je Janezu; v sake mu, ki ga je hotel poslušati, je pripove¬ doval, da mu je pisala mati,da so še vsi zdravi in da le dela imajo dosti; domov na da ga ni x na vabijo. Tone se je snremenil. Odvalil se .. je kamen,ki mu je ležal na srcu. Pismo od doma,materino nismo ga je ozdravilo njegove Zmer¬ nosti . Misel, doma so vsi zdravi in da mislijo nanj,ga je odslej dr¬ žala po konci tor mu vlivala volje do dola. Ko je zvečer ob brleči žarnici krpal perilo,je celo žvižgal. Materina beseda,četudi le pi¬ sana,ima pa6 čudovito moč. Mislil ja tudi "Sfe Majdo« Sedaj ve,da ga¬ ge ni pozabila,in da sme upati. Grunt pa tudi še počaka««. 0 kram. Kaj daje pravo sre*o sos-skia Lano polje? Veliki travniki? Koša¬ te planine in gozdovi 9 Kjer medsebojne zastopnosti ni,je n ‘l°nši kraj puhava... Vas.kjer len«' zastopnosti med sosedi ni,se v kra¬ ke m v živo .gnezdo ka* spremeni,., (Slomšek)« /'Vsa zelena jje le lina ; in zeleno vse je polje! flj ^met na njivi že od zore orje,se je zlata volje. Na poljane,na planine pomlad raž je natrosila in drevesa je v p eno sne "bujne šopke premenila. iljljS 'Spomlad sveta'- Sij v srce mi, #■ W‘V Vf,n .i s i sejem zrna zlata - naj vzkale,se oplode mi, "bodi žetev mi ‘bogata! Cvetko 'Tolar. n zMitvfl uk ^ — rrga p'oznamoTTemo Ti zanoflLep je, visok,vreden naj¬ večjih žrtev in napora. Pred nami je, fant je !. Vabi nas in kliče! lepša bodočnost Cerkve,, na reda in domovine, človeške družbe sploh. To je naš daljni cilj.Naš bližnji oilj pa jej vzgoja samega, sebe tako,da bomo z svojim znanjem,s svojimi zmožnostmi lahko koristili vsem,ki od nas pričakujejo pomoči in rešitve. T*yoje jp treba zato; Izobrazba duh« in vzgoja srca. Z uma svetlim mečem se bomo lahko borili zoper zmote,ki jih seje oče ^aži - Satan. Z uma svetlim mečem bomo smožni razpršiti moreče dvo¬ me in ponesti jasno luč resnice vsem,ki so dobre volje. Idejna jasnost, širuko duševno obzorje je odlika zavedna fanta,in je uspešno orožje v boju si naeorotnih idej. ■Plemenitost sraaj kdaj,nam je potrebna danes še nosebnol nie ne bomo mogli nikogar osvojiti in nobenega vn^ti za to,kar nam 1« sv a to in ^.rago. Plemenito srce,ki ljubi in se žrt¬ vuje, osvoja; Osvojiti vsa za to,kar dviga,blaži,osrečuje, je naša dolž¬ nost. Kažipot naj bomo k cil ju ,k B ogu. K cilju pa varno vodi le lju¬ beče in plemenito srce,ki ne misli na sebe,ki čuti za bližnjega in vidi v njem brata,kateremu želi vse najboljše. Brez žrtev,brez odpo¬ vedi in ljubezni, je svet ledena pustinja ,k jer ne more vzkliti cvet' p rav ičnosti. 1Wt "krjanček lahko vzleti 600 metrov visoko.Že pri 3 o o- metrih višine se ga ne vidi,a njegovo petje se še.sliši. Sila,ki jo daje srce je tako močna,da bi odrastlega člo¬ veka, v eni sekundi lahko dvigni¬ la 14 m visoko. Srce udari ve- ni uri približno 5ooo krat.' 7 ' e- nem letu približno 43,8oo.ooo k.rat, Tr o pa x lovek dočaka starost 60 let,na"te jamo 2.52?.000.000 sr"nih utripov. Najtežja žival je morski kit.Lahko postane tako težak kot 60 slonov. 13 a svetu je približno 19oo miljonov ljudi."e bi vse te lju¬ di- sklicali skupaj in ako bi na vsako osebo računali 1 m ?,potem bi potrebovali kvadrat, čegar stra¬ nica bi bila dolga samo 43,7 km. Ali pa: če bi. te ljudi spravili v kockast zaboj in bi računali na vsakega človeka prostornino r o,75 m širine,0.5 m višine in 2 m višine in 2 m dolžine,potom bi napolnili kocko s stranico 1125 m. —Na j gl ob ja naravna jama je v is¬ trskem Krasu. Imenuje se Abisso della P reta. Meri v globino 625 m. Na drugem mestu je jama m orni- on v Avstriji. V Praneiji pa s-o pred kratkim preiskovali učenja¬ ki jame v Pirenejih in ugotovili, da je v Franciji najglobja jam Uonffre Martel z globine 3o3 m o Eskimi na severnem tečaju 1- gra jo nogomet. Vendar se ta n.- gomet v marsičem razlikuje od na¬ ge ga. Tako n.pr. nima jo označenih golov.N kje je ena točka,oziroma črta,in čez to črto se mora pri¬ gnati žoga.če si stojita naspro¬ ti dve dobri moštvi,traja večkrat ves dan,da pade na eni strani gol. Koliko požre mlada kukavica? Nekdo ja ujel mlado kukavico.Te prvi dan je požrla:38 velikih zelenih kobilic,14 živih mladih martinčkov dolgih za mezinee,55 močnatih črvov,2? ščurkov ,3 paj¬ kov križavcev,13 bub kapusovega belina in lepo porcijo mravljin¬ čjih jajčec. Bogat jedilni list za en dan! P ozna svojo hčer. Oče: "Zdite se m nekoliko premladi za ženitev. Moja hčerka jih ima že 26 ,.," "čele dva jset,prosim"., "No, tore j vidite. Svetujem vara.po- čakajte ge pet let,ko boste stari 25 let,ona pa bo takrat že nekoliko manj". eiRU //£ eno je bilo pri nas na deželi."Po zimi,ko smo se s sose¬ dovimi otroci kepali,sankali fn smučali po breorovib in •notebsko 1e gorko sonce sijalo in tak« prijetno vso bo. - ? j o naravo in potok, od katerega nas je ločila le njiva in nekaj hra;štov in lip. v ode res ni imel velik« ta p«tek r pa vendar mu je bila struga v iroka,da si se lahko po x ez vlegel vanj« in je če nisi premeril,in .globoka,da s« nam le ramena in glave gle¬ dale iz n je.'Poznali smo vse brvi,ki vodijo čezenj,od izvira v g« z- du d« izliva v drug,večji pot«k,in vsi njegovi prit«ki so nam bili znani. Poznali smo vse kotanje,kolikor jih je imela njegova siavita struga,in vse. vrsto vodnih prebivalcev. Zato se ni malokrat zgodi- lOjta smo se odpravili in vse popoldne lovili p« vodi raznovrstne ribe . Pa nismo, mnogo u.jeli,se razume.In še tisto-,kar sm« tijel'i t je bil« zanič. Pri nas smo tisto leto med piščanci imeli tudi nekaj mladih račk,katerim je na* nalovljeni plen šel slastno v tek. Pako sva prišla z bratom nekega gorkega dopoldneva k sosedu,ki je imel hiš« Čisto ob vodi.Har hitro smo se zmenili’z otroci,vzeli star« po¬ sod« in odšli. Sesedsv večji fant je bil nekoliko starejši od na«, zat« je prevzel on vodstvo. ^si smo zavihali hlačnice in rokave ter zabredli v vodo.Lovili smo z rokami vse dopoldne in preslišali o- poldansko zvonenjc. teokrat je kdo privlekel iz pod kake korenine mesto ribe grdo štbo ali celo belouško, "^si smo odskočili in se na glas zasme jali. rr o smo ari-li že precej visoko po potoku,In je bila na~a posoda že polna raznih rib in po^ obn^ga,taVo da smo jo morali, pokriti z de- ico,smo se spomnili,da smo že dolgo z doma. NekotLik« v skrbeh,pa vendar ponosni na uspeh lova,smo se .vračali Z’zavihani¬ mi hlačami in bosonogi prsti dwnu. "Prišli smo za naš kozoleo,kjer so se v prahu kopale mlade račke. Takoj smo jim postregli. Pa jim je bilo tudi p« volji. Ribice,ki nis« bile velike,so jim -kar cele lezle skozi odprte kljune. Po končani pojedini,se je bilo pa trebalo pokazati mami. Ata seveda ni bilo doma,ker je delal v tevami. Mama nas je že dolg« zamanj klicala. Zato grjav že v naprej-čutila nevihto,ki s p bo vsak čas razlila č^z naju. Ites,palica je bila že pripravljena in kazen na ma ni odšla. Morala sva tudi poslušati dolgo svarilo in obljubiti, da se v prihodnje kaj takega ali podobnega več. ne ponovi. L«godek nama je pa ostal vseeno v lepem spominu na minula mladostna leta,ki se nikdar več ne vrne j«, in Jci že tvorijo ud v verigi večnosti. Q,fir % <5 ' nr + Zdenko. (Ot/KrkjlH5 "Mama.daj mi k ruka", otrok lažen orosi, mama ,ble da,suha, težko brane v pr s ib nosi. "Kje naj kruha vzamem, dete edo je,malo?" Novo breme, kakor kamen na srce je palc. "Čevlje kupi nove, draga mam, me ni! Glej 1 ,premrzle noge, zebe me,verjemi". "Revna sem sirota, vodno brez zaslužka, vsa zamanj so pota, že sto slinim* '•Banda, potepuška» " "Pno željo mi izoolni vsaj, no?* in dan io nosim v sobi*. Pojdiva v domači kraj, tam bo dobro meni,tebi"! Mami solza k ao na uvelo,bledo lice, nežno ga v naročje vzameš ,r Dete,Bog usliši tvoje klice"! +++++ 4 - 4 -++++++ 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 —^- 4 - 4 - 4 - 4 * 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 - 4 ~+ 4 - 4 - + Velik: hudega vojska prinese in po pravici se imenuje šiba božjafpa še hujše reči napravi tista vojska,ki jo domače med se¬ boj imajo-} ona Jim najdmžjo reč pokonča* lepo slogo,ljubo zastop- nost. (Slomšek). OZKA ULICA II. Pariška ulica. • ja hotel oče Jean s svojim vozom zaviti v to ico,ko je zapazil na nasprotnem koncu gospoda s taksijem. Oče Jean so ustavili svoj voz,ka¬ terega je vlekel osel. Ravno tako je počakal gospod Durak.Kajti o- bema je jasno,da ne moreta oha naenkrat voziti po ozki ulici. Vozač gospoda Tharaka izstopi in salutira očetu Jeanu ter mu vljudno da znak,na j on prvi prevozi ulico. Jean pa drži osla za uzdo in še vljudne je da znak,naj on gospoda najprej prepelje. Pa vozač se ne vda* "Na nohen način,oče,prosim,peljite vi prvi z vašim osličkom, Pa jaz no^akal". Pa o x a no v ejo biti nevl judni in odvrne jo‘t "Ne ,ne » J^az pel jem za vami J " ' "Ne , jaz za vami ", odvrne vozač. "Pa to vendar ne gre ", nadaljuje Jean. Oba sta še naprej svojo vljudnost izražala s kretnja¬ mi, ki se niso hotele končati. Končno sta se znašla v zelo težkem po¬ ložaju. Kajti nobeden ni maral svoje vljudnosti. omadeževati. Končno se obema posveti v glavah. £e enkrat se najvljudneje pozdravita in oče Jean jo z vozom in osličkom zavijejo na desno mimo,gespod Durak . pa z avtorni po levi naprej. Tako bi imela po tej poti velikanski o- vinek oba,ko ne bi oča Jean's svojim vozičkom nekaj kora,kov naprej počakali. In ko je gospod Durak s svojim avtom zginil,so hitro preč¬ kali ulico in jo zadovoljno klepali s svojim osličkom dalje. Iz nemščine* H.Z. Svet trpi zaradi različnega zla. Toda nobeno ni tako veliko, kakor je danes tako razširjena verska nevednost v, skoraj vseh drža¬ vah. človeška družba potrebuje krepki^ zdravil. Najbolj pa je potreb¬ no širjenje naukov katekizma. Starci v krogu družine .učitelji v šo¬ lah in duhovniki v cerkvah morajo pripomoči k temu,da bo mladina po¬ učena v katekizmu. Samove bodo na ta način s poukom izpolnili svo¬ jo dolžnost,samo tedaj‘bo mogo x e zgraditi na sedanjo generacijo bo¬ doči mir,kajti le tega moremo imenovati pravi mir". Papež Pij XII. OtonZupančič 1 , ,tr?) veta si zemlja,in blagor mu, komur plodiš - \ z oljem mu lečiš razpokano dlan, P shrambe mu polniš'in vina vračaš za znoj> daješ sena in otave za vola,ki vlačil Je brano, bodil pred plugom in družno rotil se z oračem; to x iš cvetlicam v x aše medu,da pride čebela, gnana od tajne skrbi snomladi na dalo za božič, ni gosrodinje strah mrazov,zakaj nje družina dvojno obleko ima,in x uješ na tnalu trlice? in osnutek na statvi čaka že votka. 0,tam Sveti Duh razprostrl je krila nad mizo, blažen je trud in blažen počitek družini. Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. Ljubil sem jo.-Kakor grudi deviške razgaljene duhtele pod soncem so njene poljane razpaljene! Potapljal sem so v valove njenih žit, sam-,sam s seboj' le z mislimi svojimi skrit v molčeči družbi mladega hrepenenja^ mlad .mlad - to ss pr vi; v srcu vsega življenja. lepe kmečke lastnosti izgubil svoj sijaj in so sprevrgle v golo do- bi x kaželjnost,namre* prvega verskega duha. Življenje ljudi,ki obde¬ lujejo zemljo,vodi strah božji in zaupanje v Boga ter jih polni živa vera,ki se pokaže v vsakdanji skupni molitvi., Srce kmečke vasi pa je cerkev. Tu jo sveti kraj,kjer se no vzgledu prednikov nedeljo za ne¬ deljo znajdejo vsi prebivalci,da povzdignejo svoja srca nad vso ma¬ teri je lne stvari k Bogu in. ga časte ter zajemajo prav tam moči za krščansko mišljenje in življenje za vse dni ‘prihodnjega tedna." (vn- paž Pij XII.zastopnikom kmetov 1.1946.) Življenje je mostjpoj£± čez,hiše pa si ne postavljaj na njem. PIL tajski pregovor. 9 mo dovodnik. (Hadal jevnn je ). topili so do hleva in pozorno sledili referentu,ki 3 e razlagal; "Ventilacija naj obstoji v glavnem iz dveh delov: iz zračnega dovodnika in odvodnika.Najprej si oglej- zunanji strani stene,se v višini kakih 80 cm od tal napravi zračni kanal. Potem naj gre po sredi stene navzgor in izha¬ ja kakih 4o cm pod stropom hleva v notranjost prostorov. £e bolje je, da od stene vodi cev,ki sp rova ja zrak nad živino in ga tam v raz- pršilniku siplje na goveda. Svež in suh zunanji zrak je težji kot vlažen hlevski,zato pada na dno.Pa pa ne dovajamo preveč mrzlega zra¬ ka in s tem hlevov prehudo ne ohladimo,si napravimo regulator.Pa je lahko kaj enostaven. Ob zunanji odprtini dovodnika napravimo lesen okvir,v katerega namestimo deščico,katero lehko po potrebi odpiramo ali zapiramo. Bezumljivo je,da bo ta ventilator poleti popolnoma od¬ prt,pozimi pa delno pripkt. Odvodnik pa odvaja iz hleva slab zrak.Ta naj bo iz¬ peljan skozi hlevski strop,podstrešje in streho na prosto.S ra gn pa naj do tal hleva, Kakor ^0/odnik,na,i ima tudi odvodnik regulator in sicer kar dva. Enega pri tleh,kjer x rpa pritlehne pline in smrad, drugega pa pod stropom za odvod vlažnega in pokvarjenega zraka. Od¬ vodnik naj ima isti premer kot dovodnik,da odvaja prav toliko zraka, kakor ga dovodnik dovaja. Dotok in odvod zraka bomo regulirali po potrebi.če je postalo vlažno,odpremo regulator bolj na široko,da se osušijo stene in strop. "Ja,potem pa je premrzlo v hlevu", je v skrbeh Jelen, in z njim tudi še nekateri drugi. "Kakor j'e prav,da je hlev topel,- ima naj 4- 15 - 17 o C - tako tudi ni napačno,če je hlev hladnejši. Zadnje čase rav¬ no preizkušajo novo metodo vzreje živine. Ta metoda obstoji v utr¬ jevanju proti mrazu .Kakor kažejo vzgledi,se ker dobro obnese .Po tej metodi je živina leto in dan na prostem.Le za slučaj dežja ima zave¬ tišče. Drugod imajo poleg hleva tekališČe. Hlev je odprt in živali gredo po mili volji v hlev ali pa na piano. Zanimivo je,da se živali raje držijo na prostem tudi ob zelo ostrem mrazu.do - 16 oC.Le ob- ča¬ su molže in krmljenja gre živina v hlev. Kakor hitro pa se na je, gre zopet, sama od sete na prosto. Živali,vzgojene na svežem zraku,so veliko bolj odpor¬ ne proti boleznim,kot one,ki so prebile večino svojega življenja v hlevu. 0 kaki tuberkulozi skoro ni sledu pri njih." "Kaj pa mlačnost?" je Rutnik radoveden. "V času najhujšega mraza j'e mlečnost res nekoliko pad-. la.Toda le malenkostno. Krave so teletile na prostem. Te le ta. so bila zdrava in so s Smalu obrastla s prev gosto dlako. Prav tako so tudi odrestla goveda pokrita z mnogo gostejšo dlako,ki jih varuje pred prehudim mrazom. Če se torej' dobro počutijo goveda,ki so na mrazu do - 16 oC,bodo gotovo tudi zadovoljna z nekaj pod + 06 oC. Predpogoj pa je;suh hlev,dobre ventilacija." "Kako pa glede gmojae Ali je dober? Djal bi,da bolje dozori na gnojišču",modruje Linovnik. "Ne smemo podcenjevati gnoja z globokih hlevov, dno j je vedno dobro -notla^an,gnojnica ostane vsa v gnoju. Torej je gnoj lahko prev dober. Na stil ja notrebu jamo pa neprimerno več." (mlje sledi). S = v = 0_J. A j . r T rlki mo¬ drijan Diogenes je^hodil nekoč T>o~meitnih ufičah~pri~beiem dnevu z lučjo v roki. Ko ga nekdo vpraša; "kaj išče?",mu j'e odgovoril; "Iščem moža". Hotel je gotovo reči;Iš-em značajnega človeka,značajnega mo- v za. Krasen primer značajnosti nam pokaže zgodba Iz rimske zgo¬ dovine, Kartagina je poslala v Rim noslanstvo,ki bi naj prosilo za premirje. ?a vodnika so dolžili mgula,ki ja bil Rimljan in kar- taginski ujetnik. 13 red odhodom .je moral priseči,da se bo vrnil na¬ zaj v ujetništvo,tudi x e ne bo dosegel uspeha* Lahko si mislimo^ka- ko mu je bilo pri srcu,ko je po dolgih letih spet zagledal svoje rojstno mesto. Doma bi lahko ostal,Če bi prišlo do premirja,- Kaj je storil? Z veliko spretnostjo jo prigovarjal rimskim poveljnikom, da naj ne sprejmejo premirja in naj se vojna nadaljuje do popolne zmage. Senat mu je prigovarjal, na j vendar ostane doma,saj prisil je- na prisega ne velja. Pogumno Je Bsgul odgovoril: "Vi torej hočete, da jaz, Kitni jan, prelomim prisego,da postanem neznačajen? Vera, da me čaka huda smrt,če ostanem še dalje kartažanski ujetnik.Toda svoje¬ ga rimskega značaja ne bom omadeževal nikoli. Prisegel sem,da se vrnem, ~e tudi svoje .naloge ne opravim". Vrnil se je nazaj v Karta¬ gino,kjer so ga mudili in umorili. Tak je bil rimski značaj - zna- x n j pogana. Kakšen pa mora biti krščanski značaj? Večkrat slišimo be¬ sedo: "Ta je pa značajen človek". Kaj si mislimo ob besedi "značaj"? Značajen je tisti,ki se drži jasno spoznanih načel in se brez ozira na ljudi po teh načelih ravna. Breznačajen pa je tisti,ki svoja na¬ čela spreminja po okoliščinah in je nezvest svojim vzorom,kakor hit¬ ro je treba zanje tej trpeti. Prva naloga je torej ta,da v sebi iz¬ oblikujemo prava načela. N.pr.: Kar hočeš,da drugi tebi storijo,tega tudi ti drugim ne stori> hočem se vstrajno in marljivo učiti itd. V vseh stvareh imej pravo krščansko načelo. Druga,težja naloga pa je,ravnati se po pravih načelih. Vzgajati se moraš za pravo značaj¬ no življenje. Tvoj značaj' je odvisen.od tvojega vsakdanjega življen¬ ja. Sej misel in žel boš dejanje. Sej dejanje in žel boš navado.Sej navado,žel boš značaj. Sej značaj,ustvaril si boš trdne temelje za srečno krščansko življenje. Vedno delaj dobro. Bodi zmagovale© s svojo močno vol jo,le tako si boš izklesal značaj. Cesto boš imel priliko opazovati pri sebi,kako močne volje Je^treba v boju z majh¬ nimi in velikimi napakami. Nikoli ne smeš z njimi skleniti premir¬ ja. Zato veljat Fo x emJ Kaj ho x em? Bočem gospodovati nad svojimi ču¬ ti in čustvi. Fo~em red v svojih mislih.Fooen najprej misliti,nato šele govoriti. Z veseljem bo x em delatijootznežljivo trpe ti, zna čaj¬ no živeti in nako x v upanju na sre x no va x nost umreti. Ali je kje kak večji cilj,za katerega bi veljalo živeti in se zanj žrtvovati? Svojo voljo pa moraš vzgajati v skladu z božjo voljo.Ni nobene boljše šole,kakor j« tista,da moreš ponavljati: "Gospod,zgo¬ di se Tvoja volja"! Ni nobene boljše samovzgoje kakor je ona,če si moremo po vsaki besedi in po vsakem dejanju vprašati:"Gospod,ali je bilo to,kar sem storil,res tudi v skladu s Tvojo voljo"? Trden značaj more postati le oni,ki'korenini ves v Bogu in vse življenje zaupa Vanj. Najmočnejša opora volje pa je molitev. Najboljše obli¬ kovanje in pospeševanje pravega značaja pa Je urejeno versko živ¬ ljenje. , Katekizem pravi: "Na svetu smo zato, da hi živeli po božji volji in se zveličali". Toliko bog napredoval v oblikovanju svoje¬ ga značaja,koli k or bolj se boš poglobil v to vodilo.Tako vodi vsak dan svojo dušo,da bo postala čim bolj podobna Kristustu Z vzgojo svojega značaja začni tako j,v mladih latih.Ko boš star,bo že prepozno. Vsak mladenič mora sklenitl,da bo v svo¬ jem življenju dosegel zastavljeni cilj. Izberi si zvigen Cilj! Nik¬ dar ne pozabi nanj,vse svoje moči uporabi,da ga dosežeš. Ali imaš, prijatelj moj,svojo odločitev že pred očmi? Pametno izbiraj svojo pot. Ne b©di pomlad brez cvet ja,ne. bodi večerno nebo brez zve rad, no bodi fant brez vzorov. Ali hočeš iz¬ birati? Hočem postati značajen kmečki f^nt,da bom kedaj pošten mož s temeljitim znanjem,s plemenitim mišljenjem in nesebičnim de¬ lovanjem. Mož,kakršnega potrebuje naga razdrta domovina. 3 Kristu¬ som hočem iti skozi živi jen je,Njemu se nočem nikdar izneveriti! Izoblikujmo svoj značaj,da bomo svetla luč v idejni be¬ di naših dni! Č.Tone. 'P_0_Td_Xi_A_]D i - Kom j se je pomiril ne za žel jeni zimski mraz in se umaVniT“na~višoke vrhove gora,že je pokukalo sonce Izza bolozelonib robrov in prineslo novo življenje. Zemlja je odložila belo haljo in se vzdramila iz zimskega spanja. V dolini je zadihal veter noseč s seboj glasove živijenja,duh vasi in vonj polja.Vršič- ki bukev šumijo,glave gosposkih smrek zmajujejo in se lovijo v ze¬ leni, sončni hosti. Na sončni senožeti,ob me ji,so se že zbudili zvončki,ki zvonijo vesele melodije pomladi. V daljavo se smejejo starki zimi, ki žalostno pleza po visokih skalah belih gora. Pri deteljiščus ob sadovnjaku so vstale otožne trobentice,ki trobijo in kličejo še dru¬ ge zaspance iz trdnega spanja. Ptički na vrtu se spreletavajo z dre¬ vesa ria drevo in si veselo šepeta jc „oana n ja jo In. kliče jo: pomlad, pomlad,pomlad! Tudi kmeta, je zvabilo sonce in dih pomladi na polje,na travnik in v gozd. Na polje, ki izdihava mehko pomladno meglo,da za¬ stavi prve brazde,spočite in naspane zemlje,za pomladno setev. Na travnik,da ga povleče s travniško brano, razt rosi krtine ,pobera ka¬ menje in pograbi dračje, ki ga je navalila namakalna jesenska voda o Pa kako veselo dela kmet na travniku,saj mu držijo špalir zvončki in trobentice. N-raoti se v gozd,da pospravi polomljeno drevje,od teže snega in viharja. Noge ga. hipoma zaneso v gozd,da ogleduje vr¬ hove gozdnega drevja,*e., niso morda kaj poškodovana. Ob grmu se ga ustraši zajec in v dolgih skokih zTraži v temno hosto. Na son*nera vrtu čisti in obžaguje nepotrebnih vej drevje, sadjar, ki že meri in tehta, kakšen bo sadni pridelek v je šeni .Ogle¬ du j e mlada drevesa,če so dobro prezimila,če jih ni morda zajec po¬ škodoval. Počepi divjake,ki so mu ostali še iz prejšnjega leta v drevesnici,odstrani vsa rakava in bolehna drevesca. Iz sadovnjaka ! odstranjuje stara nerodna drevesa,ki jih nadomesti-z mladimi,žlaht¬ nimi vrstami. Na skrivaj opazuje koristne ,ž 4 valice ,ve šele ptioe pevke,ki mu uni*u*jejo škodljiv mrčes v sadovnjaku,ko si grade svo- @a gnezdeca. Vedno bolj oživljajo prijazni gozdovi. Oglaša se kukavi¬ ca. Škrjanček prepeva in žgoli,da se kmetiču raduje srce ob njego¬ vem spevu in pa ob dihu pomladi,ki gre preko polja in povsod vzbu¬ ja novo življenje in bujno rast. Misel njegova pa se obrača k Stvar¬ niku s prisrčno prošnjo: "Gospod, da j in ohrani sad zemlje..." P.P. Življenje je ničevo,a samo brez Boga.Življenje je najvišje,a samo v Bogu. n „ „ „ „ „ „ ss;s=ssss=^====s=s:=====sij^bmfe;=ss==s===as—==== a?-s~ ==sg "\,- Shr CamAaJt' t/ .domovina,ko te' je Bog ustvaril,te je blagoslovil % obema rokama in rekel:Tod bodo živeli veseli ljudje? Skopo je meril lepoto,ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda, šel je mimo silnih pokrajin,pa se ni ozrl nanje - puste leže tam,strne proti nebu s slepimi očmi in pro¬ sijo milosti. Razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Vardarja in je rekel• 'Veseli ljudje bodo živeli tod.Pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje. Kakor je rekel,se je zgodilo. Božja setev je pogna¬ la kal in je rodila. Vzrastla so nebesa pod Triglavom. Oko,ki jih ugleda, obstrmi pred tem Čudom božjinr,srce strepeče od same sladkos¬ ti^ zakaj gore in poljane oznanjajo,da je Bog ustvaril paradiž ve¬ selemu rodu »blagoslovljenemu pred veami drugimi. Vse,kakor je re¬ kel,se je zgodilo; Bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi,da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo - ali sloven¬ ska beseda je beseda praznika,pet ja,vriskapja, Iz zemlje same zve¬ ni kakor velikonočno pritrkavanje in zvezde pojo,kadar se na svet¬ li poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domov ina,pozdravljena iz veselega srca J f 143 /S£1C MOGOČE ZtcMr V Nic na svetu ni nemogoče onemu,ki ima močno voljo. Krepka vol- lja ustvarja čudeže, Kord,kralj avto¬ mobilov,kardinala Spel man in Gilroy . so. se' povzpeli iz nmjnižjih mest do najvišjih časti, Temu se imajo zahva¬ liti le svoji odločni vol ji,pridnos¬ ti in žilavi v strajnosti. Tudi- ti,kmečki fant,tudi ti,ki danes sili :romp in lopate, boš gotovo postal, vse časti vreden mo S s vr-ore» gospodar, sposoben nrosvet ni d e lave e in za d rožni delavec, ugle - den občinski odbornik v domačem kra¬ ju, če se sam ne boš zavrgel, Imej ife d _norc i, Rivnatelj norišnice hodj po dvorišču in ogleduje Člane svojega zavoda« Kar ostrmi pri pogledu m norca,ki’ se¬ di poleg svojega prijatel¬ ja ; katere mu je odsekal gla¬ vo. Ravnatelj' ga. vprašat 'ICaj vendar to pomeni"? "Spal j'e i5 ,mu pojasnjuje no¬ re c", pa sem mu odsekal gla¬ va« To se bo smejal,ko se bo zbudil"« Na vlaku« močno voljo o Utrdi si jo z vestnim iz¬ polnjevanjem vsakdanjih.tudi najmanj¬ ših dolžnosti« Ne pozabi; Ce hočeš kaj biti,moraš se marljivo učiti«Čas je zlato! 1C * f šaljivec hoče podražiti kme¬ ta, ko je vlak zavozil v dolg predor: 'Ve že ven,očka, zdaj gremo v pekel ".Nič ne de", mu odvrne ta, "saj imam vozni listek za nazaj,Kaj pa vi"? _ ' M - k (7 |e nastala aamljjca o £ (Nadalje" anje )', V \i n -X Preden rr to vprašanje od govorimo, po jdim o v prirodo,v ono divjo prirodo, Povzpuimo so na visoke in kameni te brego¬ ve. Na strmih stenah ni opaziti nobenih znakov življenja?, pač pa tamkaj, kjer je najmanjša ravni ni c a, zapazimo že majčkeno ze¬ lenila. Na prav malih površinah opazimo lišaje in mah,a na večjih najdem:? že kakšno travic o, do čim na velikih že bujne gozdove« Kako se je tukaj življenje razvijalo? Najprvo je bila tu¬ kaj gola in pusta hribina« Sonce je ogrevalo kamen,na njega je padal dež, Kamen je začel pokati,se lomiti ter drobiti. Drobni, delci so se pričeli polagoma odvajati,V razpokah so je zbirala vlaga«Mraz in led sta delovala na .razširitev razpok in jih rano žila,Ko je ponovno de zevalo, so se na vlažnem kamenju nasolila mala. živa bitja - bak¬ terije , V zdrobljenem kamenju so našle bakterije "hrnnoCVlnga in toplota je prisojala iz zraka in bakterije so se lahko razvijale in množile „ Te bakterije na žive dolgo - poginejo in v njih tele¬ sih se nahajajo najrazličnejše spojine (dušiča,$&dttčične in pa mi¬ ne ral ne j. Te sboMne slutijo kot brana za rastline,ki se tamkaj na seli. j Tak - nastaja tukaj ndnjprej min živi jen je , potem pa vedno večje c Voda odnaša te delce in iih pušča na gotovih mestih,in ta zemlja vsebuje vsa hranila ki iih kulturno rastlinstvo neobhodno potrebuje. Od vrst kamenje,iz katerega so zemlje nastale-ločimo zemljo v različne vrste- Naplavljena ali na drug nanegena zemlja je bogata na mineralnih, sestavinah, in v sled tega tudi polna živ¬ ljenja. v njej se nahaja mnoge lakterij,katere z razkrajanjem rast linskih in_ živalskih teles stvarjajo orno prst (humus). Če dospe takšen sloj zemlje sčasoma tako globoko,da do njega nima dostopa zrak, te la j bakterije poginejo’. Kjer ni bakterij - tam tudi ni življenja. Tu se je plodna zemlja pretvorila v mrt¬ vico (globoko ležeč sloj zemlje). je sledi). u o £ j/ f a v ugank v velikonočni '"t°viivi "Lepše bodočnosti”. Dopolnilnioav -artagina vj*ica, Carigrad , zelenec ,Nikod^m,Seno - v o, Bad oml je , D ob ra v a leni ; se rado posuši. .Pot oni k, sl t e re n, Kriv o k i j a. - Ka r su š ča z e ra 3 . 4 . ti Spominska plaketa, Zunanje številke povedo,katere črke je tre jemati v notranjem krogu, Bdiš« Križ,nage edino upanje. Zakaj ima mlinar bel klobuk? - Za to, da se z njim pokrije. Skrit pregovor: Bolje je lačfaomu zaspati,kakor dolžnemu o sta - . - Pravilnih' rešitev je nilo Nagrado prejme UTtDN IK p oroča; ^antgc ,list je namenjen predvsem vam. Za to pri¬ čakujem,da bost 0 pri njem sodelovali vsi. Ni dovolj,da list širi¬ te in ga čitate ,ma rv°č za list tudi kaj napičit 0 ! To predvsem že¬ lim od vas. čim več bo vaših prispevkov,tem bolj bo list pester, "Postal bo zrcalo vaše delavnosti,mladostne razgibanosti in sli¬ ka vašega hotenja po vsestranskem napredku in izobrazbi. Mrtvilo, ki vlada med fanti,moramo pramati. "Razgibanost ,delavnost ,ustv°r - jan je, to 30 lastnosti mladino . Tr j°r t°g° ni,tam je okostenelost in dolg *as^ntje,zganit 0 se!