NO. 30
X>. 6>c' <5> 'I
A
^ -
■ p % <> —
%
S'
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
KM'E RI G/%111—HO
tservuig Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,
SLOVGNIAN
HORNING N6WSPAPGB
lixlianapolis, Florida, Kly, Pueblo, Bock Sprlnga, all Okla
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) •
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 11, 1981
VOL. LXXXIII
Novi grobovi
Anri Trobenter
/Včeraj je v Euclid General bolnišnici umrla 66 let stara Ann Trobenter z 842 E. 154 St. Bila je žena Williama. Pogreb bo v oskrbi Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Podatke o pogrebu bomo objavili v petek.
John Marn
V	ponedeljek, 9. marca, je v Euclid General bolnišnici po kratki bolezni umrl 61 let stari John Mam s 17805 Grovewood Ave., rojen v Clevelandu, mož Julie roj. Bradach, oče Johna R. (Wick-liffe, O.) in Dennisa (S. Euclid, O.), 3-krat stari oče, sin Johna in Frances roj. Ladiha Marna (oba že pok.), brat Alberta in Rudolpha, veteran druge svetovne vojne, v kateri je služil kot vojak na območju Južnega Tihega oceana, zaposlen kot nadzornik pri Cleveland Pneumatic skozi 41 let, član Dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Dr. Najsv. Imena fare Marije Vnebov-zete ter Independent Order of Forresters. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Martin Lokar
Preteklo nedeljo je v Lake County Memorial West bolnišnici po krajši bolezni umrl 69 let stari Martin Lokar z Zeman Ave., kjer je stanoval zadnjih 38 let, preje pa na Holmes Ave., rojen v Clevelandu, mož Alme roj. Lampe, oče Ronalda (Hawaii) in Charlesa (Westlake, O.), brat Johna, Josephine, Rudyja in Clare Bonozich, zaposlen pri Chase Brass & Copper Co. skozi 45 let, vse do svoje upokojitve leta 1971, član SNPJ št. 614. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek, 13. marca, ob 1.30 popoldne na pokopališče Knollwood. Na mrtvaškem odru bo danes od 7. do 9. zvečer ter jutri, v četrtek, od 2, do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. ,
Joseph Kom
V	nedeljo, 8. marca, je v St. Augustine Manor, kjer je stanoval tri tedne, umrl 67 let stari Jo I ph Rom z 1103 E. 67 St., rojen v Calumet, Mich., od koder je prišel v Cleveland leta 1945 in ves čas bival na naslovu na E. 67 St., sin Petra in Katherine Rom (oba že pok.), brat Johna, Petra J., Ann Divis ter pok. Rudolpha in Mary Špehar, 17-krat stric, veteran druge svetovne vojne, zaposlen pri Royal Appliance Manuf. Co. skozi 30 let, dokler ga ni bolezen 1. 1977 prisilila, da je šel v pokoj. Bil je član SNPJ št. 566. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. jutri, v četrtek, ob 9.15, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
-----o------
Če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
200,000 delavcev se udeležilo štrajka v poljskem mestu Lodz
VARŠAVA, Polj. — Predvsem zaradi spora v zvezi z delovanjem podružnice delavskega gibanja Solidarnost v bolnišnici v mestu Lodz, ki jo opravlja ministrstvo za notranje zadeve, je prišlo do 1-urnega simboličnega štrajka okrog 200,000 delavcev, zaposlenih v več kot 1300 delovnih organizacijah. Mesto Lodz je središče tekstilne industrije na Poljskem.
Spor se je začel pretekli mesec, ko je bilo odpuščenih iz službe v omenjeni bolnišnici pet delavcev, aktivistov v gibanju Solidarnost. Ministrstvu notranjih zadev ni bilo všeč, da so bili aktivni v bolnišnici pripadniki Solidarnosti.
Lech Walesa, voditelj Solidarnosti, se je celo pogajal z n a m e s t nikom predsednika vlade Mieczyslawom Rakow-skim. Po treh urah sta Walesa in Rakowski dosegla sporazum, ki bi reševal vrsto odprtih vprašanj v mestu Lodz.
Težava je nastala, ko notranje ministrstvo ni hotelo odobriti oz. potrditi tistega dela sporazuma, ki se je nanašal na delovanje Solidarnosti v omenjeni bolnišnici.
Rakowski je v imenu vlade pristal na to, da bi bili odpuščeni delavci zopet sprejeti v službo.
------o------
Obveščevalne službe v ZDA želijo od Reagana prostejše pogoje dela
WASHINGTON, D.C. — V letih po aferi Watergate sta predsednika Gerald R. Ford in Jimmy Carter omejila delovanje ameriških obveščevalnih in varnostnih služb pri opravljanju svojih nalog. Omejila sta predvsem možnosti prisluškovanja tistih A-merikancev, ki so jih sumničili v CIA in FBI protizakonitih dejavnosti.
V teh agencijah se pritožujejo, da je njihovo de^o zaradi teh omejitev zelo otežko-čeno. Zato so pripravili poročilo za predsednika Ronalda Reagana, v katerem predla-
x I.
Slovenskega župnika v Londonu, č. g. Ludvika Rota, smo naprosili, naj nam odgo-govori na nekaj vprašanj o svoji slovenski župniji, ki obsega vso Anglijo. Tu so njegovi odgovori:
Dejansko bi moral na tem mestu napisati življenjepis msgr. Kunstlja, ki je podobno kot očak Abraham s svojim zarodom potoval s svojim ljudstvom v novo angleško domovino. Tako bi zahtevala pravičnost.
Premalo je prostora, da bi tukaj popisal, kaj je ta plemeniti mož storil za naše ljudi. Neposredno po drugi svetovni vojni je delil z njimi neusmiljeno usodo taborišč v Italiji in Nemčiji, po prihodu na Angleško 1948 pa jih zbiral in bil in dal vsem vse skozi 30 let, ko je konec leta 1977 odšel v Stuttgart v nadvse zasluženi pokoj.
RONALD REAGAN OBIŠČE KANADO; VAŽNI SESTANKI S PREMIEROM TRUDEAUOfA
Zvezni proračun za leto 1982 predložen zveznemu kongresu
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik Ronald Reagan uradno predložil zveznemu kongresu proračun zvezne vlade za finančno leto 1982. Pred odhodom iz Bele hiše januarja letos je predsednik Jimmy Carter tudi predložil proračun za 1. 1982, Reagan je pa zmanjšal izdatke tega proračuna kar za 48.G milijarde dolarjev.
Odločil sem se napraviti konec dolgoletni navadi, da rastejo izdatki zvezne vlade iz leta v leto, je dejal predsednik, ko je podpisal načrt svojega zveznega proračuna v posebni slovesnosti pred Belo hišo pretekli ponedeljek. Zmanjševanje zveznega proračuna pomeni konec ene dobe in začetek nove, je pripomnil Reagan.
Čeprav mnogi kongresniki soglašajo, da je res treba zmanjšati zvezni proračun, jih je čedalje več, ki kritizirajo posamezna zmanjševanja ali ukinitve raznih programov, ki jih je doslej fi-nacirala ali vsaj sofinancirala zvezna vlada. Med temi kritičnimi kongresniki je tudi vedno več konservativcev. Le-ti trdijo, da sicer v splošnem podpirajo predsednika, nekatera zmanjševanja zveznega proračuna pa so le neodgovorna.
V	razpravi včeraj v enem od odborov zveznega senata, je sen. Edward M. Kennedy kritiziral mišljenje mnogih Reaganovcev, ker mislijo, da bodo odpravili obstoječe socialne in druge probleme ameriške družbe s tem, da prizadetih oseb ne bodo več finančno podpirali.
Konservativci so pa menili, da takšnih problemov ni mogoče odpraviti oz. reševati /. denarjem. Trdili so, da tako mislijo liberalci.
**+**********+»*+**»**+++»»**+•■
gaj o ukinitev teh omejitev. Pričakujejo, da bo predsednik podpisal odredbo, po kateri bodo omejitve odpravljene.
V	Beli hiši še niso uradno komentirali o tej zadevi.
Msgr. Kunstelj, naša beseda priznanja in zahvale je preskromna, ker le Bog pozna vsa vaša dobra dela. Naj vas On blagoslavlja s svojo ljubeznijo.
Da bi dal čim bolj zvesto podobo Slovencev na Angleškem, sem razposlal anketna vprašanja nekaterim našim ljudem. Posredujem predvsem njihove pripombe. Vsem se za sodelovanje iskreno zahvaljujem!
• Ali so Slovenci v Angliji zdomci ali izseljenci?
Velika večina naših ljudi tukaj je takih, ki so se po zadnji vojni iz raznih vzrokov znašli izven meja Jugoslavije in se zaradi tedanjih razmer niso želeli vrniti domov. Med Slovenci tukaj bi našli tudi mnogo zdomcev.
Naselitev Slovencev v Angliji je bila posledica zadnje vojne. Slovenska emigracija na Britanski otok je bila v glavnem enkratna, v letih
Zadnje vesti
•	Washington, D.C. —- Cene mnogih poštnih storitev bodo zvišane začenši že z 22. marcem. Za navadno pismo bo treba odšteti 18 namesto sedanjih 15 centov. Načelnik pošte Ray Bolger pravi, da 18 centov ni dovolj in da bo najbrž moralo priti do ponovnega povišanja že letos, verjetno do 20 centov za navadno pismo.
•	Damask, Sir. — Ugrabtev pakistanskega letala še traja. Ugrabitelji postavljajo nove zahteve glede izpustitve političnih zapornikov v Pakistanu. Pakistanska vladt je dala Siriji proste roke glede reševanja krize. Na letalu čaka že 11 dni 103 potnikov in članov posadke.
•	Washington, D.C. — Ameriške obveščevalne naprave so ugotovile, da se je več sovjetskih podmornic približalo ameriški obali. Podmornice so oborožene z raketami, na katerih so montirane jedrske bombe. Podmornice se nahajajo na področju, na katerem se redko pojavljajo. Nekatere letalske enote v državi Maine so zaradi tega v povečanem stanju pripravljenosti.
•	Bejrut, Lib. — Neznan or strostrelec je streljal na avtomobil, v katerem se je peljal veleposlanik v Libanonu. Nihče ni bil ranjen pri tem napadu.
Vojaški sveiovalci ZDA v El Salvadorju naj se strogo izogibajo bojev
WASHINGTON, D.C. — A-meriški vojaški svetovalci, ki vežbajo el salvadorske vojake, se morajo strogo izogibati vsakršni možnosti, da bi se udeleževali bojev med gverilci in enotami el salvadorske vojske.
Dva svetovalca sta to povedala med razgovorom z ameriškimi novinarji. Svetovalca sta rekla, da bosta z novinarji govorila le pod dvema po- , gojema, in sicer, da njihovih imen in rangov ne bodo objavili ter da ne bosta slikana.
Ako bi gverilci videli njuni sliki in dobili druge podatke o njiju, bi bila Amerikanca
1947 in 1948. Takrat 'se je preselilo v Anglijo okrog 800 v glavnem mladih fantov. Večina njih se je poročila z dekleti druge narodnosti, ker slovenskih deklet je bilo takrat tu izredno malo. Po letu 1956 je prišlo v Veliko Britanijo še nekaj desetin Slovencev.
Nekaj rojakov se je izselilo v druge države. Že 120 slovenskih trupel pa poji britansko grudo za novo zemljo in novo nebo.
Dandanes je na Angleškem še okoli 600 Slovencev. Glavni naselitveni otoki so bili že od vsega začetka London, Bedford, Rochdale in južni Wales. Posamič so pa raztreseni prav po celem otoku, od juga Anglije pa tja do severne Škotske.
Število naših rojakov na o-toku počasi pada:	večina o-
trok je iz mešanih zakonov, le malo jih je, kjer sta oče in mati Slovenca. Novega včč-
OTTAWA, Kan. — Predsednik Ronald Reagan bo danes končal svoj dvodnevni o-bisk v Kanadi z govorom na zasedanju kanadskega parlamenta. Včeraj je imel ameriški predsednik več pogovorov z ministrskim predsednikom kanadske vlade, Pierrom E. Trudeauom. Obisk v Kanadi je prvič, da je Ronald Reagan zapustil ZDA po prevzemu dolžnosti kot predsednik.
Trudeau je predlagal trojni sestanek na vrhu, na katerem bi on, predsednik Reagan in m e h i š ki predsednik Lopez Portillo obravnavali vprašanja skupnega interesa. Reagan je takoj podprl ta predlog.
Čeprav sta Reagan in Tru deau različnega mnenja glede mnogih svetovnih problemov, posebno v zvezi z napovedano Reaganovo politiko do El Salvadorja, je bilo osebno srečanje med državnikoma prijateljsko.
Kanadčani so jezni nad odločitvijo predsednika Reagana, da ne bo predložil zveznemu senatu novo pogodbo med Kanado in ZDA ki rešuje težave v zvezi z ribarjenjem v nekaterih vodah Atlantskega oceana.
takoj postala tarča teh gverilcev.
Povedala sta, da velika večina med 50 ameriškimi svetovalci v tej državici govori špansko, kar seveda zelo olajša njihovo delo. Njihova naloga je vežbanje El Salvador-cev in nič drugega, sta poudarila. Zato se ne smejo A-merikanci udeleževati nobenih bojev. Streljajo lahko samo v slučaju, da si rešijo lastno življenje ali življenje drugega Amerikanca.
Oba sta pohvalila sposobnost in hrabrost tistih el salvadorskih vojakov, s katerimi sta že prišla v stik. Pomanjkljiva je le njihova o-prema, sta dejala.
j ega priliva iz matične domovine v zadnjih dvajsetih letih ni bilo.
• Kaj so pretežno po poklicu?
Pretežno so naši ljudje zaposleni v industriji, v tekstilni, avtomobilski in v raznih drugih tovarnah. Mnogi delajo v rudnikih in opekarnah. 12 Slovencev ima svoja podjetja, trgovino, restavracijo, tiskarno. Najdemo pa tudi zdravnike, pravnike, učitelja. Dva Slovenca sta univerzitetna profesorja.
Na britanskih univerzah študira veliko mladih^ ki so bili že tukaj rojeni. Ponosni smo nanje, zlasti njihovi starši, saj so ti veliko žrtvovali, ko jim pomagajo do boljšega dela, kot so ga sami imeli. Lahko ponovimo z Župančičem o naših ljudeh — da se tujina diči z delom njihovih rok.
(Dalje)
V	ZDA pa nasprotujejo nekaterim nedavnim odločitvam kanadske vlade glede dobave naravnega plina Združenim državam, cene tega goriva ter poslovanja ameriških podjetij v Kanadi.
Pierre Trudeau je uradno sprejel predsednika Reagana pred poslopjem kanadskega parlamenta. Navzočih je bilo tudi nekaj demonstrantov, ki so glasno protestirali zoper Reaganovo politiko do El Salvadorja.
Kanadski premier jih je pozval, naj bodo tihi. Ko grem jaz na obisk v ZDA, nisem deležen takšnih demonstracij, je dejal Trudeau. Reagan se je pa pošalil, da so bili demonstranti morda uvoženi iz ZDA zato, da bi se počutil tako kot doma.
-----o------
Rudarji prolestirali proti predlaganemu zmanjšanju podpore
WASHINGTON, D.C. — V ponedeljek se je več kot 6000 -rudarjev udeležilo demonstracije v tem mestu, katere namen je bil, protestirati proti predlaganemu zmanjšanju finančne podpore tistim rudarjem, ki bolehajo za tkzv. “Black Lung" boleznijo. Ta bolezen je nevarna mnogim rudarjem, zaposlenim dolga leta v premogovnikih. Zvezna vlada plačuje posebno pokojnino oz. odškodnino tem rudarjem ali njih svojcem.
V	Reaganovi vladi so pa prišli do zaključka, da prejema to podporo mnogo rudarjev, ki niso upravičeni do nje. Zato je predsednik Reagan predlagal, naj omejujejo število prejemnikov takšne podpore, pogoji za prejem podpore pa naj bodo poostreni in učinkoviteje nadzorovani.
Rudarji, povezani v Združenju rudarjev (UMW), so organizirali dvodnevno stavko, mnogi so tudi prišli v Washington demonstrirat. Pridružili so se jim mnogi kongresniki, predsednik delavskega gibanja AFL-CIO Lane Kirkland je pa dejal, da jih podpira tudi ta organizacija.
V	tajništvu za delo so objavili podatek, da prejema podporo za ‘Black Lung’ bolezen okrog 350,000 bivših rudarjev in njih svojcev. Mesečna podpora je v znesku od 254 do 508 dolarjev.
P r e d s e d nik UMW Sam Church je dejal, da ta bolezen zahteva 4000 smrtnih žrtev letno, smrt pa prihaja le po dolgih letih mučnega bolehanja. Zdravil proti tej bolezni ni, je dodal.
-----o------
VREME
Spremenljivo oblačno in vetrovno danes z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura 40 F. Pretežno sončno in vetrovno jutri, a nekaj toplejše. Naj višja temperatura okoli 50 F.
Položaj Slovencev v Angliji
Iz Clevelanda in okolice
Zopet zanimivo predavanje o Slovencih—
V soboto, 14. marca, ob 2. uri popoldne bo prof. dr. Ciril A. Žebot z univerze Georgetown v Washingtonu, D.C. podal referat o bodočnosti Slovencev v domovini na seminarju, ki ga organizira American Croatian Academic Society. Seminar bo na John Carroll univerzi na University Hts., Ohio in sicer v sobi Jardine v Student Activities Center. Dvodnevni seminar se bo začel že v soboto ob 8. zjutraj (registriranje) in se bo končal v nedeljo, 15. marca, dopoldne. Registriranje stane $15 za nečlane in za podrobnosti lahko pokličete tel. (216) 486-0733.
MZA sestanek—
Misijonska znamkarska akcija vabi na sestanek, ki bo v nedeljo, 15. marca, ob treh popoldne pod staro cerkvijo pri Mariji Vnebovzeti. Pridite!
Seja—
Dr. Ribnica št. 12 SDZ ima sejo v nedeljo, 15. marca, ob 9.30 dop. v SND na St. Clair-ju, v običajni sobi v starem poslopju.
Darovi Slovenski šoli pri Sv. Vidu—
Ob priliki nedeljskega kosila Slovenske šole pri Sv. Vidu so darovali: $21 g. in ga. F. Sleme. $10 g. M. Goršek, g. F. Kogovšek in rev. Kumše, $5.50 rev. J. Božnar in ga. Tonkli. $5 ga. Kurbos, $2 N.N., $1 g. L. Peterlin. 50 centov dr. J. Felicijan in ga. F. Hočevar. V spomin dr. V. Meršola pa sta tudi darovala $15 g. in ga. K. Bojc. Vsem se odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu najlepše zahvaljuje.
Kibje večerje—
Očetovski klub pri Sv. Vidu bo pripravil okusno ribjo večerjo vsak petek v postu. Večerjo bodo servirali od 4. do 7. zvečer. Dobiček je namenjen za športni program svetovidske 'šole.
Spominski darovi—
Spominjajoč se blagopokoj-nika dr. Valentina Meršola, so darovali za koroške, pomoči potrebne študente v oskrbi Mohorjeve družbe: France in sestri Marjanca in Mici Mlinar $30, Jakob Grum $20, Vili Bitenc pa $15. Prav tako za študente v Mohorjevi hiši so darovali $30 France, Marjanca in Mici Mlinar v spomin v Torontu, Kanada umrlega rojaka Viktorja Trčka. Poverjenik J. P. se v imenu družbe lepo za darove zahvaljuje.
Priznanja—
Ob priliki “zahvalne večerje”, ki jo priredijo vsako leto pri Sv. Vidu, so prejeli priznanje za svoje dolgoletno in zvesto služenje tej fari ga. Mary Otoničar, g. Joseph Baškovič in Rick Pangonis. Mati mladega Ricka Pango-nisa je Mary Pangonis, ki je v službi v naši pisarni. Čestitke!
—----o------
Poravnajte naročnino pravočasno!
Ameriška Domovina
a M >,i! r ^ ^ >lti> * " *'
MM	•JMHU«
«117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
'	Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 ha leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
«3	No. 30 Wed., March 11, 1981
Kako je s kulturo doma?
II.
Cenzura, ki jo dosledno izvaja nad vsem tiskom, vključno vso literaturo, oblast v republiki Sloveniji po navodilih partije, in o, kateri smo že zadnjič govorili, preseda celo znatnemu številu leposlovnih umetnikov doma, pa naj bodo nepartijci ali pa člani partije. Umetniški duh v svojem intuitivnem, ustvarjalnem razmahu težko prenaša kakršnokoli omejitev ali tudi samo možnost omejevanja svobodnega poleta duha. In tako je prišlo po desetletjih cenzure do tega, da se je skupina slovenskih literatov odločila predložiti oblasti peticijo za ustanovitev in izdajanje nove leposlovne revije, kjer bodo prosto, brez cenzure, priobčevali leposlovna dela na lastno odgovornost.
Pokret je zelo značilen za kulturne razmere doma, pa po dosedanjih poročilih nimd izgiecla na uspeh. Partija se boji svobodne misli, ki ne bo nujno marksistična, zlasti se pa boji javnih razprav o tem kočljivem predmetu. Zato se drži pregovora: bolje drži ga, kot lovila; izgleda, da ne bo iz vsega nič, saj celo tako “liberalen” komunist kot zadnji čas Mitja Ribičič, odklanja zamisel svobodoljubnih umetnikov. Kajti, če popustiš na enem koncu, se takoj pojavi zahteva na drugem koncu, kot zgovorno uči Poljska. Duhovnega nasilja je pa na vseh koncih toliko, da ga ni ne konca ne kraja.
Kako so komunisti s trdo roko posegli po nacio-nalno-kulturnih svetinjah naroda, naj pokaže le par zgledov. Na kulturno-pobalinski način, ki ni vreden Slovenca, pa naj bo magari komunist, so se lotili spreminjanja krajevnih imen, ki so pred davnim časom nastala po čutenju, tradiciji in volji ljudstva v dotičnem kraju. Kjer je v imenu bilo kaj sluha o Bogu, Mariji, svetništvu in cerkvi, so to iz imena izločili, ali ime popolnoma spremenili. Kdaj jim je narod dal pooblastilo, da vtikajo svoje krvave prste v starodavna imena krajev? Iz kraja Devica Marija v Polju so naredili Polje, a polje ni ime krhja, ampak orne zemlje vse naokrog. Sv. Lucijo ob Soči so spremenili v Most na Soči, čeprav je mostov na Soči cela vrsta.
Iz Svetega Lenarta na Štajerskem so črtali besedo “sveti”, kakor so napravili še marsikod drugod, čeravno poje ravno o sv. Lenartu ljudska popevka tako hudomušno, vendar ljudsko pristno:
Preljubi svet’ Lenart, kako si ti svet,
’maš majčkeno faro, pa dosti deklet....
Iz prelepega kraja Sv. Trojica (v Slovenskih goricah), kamor je šel pred svojo smrtjo iskat zadnji dom naš dragi in ljubi frančiškanski ameriški misijonar pater Odilo, so napravili Gradišče, da .bi se popolnoma zabrisal religiozni značaj samostana in naselja. Ali dela kaj takega še kak kulturen narod pod soncem?
Toda to vse še ni tako hudo, kakor tudi je obžalovanja vredno. Huje je, kar počno s teksti največjih pisateljev, pesnikov in celo z besedili ljudskih pesmi. To je kulturna sramota, ki so-se je začeli sramovati tovariši na samih partijskih vrhovih. Že imenovani Ribi- ■ čič pravi: “Ne smemo dopustiti, da nam (avantgardisti) maličijo Ivana Cankarja... V gledališčih sedanjega časa sploh več ne vidijo izvirnega Cankarja. Tak popravljalski odnos do Cankarja tudi kaže, kako. malo nam je mar naša kulturna dediščina...” Mi pa vprašamo: kje ste bili celih 35 let? Kje ste bili, ko so iz Cankarjevih (in drugih) tekstov črtali vse besede in stavke, kjer govori o Bogu in veri? Ko so v tem smislu izločali take besede celo iz narodnih pesmi?
Brali smo, kako so marksistični režiserji spake-drali Cankarjevo dramo “Hlapci”. Tako temeljito so napravili, da drama ni bila več Cankarjeva, marveč delo režiserja. Ali je gledališče v službi lepe umetnosti, ali režima?
Še huie je, kar delajo z jezikom, našo lepo slovenščino. Jezik je najvišja kulturna vrednota, osredje in bistvo narodove bitnosti. Kvarijo, zapostavljajo in u-ničujejo ga tako, da je vodilni režimski kulturnik v Sloveniji, Bojan Štih zaklical: “Slovenščina umira... in nihče drugi, kot mi sami smo uničevalci slovenščine, in mi smo odgovorni za njeno bodočo usodo.” In predlaga rešitev: “Da bi rešili slovenščino pred izginitvijo.
Beseda iz naroda...

Mesec februar v Chicagu
\	J.!	-	t:!-
Koline in slovenska radio oddaja
‘ • N
Mesec februar nam je prinesel dve pomenljivi nedelji in dal v njih krepak pečat v: našem družabnem in kulturnem življenju. Ob delavnikih je kaj mrtvo okrog cerkve SV; Štefana. Vsaka nedelja pa prinese živahnost — najbolj-pred in po slovenski deseti maši.
Skozi gručo obiskovalcev moramo starejši kar prodreti svojo pot. Starši opazujejo svoje* otroke, ki jih učitelji pripeljejo iz slovenske šole, kateri potem zasedejo prve klopi v cerkvi na obeh straneh. Pevci zasedejo kor, verniki se počasi naberejo.
Mnogi staronaseljenci pridejo, ker tako lepega petja, kakor pravijo, nikjer ne slišijo. Naš p. Beno mi je rekel, da se v Chicagu res še potrebuje znanje slovenskega jezika, več kot po drugih ta-kozvanih slovenskih naselbinah. Razen velikih praznikov v letu je polno zasedena cerkev tudi ob: nedeljah, ko je pripravljeno v dvorani kosilo v ta ali oni dobri namen.
Kolin in z njimi, -združene slovenske družabnosti 15. februarja smo se kar veselili. V dvorani srečamo vendar svoje prijatelje! Režijo kolin so imeli v rokah starši in mladci — plesalci, ki nastopajo v Ameriško-slovenskem radio klubu, ki je eden izmed močnih faktorjev v slovenskem življenju v Chicagu.
Pri tem kosilu kakor pri mnogih tekom leta nam je jasno, da dokler časa bomo imeli toliko požrtvovalnih odraslih in mladih, bomo še živeli. Pa da ne bo preveč mislil kdo samo na jed, važni so vsakokratni kulturni programi in prijateljska slovenska srečanja. •
Dnevi pred kolinami so bili v letošnji zimi najtežji — mraz in snežni viharji. Sila naporno delo so imeli možje-
očetje, ki so šli daleč na farmo iskat prašiče; jih potem ’ zaklali in vse pripravili za pečenko in klobase. Tako spo-zpartio, koliko,znanja/in pridnosti je ..prinesel slovenski človek od doma, kjer si je vse potrebno za življenje pridobil s trudom lastnih rok. Ne doma in ne v tujini naš človek ne čaka in se sramuje vsake podpore. Res, Slovenec ima svoj ponos in samostojnost, ki ga dvigata nad. mnoge d^uge.
Žene-matere so se dva dni potile in hitele v kuhinji, da so pripravile koline za 400 ljudi. Vodstvo je prevzela sposobna Tončka Judnič — mati treh sinov, in vse najtežje delo so tokrat v največjem številu prevzeli Belokranjci. Hvala vsem!-
Sredi popoldneva so nastopili otroci-rajalci; veliko jih je bilo; v lepih narodnil* nošah so kaj ljubko rajali in plesali. Starejši otroci, že kar mladinci, ki so združeni v svoji skupini, so nas presenetili z uglajenostjo in z zelo lepimi narodnimi nošami, katere so imeli prvič lani v jeseni na Slovenskem dnevu. Vaditeljica Magda Simrayh. še mnogo obeta.
Ura je bila štiri popoldne, a dvorana je bila še , polna. Voditelja slove nsko-ameri-škega radio programa dr. Ludvik in Corinne Leskovar/ sta pripravila izredno presenečenje, ker sta izvedla prenos radio programa kar iz dvorane sv. Štefana. Bilo je kakor v studio — samo tokrat na odru skupno s pevci in godci. Kolikor toliko je bil v dvorani nemir, a poslušalci po domovih so bili z oddajo zelo zadovoljni.
Naj ponovim program te izredne oddaje. Ansambel “Glas Slovenije” pod vodstvom Janeza Arka je zapel pesmi: Ej prijatelj; Po dekle; Gozdovi v mesečini; Oh, ta
bomo morali spremeniti sedanji narodni značaj.” Mi bi dodali, da je treba spremeniti tiste “sedanje oblike in načine obnašanja naroda”, kakor jih je v 35 letih izoblikovala marksistična diktatura.
V odlični razpravi pod naslovom “Kakikatura nekega slovenstva” razmišlja v AD neznani avtor; kako presajanje tujega (kulturnega?) kiča (smeti) lahko spremeni človeka v karikaturo. Pri tem opravljajo odločilno^ vlogo množična občila, radio, tisk in televizija, ki so že v vsaki hiši. Dobesedno pravi avtor: “Tuje senzacije, banalnosti, popevkarstvo prevladuje nad domačo stvarnostjo, prepisane navadno iz tujih revij, ter ustvarjajo pid prihajajočem mlajšem rodu “mednarod-111 okus. Takšno večletno duhovno nasilje prek javnih občil pripelje postopno do (kulturne) odtujenosti domačemu okolju, domačemu svetu ter njegovim izročilom.” Ali to je, dragi avtor, vse v duhu marksizma po naukih Marxa, Lenina in končno (če se sme majhno primerjati z velikim) tudi Kardelja!
Najhuje, kar je zadelo napod v domovini v nacio-nalno-kulturni sferi, pa je usodni udarec po kmetu, katerega se je posrečilo zdecimirati in poteptati v? tla. Načitno politika partije je iz strahu pred njegovim uspešnim odporom kmečko ljudstvo gospodarsko uničila. Mladi i od je izvabila iz kmečkih domačij v mesta in tovarne, doma so ostali le stari ljudje; s tem je bila pretrgana kontinuiteta za ohranjevanje kmečkega etosa, prvobitnih kulturnih izvirov narodne svojskosti, ki so samo tam, in stoletnih tradicij, katere ohranja ’samo podeželje. Tam je doma narodna poezija, pripovedke, pesmi, stoletne verske in svetne navade in obredi, ki so se prenašali iz roda v rod, tam ima svoje korenine jezik in drugi pristni kulturni elementi (arhitek-tura, rezbarstvo, slikarstvo itd.)
. Te žlahtne korenine so spodrezane. To je najhuje to je za nai od usodno. Kako bo kulturno razdejanji1 sploh mogoče skupaj spraviti? Ali se ne odkriva in čuti notranja povezanost med pogubnim razvojem 'kulturnih, razmer v stari domovini in tukajšnjim prizadevanjem za ustanovitev kulturnega Centra slovenstva v Lerpontu, ko gledamo v prihodnpst?
L. P.
Fani; Ko psi zalajajo; Sem šel čez gmajnico; Naj vrisk pove; Studenček; Vrh planin. Nastopili so:	Janez Arko, diri-
gent s harmoniko; John in Dawn Vidmar, pevca; Tony in Irena Gombač (brat in ser stra) pevca; John Burjek, pevec; Dale Trinko, pevec; Patty Zubek, pevka s kitaro; Jože Arko, bass.
Nastopila sta 'tudi mala Pe-! - ■ 11' ' . !
terček in Anna Maria Gorenc s pesmijo “Ko študent na rajžo gre”. Glavna kuharica Tončka Judnič se je zahvalila klavcem in kuharicam. V celournem programu so govorili: redni radijski napovedovalci: dr. Ludvik Leskovar, Corinne Leskovar, Tone Gaber ml. in tokrat tudi Magda Simrayh, učiteljica mladinske skupine plesalcev.
šolski sestanek in občni zbor Lige slovenskih Amerikancev
v nedeljo, 22. februarja, v mali dvorani po deseti maši. Udeleženci: starši, vsi učenci slovenske nedeljske šole, pevci cerkvenega zbora in mnogi ostali Slovenci. Vsako zadnjo nedeljo v mesecu imamo šog-ski sestanek z nastopom učencev s petjem, deklamacijami, branjem slovenskih klasikov. Kot izredno točko so k šolskemu programu dodali občni zbor Lige slovenskih Amerikancev. To društvo je v Chicagu še vedno aktivno in spada pod glavni odbor v New Yorku. Po pozdravu voditelja slovenske šole Andreja Remca je dolgoletna tajnica Lige podala prvo poročilo. Zaradi mnogih mladih se ji je zdelo potrebno, da je posegla nekoliko nazaj.
Ligo so ustanovili 1. 1945 stari naseljenci tudi v Chicagu, da so z darovi pomagali beguncem, ki so se v prevratnih dneh iz Slovenije zatekli na Koroško in v Italijo; pozneje so ti postali sponzorji prvim, ki so dobili dovoljenje, da se vselijo v Združene države. Ti novi so pozneje še mnogim preostalim zopet pomagali preselitev.
Liga je bila tista leta dobrodelna ustanova. V Chicagu je polagoma postala kulturna; skrbela je za predavanja, za prireditve — največ igre z narobno vsebino, za pevske nastope in ustanovila je leta 1952 slovensko šolo. Že okrog 20 let je njena naj večja skrb obstoj in prireditve slovenske šole, ki danes kot taka pomeni močan faktor v slovenski čikaški skupini in je velika nosilka in podpornica slovenske narodne zavesti. Prav te dni obhajamo tretjo obletnico smrti Alfreda Fishingerja, dolgoletnega predsednika Lige. Eno celo desetletje je bil on z go. Metodo glavni steber čikaške kulturne dejavnosti; skupno z delavnimi odborniki je skrbel za vse udejstvovanje šole. Bil je izredno nadarjen pianist in tudi organist, ki se je razdajal zastonj za našo skupnost.
Zadnjih 10 let je Ligi v pomoč'velika strnjenost staršev, ki je sedaj glavna vodilna sila za obstoj šole In vsčh njenih prireditev. Nekaj podatkov iz slovenske šole:
Iz sobotne šole je postala zaradi posebnih razmer nedeljska. Učenci so pridobili na obisku slovenske maše, -Ličenja slovenskih molitev, poslušanja prelepega petja odličnega cerkvenega zbora ter' soudeležbo maše s starši.
Število učencev se že vsa leta giblje od 40 do 70; žal, da smo zopet pri številu 40 — ni več otrok. Fara nam že leta dolgo nudi številne učilnice v letos obnovljeni in zelo snažni farni šoli z naklonjeno predstojnico. Redne učne moči ima šole štiri (dva moška, dve ženski) in dve voditeljici petja. Same izborne moči z veliko narodno zavestjo! Skupnost staršev in učiteljev je vzgledna.
Delovni program slovenske šole — ali njene prireditve — je že nekaj let ustaljen. Je star, a vsako leto vendar nov, vsebina je drugačna; rast u-čencev in njjhovo zmogljivost zasledujemo iz leta v le-
to in jih z ljubeznijo spremljamo od prvega do osmega razreda in še čez v High School. Starši dajejo temelj znanju slovenske govorice: nekateri zelo dobro, drugi manj in tretji toliko, da razumejo. Vsi bodo pa nesli v življenje zavest slovenski pripadnosti, koščku tam pod Triglavom, kjer so živeli nekdaj njihovi predniki. Iskanje “korenin” zanje ne bo pretežko.
Naj omenimo vsakoletne prireditve — aprila: slovesen vhod na Cvetno nedeljo v cerkev z butaricami in v nar-rodnih nošah; višja skupina izvede pasion zborno c in v vlogah; maja: materinska proslava v velikem obsegu v cerkvi v Lemontu; junija: slovesen zaključek šolskega leta; novembra: komemoracija v spomin smrti škofa Rožmana in žrtev druge svetovne vojne ter vseh naših umrlih doma in tukaj, v Lemontu; decembra:	tradicionalen
Miklavž, ki prinese vsako leto veliko lepote 3n veselja o-trokom in odraslim; sodelovanje šole na mednarodnem prikazu slovenskega Božiča. Vsako zadnjo nedeljo meseca-je skupna šolska maša z nastopom znanja, ki so ga pridobili v šoli. Pri vseh nastopih sodelujejo in pomagajo starši, zlasti matere s pripravo pogostitve.
Pri večjih prireditvah je tako urejeno, da nastopijo vsi učenci; glavnina leži, na višjem oddelku in na obeh zborčkih. “Iz gorčičnega zrna” dosega obilen sad spreten in strog režiser Jože Rus, ki je ponos naše šole.
Pri volitvah novega odbora Lige je bil soglasen sklep, naj ostane stari odbor. Andrej Remec, predsednik; Nežka Gaber, podpredsednica; Ana Gaber, tajnica; Ivanka Vuk-šenič, blagajničarka; delovni člani odbora so vsi učitelji in učiteljice; zastopnika staršev, dr. Lojze Arko in Tone Gaber ml. Častni odbornik ostane 92-letni g. Stanko Mašič. Duhovni vodja: župnik p. Ven-delin Špcndov.
Za sklep sestanka so naj-mlajši učenci nastopili z deklamacijami in petjem pod vodstvom Kriste Arko in Nandi Puc. Višji tečaj je v dramatični obliki bral odlomek Levstikovega “Martina Krpana”. Lepo je bilo!
Ana Gaber
-----o------
RAZNO IZ CHICAGA
Roparski napad
V nedeljo, 1. marca, ob pol osmih zjutraj je neznanec o-ropal poznano go. Ana Gaber, ravnateljico Slovenske Slomškove šole, ko je pravkar nameravala v cerkev sv. Stefana.
Bila je že pri tem, da odpre cerkvena vrata, ko je potihoma prišel ropar za njo in ji iztrgal torbico. Ko se je obrnila, je neznanec bežal v avtomobil, čakajoč preko ulice,-v katerem je, bil spremljevalec, da sta oba hitro odbrzela od mesta napada.
Maks Simončič:
J utr an ja molitev
Zvezde se vtapljajo v jutranjem mraku, svit . iz daljave sili v'dan; i v gozdu prebuja se novo življenje,
človek, ne bodi v duši teman.
S križem pričnimo dnevno življenje, v srcu nosimo vero v Bo^ On je Zveličar, Stvaritelj vesolja,
merilo ljubezni, dobrota j neba.
Predno se je ga. Gabrov3 prav zavedela, je avto poteg' nil okoli vogala in odbrzel< smeri proti Cermak Rd. stvar se je razvijala tako h*' tro, da se ga. Gabrova o avl11 nič ne spominja.
Taki roparski napadi so P°' stali že skoraj vsakdaoj* 'stvar. Posebno ženske so taf ča takih napadov. Kje so tis1* časi, ko si se pri Sv. štefaA11 lahko mirno sprehajal 01 vsaki uri?
Na smučanje
Naš naročnik Lojze Gref rič se je podal na dvoted65' ske počitnice v Avstrijo, ^ smučanje. Smučarski klub, ^ kateremu pripada, je letos i2; bral avstrijske Alpe za sv0 teren. Mudili se bodo v glaV“ nem okoli Inomosta. Prvi den se bodo smučali, drugi tej den pa bodo potovali in obi] skali turistične kraje v M' striji.
Želimo mu srečen poV^j tek.
Slovenski križev pot v postu
V postnem času bo vs3 petek ob 7.30 zvečer pri U Štefanu slovenski križev P<’!‘
Tone Arko
------o------
Joe Drobnič bo slavil svoj 93. rojstni dani sestra Rezka starejš*
CLEVELAND, O. — P^' dnevi smo poročali, da bo J*! Joe Drobnič z E. 73. ceste i1' tri praznoval svoj 93. rojs*^ dan. Zopet čestitamo in ^ želimo vse najboljše, prC, vsem seveda pa vrnit6 zdravja!	jj
V uredništvu smo izrezek iz slovenskega časoP* sa “Dolenjski list”, v rem pisec D. Mohar piše o ® letnici rojstva ge. Terezi Mrše, sestre g. Drobniča. ^ di besedilo članka:
“Terezija Mrše iz Dolj"1, Lazov pri Ribnici je pf,, kratkim slavila 95-letnico ^ Ijcnja. Rodila se je 17. ok^ ra 1885 v družini DrobN6 vasi Žukovo pri Velikih ?, Ijanah. V Dolenje Laze, kf živi še danes, se je ornož*
Moža je izgubila že v P1 svetovni vojni. Ostala j« 5 ma z dvema majhnima (>lt ' koma. Življenje je bilo teŽ1* saj je morala sama skrbeti vso družinico. Komaj pa s0, malo opomogli, je že Pr's druga svetovna vojna, v J5 teri je izgubila oba sindV3;
Vsa povojna leta je PrcZ vela pri snahi v Lazih. Tef. zija pravi, da je bila na sre' vse življenje zdrava. \ zdravniku je bila samo ^ krat. Kljub 95 letom se? vedno počuti zelo dobro, tem ko so ambulante V0?. mladih oziroma vsaj mlajP1. Še vedno pomaga pri razb* delih, predvsem doma.
Za visoko starost se la^1 najbolj zahvali trdemu fL’' težkim življenjskim pogdie! in življenju v naravi. pa tudi, da je Drobničev 1-0 zdrav, saj je tudi njena stra že slavila 90-letnico.” , Rudolph M. SuA*
Zahodna Evropa gleda s skrbjo na neposredni gospodarski razvoj
Gospodarske razmere v naši deželi niso rožnate, pa tudi ne tako črne, kot jih nekateri slikajo. Z odločno voljo, vstraj-nostjo in z zdravnimi programi bomo gospodarstvo spravili v red, če se bomo za to seveda res trdno odločili in, sprejeli potrebne žrtve.
Na splošno so naše gospodarske težave še vedno znosne, posebno kadar jih primerjamo z onimi, v katerih so naši zavezniki v Zahodni Evropi. Ko v Ameriki upamo, da je nevarnost novega gospodarskega zastoja prešla, so v Zahodni Evropi prepričani, da se bo njihov gospodarski položaj poslabšal in da utegne zastoj biti dolgotrajen.
Brezposelnost v državali Zahodne Evrope je dosegla raven, kot jo tam niso poznali od časa ,velike depresije med obema svetovnimi vojnama. V državah Gospodarske skupnosti je bilo ob koncu leta 1980 okoli' 7.9 milijonov brezposelnih, skoraj cel milijon več, kot so predvidevali preteklo poletje. Če dodamo državam Skupnega trga še Španijo in Švedsko, dobimo skupaj precej preko 10 milijonov brezposelnih.
*
Gospodarski poznavalci trdijo, da se bodo razmere poslabšale, ker je gospodarstvo prenehalo rasti, ko prihajajo na delovni trg številnejše generacije povojnih let. Napovedujejo, da bo sedanja brezposelnost 7.2% porastla v teku prihodnjih 18 mesecev na 8.5%. Če ne bo prišlo do obnove rasti gospodarstva v i prihodnjih letih, na kar ni dosti upanja, — se utegne brezposelnost povzpeti na 10 do 13.5% ali 11 do 15 milijonov ljudi
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v Parizu napoveduje posebno veliko brezposelnost med mladino. V Italiji naj bi dosegla brezposelnost med mladino leta 1982 33% , Britaniji 20% ali več, v Franciji pa do 19%.
* *
Kljub precejšnji - črnogled-nosti upajo v Zahodni Evropi, da se bodo gospodarske razmere vsaj delno popravile v drugi poloviti letošnjega leta. Nekateri zahodnonemški gospodarski strokovnjaki svarijo, da za to ni dovolj stvarnih znakov.
*
Sedanji položaj v Zahodni Evropi je zelo različen od onega v šestdesetih letih, ko tam brezposelnosti stvarno skoraj niso pozirali. ZDA so bile tedaj zapletene v.vojno v Vietnamu in njihova industrija je delala v veliki meri za potre: be te vojne. Zahodna Evropa in Japonska sta to dobo dobro uporabili za širjenje svojih gospodarstev.
:J:	*
Rast gospodarstev je omogočila izpopolnjevanje socialne oskrbe v pospodarsko razvitih državah Evrope. Stroški za to oskrbo so raštli in še vedno rastejo, postajajo pa vedno hujše breme, ko je gospodarska rast zastala. Dohodki gospodarstva ne morejo več kriti vseh izdatkov, potreb države in celotnega socialnega skrbstva.
Od držav Evropske gospodarske skupnosti čuti posebno težo , splošnega socialnega skrbstva Britanija. Njeno gospodarstvo ni le prenehalo rasli, ampak se v zadnjih letih naravnost krči, upadu. Stiska bi bila še večja, da ni začelo teči olje iz nahajališč pod Severnim morjem v taki me-
ri, da krije vse britanske potrebe po njem. To je omogočilo izravnavo britanske zunanje trgovine in plačilne bilance. Funt, ki je bil pred nekaj leti ena najbolj “bolnih” valut, je postal trden in upoštevan.
*	v *
V pogledu socialne oskrbe so šli najdlje Švedi. Država skrbi za ljudi od “zibeli do groba”. Vse je bilo lepo in v redu, dokler je bilo gospodarstvo v polnem obratu in je .stalno rastlo. Ko so se po nastopu “oljne krize” leta 1973 začele pojavljati težave, so Šved j e postali zaskrbljeni. Po 44 letih so odrekli zaupanje socialistični vlad in ga dali konservativnejši sredini. Ta je skušala spraviti narodno gospodarstvo v red, pa je kmalu prišla do spoznanja, da je to naloga, katere rešitev se stalno izmika. Ljudje so se navadili na to, da jim ni treba skrbeti za vsakdanje potrebe življenja, za to je odgovorna vlada, oziroma javno socialno skrbstvo.
Javni davki poberejo na Švedskem 53% celotnega narodnega dohodka, pa računajo, da bodo izdatki v tpkočem finančnem letin za do 15 bilijonov dolarjev večji od dohodkov. Če pomislimo na sorazmerno majhno število prebivalstva (okoli 8 milijonov), je primanjkljaj res ogromen. Obresti na državni dolg so se v teku dveh let podvojile.
Ljudje na Švedskem so se navadili dobro in brezskrbno živeti. Delovna disciplina je popustila, izostajanje od dela raste, produktivnost pada. Vsakdo hoče vse ugodnosti, vse udobje in oskrbo, ni pa voljan za to požrtvovalno in vstrajno delati. Pri izpolnjevanju svojih obveznosti so postali ljudje manj tenkovestni. Izgovorov je vedno dovolj, če jih kdo hoče iskati.
*	❖ *
Vsaka družba, kapitalistična, socialistična, komunistična ali kakršnakoli že, more preživeti le omejeno število brezdelnežev. Čim manj je teh, tem boljše se godi vsem pripadnikom skupnosti. Če število neproduktivnih preseže določeno mejo, začne trpeti vsa skupnost, njena življenjska raven pada.
Nobena skupnost ne more iz leta v leto več porabiti, več potrošiti, več izdati, kot ustvari, kot pridobi, kot zasluži. Pameten in stvaren gospodar je v skrbeh, če nc more kriti vseh stroškov z rednimi dohodki. Če ne more povečati dohodkov, ve, da mora omejiti izdatke v taki meri, da bodo ti pokriti z rednimi dohodki.
* *
Naša dežela je v zadnjih letih živela preko svojih dohodkov, preko svojih rednih dohodkov živi naša zvezna vlada že vrsto let. To očitno ni zdravo gospodarstvo, tega se vsi zavedamo, to vsi čutimo. Kljub temu omahujemo, se pomišljamo, ko je treba sprejeti trde ukrepe, ko se je treba čemu odreči, ko je treba -sprejeti žrtve v korist skupnosti.
Podoben je položaj v Zahodni Evropi, še slabši je v Sloveniji. Tam priznavajo vsi, da so dolga leta živeli preko svojih sredstev, in so izdelali načrte za ozdravljenje sedanjega gospodarskega stanja. Ko je-bilo treba te načrte izvajati, je prišlo do sporov in ovir. Vsakdo se hoče otresti žrtev, te naj bi sprejeli in nosili drugi . . .
(Iz Glasa ADZ)
Vse rojake vabimo, da
voščijo veselo Veliko noč
$
svojim prijateljem in znancem
v Ameriški Domovini,
Uprava lista sprejema naročila za
praznična voščila najkasneje do srede, 15. aprila.
Kličite čimpreje tel. (216) 431-0628 ali pišite na:
> AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Beri - kupi - daruj knjigo!
LAKE PANASOFFKEE, Fla. — G. Mirko Kozina, doma v Zapotoku pri Sodražici, sedaj župnik v Kaliforniji, je napisal v lepi angleščini knjigo z naslovom: SLOVENIA, LAND OF MY JOY AND MY SORROW. Na 321 straneh npa 61 poglavij, opis dogodkov iz najbolj krvave in boleče zgodovine slovenskega naroda. Ob branju boš s srčno bridkostjo doživljal dogodke, ko je slovenski komunist divjal po vaseh, mestih in klal, moril, mučil, uničeval ne le domačije, ampak življenje očetov, mater, noseče matere, hromih — vse pod lažno propagando:	Svoboda
narodu.
Morda te bo zanimalo poglavje o terencih, kako so se pajdaših z Lahi in od njih dobivali zaščito, pa izjave vodilnih komunistov, ki so jasno povedali: nam gre za uničenje vseh Slovencev, ki niso p o d p o rniki komunizma. — Drugi bo z zanimanjem bral novomašniško posvečenje g. Mirkota po škofu Rožmanu med vernimi tirolskimi farani v Anrasu. — Pa boš jokal ob branju, kako so komunisti umorili očeta, mater, hromega brata Kozina.
Bral boš o slovenskem Jobu — škofu Rožmanu, njegovem trpljenju in njegovi popolni predanosti Bogu, samo da se duše ljudi, rešijo. — Drugega bo zanimal opis Vaške straže v Št. Joštu. Morda
se boš o tem spomnil na laži-zgodovino, ki so jo natisnili v Ljubljani. Tam komunist piše, kako so ljudje navdušeno sprejemali in pozdravljali “herojske” partizane; potem pa prav v isti sapi zapiše dejstvo, da so Vaške straže rasle kot gobe po dežju.
Z nekim čudnim občutjem in sočutjem boš bral poglavje o mladi materi, verni učiteljici Novak, ki je pričakovala prvega otroka. Prosila je komuniste, naj odlože njeno smrt za nekaj dni, da bo o-trok rojen. V zgodovini beremo o poganskemu sodniku, ki je odložil smrt noseči materi do rojstva otroka. Takega sočutja komunist nima. Z naslado in sovraštvom so slovenski krščeni komunisti pre-tepali, uklenili, pobijali in u-bili nosečo mlado mater, ki je morala izkopati sebi svoj lastni grob.
Z gnevom boš bral o slovenskih dekletih in poročenih ženah, ki so postale prostitutke laških oficirjev, da so od njih dobile informacije in zaščito ... Pa se boš spomnil o komunistični p r o p a g a ndi: Smrt fašizmu — svoboda narodu, pa mislil tudi na Tita, kako je on sodeloval s Hitlerjem, a ni nihče Tita klical na odgovor za izdajstvo. Bilo je v času, ko so nas Nemci imeli zaprte po ječah.
Vsak, ki je bil med vojsko v Sloveniji, se bo morda ob branju nekaterih poglavij
znašel sredi gozda, kjer je izkopaval pomorjena trupla, ali gledal, v spominu pogreb, pokopališče, kjer smo večkrat brez joka, a trdosrčno bolečino pokopavali pomorjene in se je tu in tam odsekalo vprašanje: zakaj? Zakaj tako gorje? Pa se bomo spraševali in čudili samemu sebi:	zakaj
sem jaz živ, ko je toliko mojih znancev pokopanih v Kočevskem Rogu, Teharjih, drugi v prepovedanih grobovih sredi slovenskih gozdov....
Nismo vedeli in ne vemo odgovora. Bog ga ima. Morda te bo boleča žalost zagrabila in se boš ob branju spomnil na zadnjo kitico Mausarjevo v pesmi “Mrtvi živim”, ko je zapisal: “Z ljubeznijo nas vse zberite — požegnajte in pokopljite, — tako bi radi počivali — med vami in pri cerkvi spali.”
V par vrsticah se ne da popisati, kar boš v knjigi bral. Kupi knjigo in jo beri. Če ne znaš angleško, kupi knjigo in jo daruj znancu v dar. Naj te deset zelencev ne straši. Le pomislimo, kolikokrat po deset zelencev zapravimo za prazen nič. BERI — KUPI — DARUJ KNJIGO. Širi RESNICO o komunizmu v Sloveniji. Razbijaj LAŽ, ki jo širijo v Clevelandu in drugod, plačani in neplačani komuni- , stični agentje. Po njih delih, jih boste spoznali.
Jože Cvelbar
Knjigo lahko naročite pri: TABOR, 29800 Robert Street, Wickliffe, Ohio 44092. — Stane $10 in $1 za stroške pošiljanja. '
-----o------
Plače v Ohiu visoke
Država Ohio je v pogledu plač in zaslužkov na sedmem mestu med 50 državami ZDA. Na prvem mestu je Aljaska, sledijo ji District of Columbia, Michigan, Washington, Illinois, New York, Ohio.
■ Povprečni zaslužek je znašal v Ohiu leta 1979 letno $13,974 in je bil 75.5% večji kot leta 1970.
-----o------
Darujte v Korotanov potovalni skad!
NOVICE- I Kep sveta __________
NOVICE- ki jih potrebujete
NOVICE- ki jih dobite le sveže_
NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
, vam vsak dan prinata v bilo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki te ni naročen nanjo
i
f


}
*
Sava bo čistejša
BEOGRAD, SFRJ. —. Na neki konferenci so ugotovili, da bo- reka Sava čistejša čez pet let, kot je danes. V Ljubljani so bili zaskrbljeni, da dobijo nove vire pitne in tehnološke vode. Na konferenci so pa trdili, da ni mogoče misliti o čisti Savi, ako je ne bodo začeli čistiti na virih o-nesnaževanja v zgornjem toku reke. Sava mora biti čista tudi zato, ker bo njena voda uporabljena v jedrski elektrarni v Krškem. Onesnažena voda bi namreč hitro pokvarila naprave v elektrarni in ji onemogočila obratovanje.
Več hrane iz Pomurja
MURSKA SOBOTA — V sestavljeni organizaciji ABC Pomurka naj bi čez pet let pridelali kar 35 odstotkov vse v Sloveniji pridelane hrane. Takšen je cilj te organizacije. Z ABC Pomurka že sodeluje 15 tisoč kmetov-kooperan-tov. Pred 10 leti so v Pomur-kinih delovnih organizacijah odkupili in pridelali za okrog 25 milijonov litrov, mleka, letospa bo količina presegla 60 milijonov litrov. V zadnjih 5 letih pa so naredili skok od 65 tisoč na 107 tisoč prašičev, vzrejenih v zasebnih in družbenih hlevih. V Pomurju živi od kmetijstva dobra polovica vsega prebivalstva.
Zdrave ribe v Krki
ČATEŽ PRI BREŽICAH — Strokovnjaki nekega zagrebškega inštituta so raziskali ribji živelj v reki Krki. Prišli so do zaključka, da v Krki še vedno živijo zdrave ribe, primerne za -človeško prehrano. Reka Krka je do neke mere onesnažena, saj se od-y padne vode industrijskih o-bratov v dolini Krke zlivajo v kraške vrtače, po podzemnih poteh pa prihajajo v rečno korito. To zlasti velja za industrijo z območja grosupeljske občine, le malo boljši pa je v novomeški, krški in brežiški občini.
Ako se bo stopnjevanje onesnaževanja Krke nadaljevalo, opozarjajo strokovnjaki, da bo Krka postala podobna Savi od Litije do Brežic. Krka je še vedno primerna za rekreacijo, ribolov, napajanje, Sava pa je sposobna edinole za plovbo.
Nova jedrska elektrarna v Krškem bo tudi vplivala na
•Savo. Povzročala bo nekatere ekološke spremembe, ker bo voda toplejša, ko se bo izlivala iz elektrarne. Višja vodna temperatura bo spremenila favno in floro v reki, menijo strokovnjaki.
Trgovinska menjava med SFRJ in ZSSR
BEOGRAD, SFRJ. — V naslednjih petih letih predvidevajo, da bo trgovinska menjava med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo presegla 30 milijard dolarjev vrednosti. To bo skoraj dvakrat več kot v minulih petih letih. Petina celotne 'jugoslovanske trgovinske menjave s tujino bo torej s Sovjetijo. Namestnik generalnega direktorja zveznega zavoda za družbeno planiranje Ante Zmijarevič je poudaril, da so v gospodarskem sodelovanju med o-bema - državama čedalje pogostejše višje oblike gospodarskih odnosov.
(Pripravil R. S.)
------o------
Clevelandski Korotanci gredo v Korotan! Podpirajte jih!
-----o------
Tudi korporacije se starajo
.	i
John K. Galbraith, nekdanji profesor na Harvard univerzi, je nedavno zapisal, da se podobno kot ljudje starajo tudi gospodarska podjetja. Korporacije postanejo po določeni dobi senilne, premalo prožne za prilagajanje novim razmeram in potrebam.
V tem staranju in senilndsti korporacij vidi J. K. Galbraith enega od glavnih vzrokov težav, v katerih so se znašla v zadnjih letih nekatera naša velika gospodarska podjetja težke industrije, brodogradnje in tekstilne industrije.
Staranje in z njim zvezano okorelost podjetij je po mnenju G. K. Galbraitha možno preprečiti s pravočasno menjavo vrhov podjetij. Na vodstvo podjetja naj bi ne postavljali oseb starih nad 45 let, ker starejši nimajo potrebe in pripravljenosti delati načrte in graditi za daljšo dobo. Brez takih dolgoletnih, premišljenih načrtov podjetja ne morejo uspevati, vsekakor ne preko daljše dobe.
o
Po skupni vsoti trgovina na drobno raste zadnjih 8 mesecev. V preteklem januarju je porastla kar za 2%, toda večji del tega porasta je posledica inflacije, višjih cen. Večina proučevalcev prodaje na drobno je prepričana, da do srede leta ni pričakovati kakega resničnega porasta v trgovini na drobno.
Povečanje zaslužkov po sodbi gospodarskih proučevalcev letos ne bo doseglo obsega povišanja cen. Kupna moč bo torej stvarno manjša, kot je zdaj. Ostra zima je povečala > izdatke za kurjavo in bo zato treba to prihraniti nekje drugje.
Trgovci na drobno so omejili nakupe novega blaga v skladu s svojo oceno, da bodoy potrošniki nakupe preje omejili, kot povečali. Zmanjšanje nakupov naj bi letos ne bilo omejeno le na avtomobile in hiše, kot je bilo lani, ampak naj bi se raztegnilo tudi na pohištvo, gospodinjske stroje, športne potrebščine in vse dru-
go, kar ni nujno za vsakdanje življenje.
Napovedujejo, da bodo ljudje letos manj potovali, hodili manj na razne zabave, pa tudi na obede in večerje v javne lokale. Težnja po varčevanju naj bi postala v prihodnjih tednih in mesecih močnejša in bi naj se raztegnila tudi na nove skupine ljudi.
Doslej so se ljudje odločevali za nakupe večjih, trajnejših potrebščin v prepričanju, da bodo te dražbe in jih je torej boljše kupit i čim preje, Visoke obresti pri nakupih na obroke razveljavljajo tako utemeljevanje, - upanje na omejitev inflacije ustvarja prepričanje, da je morda le modrej-še nenujfie nakupe odložiti. Govorica o pomanjkanju gotovine in kreditov v drugi polovici leta budijo bojazen in negotovost.
V tokih časih se ljudje odločajo za varčevanje, nakupe nemijnih stvari odlagajo na “boljše čase”.

Crr M?
KWsi
ONE FAJRLANE DRIVE
JOUET, IL 80434
Since 1914.4 •
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in hsauranc* protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
Fhe Holy Fainily Society is a Society of Catholics mutually united in fretemal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola* ships for the education of young men aspiring' to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
1 Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officer*
President ................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ........ Ronald Zefran
Second Vice-President ....... Anna Jerisha
Secretary ................... Robert M. Kochevar
Treasurer .....<............. Anton J. Smrekar
Recording Secretary ......... Nancy Osborne
First Trustee ............... Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Frances Kimak
Third Trustee ............... Anthony Tomazin
First Judicial .............. Mary Riola
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial ........:..... Frank Toplak
Social Director ............. Mary Lou Golf
Spiritual Director ......... Rev. David Stalzer
Medical Advisor ............ Joseph A. Zalar, M.D.
THE HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. Minutes of Hie 21 si General Convention
SUNDAY, AUGUST 24, 1980
The Chairman then called on Nancy Osborne, our Social Director, for her report.
Reverend Father, Mr. Chairman, Officers, Delegates and Friends:
You have heard members of the Supreme Board portray a picture of solid growth for the Society during the past four years. At the same time, there has been an increase in our Lodge functions also. Maybe they go hand in hand, but the enthusiasm shared by the members attending the lodge activities is indeed “Fraternalism” and what the Society is all about.
Before I mention some of these activities, I would like to say “Thank You’’ to all the dedicated people who have been a part of the Society’s growing fraternal programs.
A few of these programs are:
Alvernia Manor — a home for the aged in Lemont, 111. In addition to donations during the past years, the Society has purchased a shuffle alley and pinball machine. These electronic games were provided in "memory of our deceased Spiritual Director, Rev. Aloysius Madic and added to the recreation room at Alvernia for the elderly to enjoy.
St. Stephen’s Athletic Programs — The Society has helped to provide supplies and equipment for the children. Our Chicago lodge is also a participant in this function.
Walter Bare Cub Scouts — Machinery for the scouts to

GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA	
1053 East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA	S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235
REMODELING
RICHARD S. PRICE — CONTRACTING Third Generation — All Home Renovations 7309 St. Clair Ave.	TEL. 391-4688
“My Only Business”
IVAN TAVČAR;
V ZALI
Povest
Kaj sem hotel! Tiho sem peljal svoj voziček mimo njih in na vozičku otroka, ki ni bil moj, pač pa njegov, ki me je sramotil in smešil vpričo vse vasi. Sam v sebi pa sem dejal: “Ta ne bo prida in to mi bo napačno hodilo!” Ko sem doma odložil in v hišo znosil vse, kar sem bil vzel v Vin-harjih, sem molčal in ne z besedico nisem črhnil ženi, da je prišel Pečarjev Miha iz A-merike. Čemu bi ji bil pravil; saj se kaj takega zve samo po sebi in dobri sosedje že skr-be, da pride novica pod streho. No, dobro!
Živeli smo venomer dalje! Delali smo na polju in kmetovali. Vpraševal nisem, kaj počenja Pečarjev, in tudi žena ni nikoli spregovorila o njem, najsi ga je videvala v cerkvi ob nedeljah. “Vse je dobro!” sem si mislil, “Bog je že naredil tako, da ne bo hudih nasledkov iz tega.” Prav veselo
sem živel in rečem Vam, da so me minile vse skrbi, ki sem jih imel tisti dan, ko je stal Pečarjev Miha na vaškem mostičku sredi radovednih poslušalcev. In otroče, povem vam, to otroče je bilo pravi božji blagoslov zame! Oklenilo se me je bolj nego matere in da je bilo moje, ne imel bi ga rajši! “Ena reč in druga,” sem si dejal, “hiša ne pride pod nič, že zaradi tega otroka ne!”
Tako je prišel dan sv. Uršule, ko imamo semenj v mestu. Z Lenko sva se bila dogovorila, da kupiva kravico, ker se je bilo tisto leto nastrgalo dosti sena in otave po naših bregovih.
Prej tisto popoldne, ko sem prišfjl ravno iz hogte domov —- posekal sem bil nekaj brez — mi je dejala žena: “Posavec je bil tu! Že danes pelje teleta v Loko in vprašal me je, če se hočeš peljati z njim,
da ti potem na vse jutro ne bo treba peš hoditi!”
“Moška je ta!” ji odgovorim. “Pa lahko takoj kupim, da pridem prej domov. Pojdi in povej mu, naj nekoliko počaka; takoj se preoblečem in pridem!” Žena odhiti k Posavcu, jaz pa se preoblečem in pripravim za pot. Z dekletcem sva se zmenila, kakšne kolače ji prinesem, ker veste, da otročajem ni drugih skrbi, če jim poveš, da greš v mesto. V tem se je vrnila Lenka in mi povedala, da voz že čaka. Zdela se mi je nekoliko bolj bleda nego druge dni in zaskrbelo me je, če ni bolna.
“Kaj ti je,” jo vprašam, “da si tako bleda?”
“Nič,” mi odogovori, “samo nekaj glava me boli!”
Nato vzamem blagoslovljene vode z zidu pri vratih, prekrižam sebe, prekrižam o-troka, prekrižam tudi ženo in prepustim vse lepo božjemu varstvu. No^ dobro!
Posavec je že imel vprežen svoj voziček in naj je bil dejal dvoje telet za mesarja v Loko. Njegovega konjička, ki je bil star kakor zemlja, tega ste tudi poznali in veste, kako se je vozilo z njim. Tisti dan pa je žival še šepala na sprednji nogi in minila je dolga večnost, preden smo pri-svedrali na Log pod sv. Vol-nika cerkev.
(Dalje)
------o------
MALI OGLASI
ANDREW KOZJEK
Gen’l. remodeling, ceilings, additions, garages, kitchens, & roofing.
Call 481-0584 or 692-0633 (21-39)
HIŠA NAPRODAJ
6-sobna enodružinska z garažo za iy2 avta, v collin-woodski okolici. Kličite 481-0509 med 6. in 8. uro zvečer.
(23-30)
CLERICAL NEEDED
Part time. Excellent clerical skills required. Send resume to Bill Rupp, 4900 Lakeside Ave., Cleveland, OH 44114.
(28-30)
Furnished Apartment For Rent ,
4 rooms and enclosed porch. Call 771-6492
_____________________(28-31)
HOUSE FOR SALE
3 bedroom bungalow. Appliances, basement, attached garage. E. 185 — Villaview area. To settle estate.
Call 486-3308
(24-32)
FOR RENT
3 room suite, up. St. Vitus area. Call 531-2414.
(27-30)
FOR SALE
3 suite housb, 3 brick garages. St. Vitus area.
Call 531-2414
(27-30)
APARTMENT FOR RENT
5 rooms. St. Vitus area. Call 881-7740
(27-30)
PART TIME WORK
In Bratenahl. To perform light cleaning and laundry for 1 person. Please call:
761-4644
(30-32)
V NAJEM
3 sobe. Nič otrok. Nič živali. Prosser Ave. 881-0955
(30-31)
EUCLID COLONIAL
' Holy Cross Parish, 3 bedrooms, 2 car garage, mainten-arice free, remodeled kitchen. 481-0170 after 6 p.m.
(30-32)
help with their woodworking projects. Our Chicago lodge again participates.
House of Prayer — A retreat house in Kankakee, Illinois. A monthly donation to help with the expenses and expansion of their facilities and promotion of prayer and good works of the Sisters of St. Clare. As a result of our continued support, an air conditioner was installed in their chapel and a “solitude prayer cabin” was constructed.
While we continue to help the nuns, our support to Father Grom for the promotion of vocations to the priesthood is high on the list of priorities of the Society.
We have continued to support our Little League Baseball team and our Woman’s Bowling team.
Annual bowling socials and golf outings by our Chicago Lodge, while our Joliet lodge plans special day trips and outings for their members. We can’t forget the annual lodge picnic which is held at the home of one of the officers of the Joliet Lodges. These are all a part of our growing fraternal programs.
The Slovenian Heritage Day is one of the newest functions the Society has become a part of. Our Society was represented for the past two years with a booth which provided strudels, cakes and nut poticas baked by members of the Joliet Lodges.
Our individual lodges take it upon themselves to pay the dues of their members who are 75 years of age and over. What better way ... to promote fraternalism.
A “Growth Membership Program” was initiated for the purpose of finding ways to get new people interested in joining our Society. In order to promote our Society, we are offering a whole series of fraternal benefits such as discounts on auto rentals and an opportunity to buy vitamins at a 50% savings.
While all of these functions are for the benefit of our Society and our members, we know there is a lot of hard work in planning and participating in these affairs.
Your Society has again reached out to the young and the elderly and will continue its support to increase the programs available through the lodges. If you have any questions about your lodge functions or if you need any help, remember, we are always here to help in any way we can. Thank you.
Nancy Osborne Social Director
With the conclusion of all the reports of the Officers of the Supreme Board, our Chairman, Joseph J. Konrad, asked • for a motion for the acceptance of all the officer’s reports. This motion was made by Frank Widina and seconded by Frank Skul. Motion carried. •
The Convention moved along to the reports of the Temporary Committees, with the Chairman of the By-Laws Committee, Bernard Z. Malnar presenting the following report.
Father Stalzer, Mr. Chairman, Members of the Supreme Board, Delegates and Alternates:
On June 20, 1980, a letter was sent to every Lodge Secretary asking them and their fellow Lodge Members to submit to the Home Office any suggestions or any business that they wished to have brought up at the Convention. After a consultation between the Society’s President, Secretary and the Society’s Actuary who make a complete review of the By-Laws, it was found that there were no conflicts in the By-Laws with Article XXI being correct and it was decided that no changes were required in the Society’s By-Laws.
The Supreme Board of the Society, meeting on July 26, 1930, agreed with our President, Secretary and Actuary and unanimously passed a resolution recommending to us, the Members of the By-Laws Committee, that the present By-Laws of the Society remain in effect unchanged.
After due deliberation, we, the Members of the By-Laws Committee, agree with the recommendation of the Supreme Board and we therefore recommend as a motion to this, the 21st General Convention of the Holy Family Society, that the By-Laws remain as are presently in effect.
Bernard Z. Malnar (Chairman) By-Laws Committee
Mr. Andrew Geryol made a motion to accept the report of the By-Laws Committee. Motion seconded by Joseph Drašler Jr. Motion carried.	t	___
(To he continued)	t
imwwanmmmwntnmnnmmnmntminininmniBnmmnmminittHnngg
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual haa a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
I
To: American Mutual Life Assoc.
6401 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio 44103
My date of birth Is..........................
Name .........................................
Street ..........................................
City.................. State............ Zip.
K
M
H
4
M
M
M
N
M
H
M
M
n
H
X
X
X
X
M
*
X
X
X
4
x
N
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 4416?
Moj novi naslov: .........................
MOJE IME: ..........................
Moj stari naslov: ..................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOONO
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, HI. 60432
Naznanilo in zahvala
Z globoko žalostjo v srcu naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je dne 29. decembra 1980. za vedno zatisnil svoje blage oči naš ljubljeni mož, ata stari ata, tast in brat.
1808
1880
VALENTIN POTOČNIK
Pokojnik je bil rojen 7. januarja 1908. v Bevkah pri Ljubljani. V Ameriko je prišel leta 1951. iz taborišča Lin-gen, Nemčija. Njegov pogreb je bil 2. januarja 1981. iz Zakrpjškovega pogrebnega zavoda v cerkev Sv. Vida, kjer je bila darovana sv. maša. Truplo je bilo potem prepeljano na pokopališče Vernih duš in položeno k zemeljskem počitku. Prisrčno se zahvaljujemo č.g. župniku Jožetu Bož-narju in č.g. Simčiču za molitve rožnega venca in za opravljeno pogrebno sv. mašo.
Hvala Zakrajškovemu zavodu za lepo vodstvo pogreba. Lepa hvala g. Milanu Pavlovčiču za objavo na slovenski radio uri in Ameriški domovini.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika, posebna hvala onim, ki so darovali za sv. maše in vence za okrasitev krste.
Dragi mož, ata, stari ata, tast, brat počivaj v miru v svobodni ameriški zemlji.
Žalujoča žena Marija rojena Baraga; Marta poročena Vidmar, Lidija poročena Perpar, Anica poročena Sosič, Vida-hčere; Valentin-sin; Melisa in Debi-vnukinji, zetje Jože Vidmar, Branko Perpar in Frank Sosič; brat Anton v Argentini, sestra Marija Verko v Avstraliji, ter Francka Strukel, Ivan, Tončka, Lojze-vsi v Sloveniji.
Cleveland, O., II. marca 1981.

■P/