345
Dopisi.
Iz Gradca 15. okt. (Poziv.) Ustanovila se je pod-piralna zaloga
za revne slovanske dijake, vpisane na graškem vseučilišču. Slavni akademični senat je potrdil določila o oskrbovanji z odlokom 19. junija tega leta, štev. 693; dijaki slovanski sami zavezali so se, da podar6 na semester po 50 kraje, revnim svojim bratom. Ali ti doneski niso zadosti; treba bolje podpore, da se olajša težko breme, ktero ovira slovanskim dijakom pot do izobraženja. Zato prosi podpisani odbor vse rodoljube slovanske, da pripomorejo po svoji moči mladenčem, kteri se hočejo posvetiti po končanem svojem učenju zdravništvu, pravništvu ali podučevanju mladeži.
Odbor biti hoče porok, da se bodo podpirali le res pridni in vredni dijaki.
Donesek naj pošlje vsak blagovoljno „oskrbovaI-nemu odboru podpiralne zaloge za slovanske dijake" v Gradec (Graz, Universitat) in naj izvoli izreči, želi li, da se donesek prišteje glavnici ali da je prostovoljni donesek.
Prof. dr. Krek, predsednik. Prof. dr. Biderman, blagajnik.        Fr. Hubad, tajnik.
Iz Metlike 18. okt. — Minister poljedelstva je povabil g. dr. viteza Zavinšek a, predsednika tukajšnje svilarske družbe, da se vdeleži agraričnega kongresa na Dunaj i.
NovomestO. (Prepoved živinskih sejmov.) Ker je v več krajih Novomeškega inŽuženberškega dač-nega okraja bolezen v gobcu in na parkljih govejo ži-žino napadla, je živinski sej m 28. dne tega meseca v Žuženberku, 2. dne prihodnjega meseca novembra pa v Mirni prepovedan.
C. k. okrajno glavarstvo v Novem mestu.
Iz Crnic 18. okt. — V čitalnici naši bode 27. dne t. m. beseda s plesom; predstavljali se boste dve igri, namreč „Lahkoumna Emica" ali „mladost norost", igra v dveh djanjih, in pa „Svojeglavneži", igra v enem djanji. Vstopnina k „besedi" za neude 20 soldov, k plesu 1 forint. — K tej narodni veselici vabi vljudno vse slovenske rodoljube                                     odbor.
Iz Vrhnike 19. okt. (Mulej - Obrezova stranka pro-pala) je 15. in 16. dne t. m. pri jako hudi občinski volitvi, vsaj toliko, da imamo upanje, ako se novoizvoljeni odborniki ne omamijo, — kar se je žalibog pri več brezznačajnikih zgodilo — dobimo na prestol županijski moža domačega, v občinskih rečeh izvedenega, za blagor občinega skrbnega in poštenega Slovenca, kteri bode posmodil in razrušil gnjezdo egoistov in zanikerno, psevdoliberalno mislečo, staro zalego. Kako strašno se novega župana naši nemČurji boj 6, da ne bi vzdignil prezgodaj temnega 24 letnega zagrinjala njihove zaspane delavnosti, ved6 že bralci „Novic", in tisti, kteri so pri sedanji volitvi občinskih odbornikov nazoči bili, ter opazovali dolgonosate obraze nemčurjev, kteri so se penili, grbančili in pogledovali, ko lačni kameleon na krivem štoru.
Volitev v obče bila je jako viharna, podkupljenih fraklarjev za nemčursko stranko prav obilna množica, agitacija in zabavljanje zoper nas prav po nemčursko, toraj nepopisljivo. V Ljubljani je stranka nemčurska natisnila nekaj dni poprej, čujte! slovenska volilna priporočila in vsem volilcem brez izjemka po kmetih razposlala po beričih, kteri so ob enem nevednemu ljudstvu zagatovljali, da morajo priti in samo te voliti, če ne, zapadejo globi od 2 do 5 gold. Toraj prav lepo tolmačanje postave! Zadnjič je bila naša volitev ovr-žena zarad listov, ako je kdo naše stranke zapisal samo
346
imena odbornikov svojemu prijatelju, da ni pozabil, kteri se priporočajo; al sedaj si smejo nemčurji cel6 tiskati in gosp. Mule j ima pravico, v pisarni pri opravilih v uradnih urah kmete izpraševati razne reči ter nagovarjati, da naj volijo te na „drukanih cegeljcih".
Volil cev za 3. razred bilo je čez 500, prišlo jih
i*e več kakor polovica k volitvi v torek 15. dne t. m., :tera se je pričela koj zjutraj ob 8. uri in trpela do pol 5. popoldne neprestano. Naš Častiti deželni poslanec gosp. Kotnik bil je pri volitvi vse dni vedno nazoč, ni se ganil iz sobe, da je nadzoroval manipulacijo nem-čursko. Koj ko se komisija vsede in suhljata pisarja peresa potipata, vlačijo se in že šume tisKani listi iz irhastih žepov, da bi se tebi nič meni nič voliti začelo. Na to opomni hitro nekdo volilcev, da naj se ljudje poprej postavno opomnijo, po kaj so prišli, zakaj in kako naj volijo, namreč prostovoljno po svojem prepričanji, ne po zapeljivih listih. Akoravno težko, vendar se odpro usta prvosednika rekoč: vsak naj voli „frej-bilik"! Na to se volitev prične prostovoljno iz glave in kmalu je večina narodna; to pa slavno komisijo hudo zbode, malo se spregleda in hajd! kar telegrafično vzdigne se ves nadepolni biriŠki mehanizem na križpote, obljubuje Bog ve kaj vse, in pritiska, da naj nemčurje volijo. Pred vrata volilne sobe pripelje se neutegoma neki znan zapravljivec, ter se valja po vozu, kakor Diogen po sodu glasno vpijoč: „farje proč! farje proč!" Mulej a pa Obrezo volite, ta dva sta moža, drugi so seme!" Al ni dovolj, prikažejo se še, ko po dežji mala mrgolaz na gorki zemlji, debeloglavi, podkupljeni hlap-čoni med volilci, je nagovarjajo Obrezo voliti (toda koj za župana!) in če jim ne pritrdijo in gotovo obljubijo, začn6 se rotiti in zmirjati memo gredoČe volilce narodne, da nimajo tu nič opravila in po kaj da se vlačijo na Vrhniko itd. — Al vendar vsem tem oviram, vsej sili in agitaciji vkljub, zmagali smo n dr o d ni koj prvi dan z večino.
Drugi dan potem voli 2. razred. Gospod župan Obreza z navadno komisijo priziblje se prvi zamišljeno v volilno sobo, in kmalu za njim pridrdra na strganem vozu njegov Diogen sopet pred vrata, ter opravlja prav glasno in energično službo poprejšnjega dne nad volilci — v lepo čast gg» Mulej-Obrezi. Al vse eno bi bila tudi v tem razredu narodna večina zmagala, ako se nekteri slavehlepni komisijski izvoljenci ne bi bili tako silno izza mize volilcem pred nos predstavljali, ter jezno, srpo pogledovali vsacega volilca, kakor da bi očitno zahtevali: „mene voli; če ne te spodim, ne dobiš več zaslužka pri moji hiši!" kajti trdo je že šlo nem-čurjem za kožo; izmed inteligencije še niso imeli izvoljenega nobenega. Zmagali smo v tem razredu na pol. Najbolj obupno in nekako s težkim srcem bližali so se naši možje k volitvi 1. razreda ob 3. uri popoldne, kajti preračunjeno je bilo na tanko, da, če se nemčurji vsi vdeleže volitve, smo pokopani popolnoma, ne enega ne izvolimo. Naš znani cesarsko-kraljevi gospod , roki v žepu držeč , že veselo korači kakor na straži pred svojo hišo od enega konca do druzega — kajti zapisano je na kamniti plošči z zlatimi črkami gla-sovito ime" „Alois Mullev Nr. 111" — vesele se že naprej prav gotove zmage, ker vsem uradnikom je za-povedal: „da, ako ne gred6 volit, bode jim pomagal!" — Med tem ko se naši volilci — domači možje — po-menkvajo med sabo in poprašujejo skrbno, ali so že vsi skupaj ali še kdo naših pride, raznese se hitro med njimi ko električna iskra novica: vse je zastonj, zgubljeni smo! Pripelje se namreč nenadoma „mit allem Pomp" bistriški Gale in od druge strani nasproti pri-maha jo možato s klobukom na zatilniku kaplan gosp. Kogej. Al očitno so mrmrali občani nad zadnjim, ker
je že poprej neki obljubil, da ne pride k volitvi, in ker je lahko dobro že prepričan, ker toliko časa pastoruje na Vrhniki, kaki so tukajšnji liberaluhi in kako očitno da seje bilo v naši županiji že mnogo let resnici s pestj6 v obraz; al vse zastonj volil je nemčurje.*) Srajmoie so pobesni drugi duhovni gospodje oci, m renegata zbodlo bi v srce, ako bi srce za narod imel, ko je čul tožiti, da njegov glas pogubi nas narodne volilce, zveste spostovalce cerkve in domovine. V volilni sobi kraljuje od sedaj smrtna tihota; nikdo ne ve", kaj bi počel; eni so se hoteli volitve zdržati, drugi zopet ne, rekoč: volimo vse eno, ako ne zmagamo tako, zmagamo vsaj moralično. In krepko se poprimejo naši možje, nemčurji jamejo poskakovati, prelivati mokri pot in vihati si razmršene lase, kajti konec volitve je — in na obeh straneh je po naključbi enako število glasov. Kakor duše v vicah napenjajo nemčurji oči in stegujejo vratove proti oknu in vratom, ali se ne najde kak nemčursk maziljenec kje; — al ker le nobenega volilca več ni, mora se volitev skleniti. Sedaj priudriha znani Diogen spehano kljuse ter privleče hitro, toda že zastonj zaspa-lega nemčurčka k volitvi, poželjivo so ga res pogledovali bratje, toda do njega nimajo več moči, morajo se podati osodi žrebanja. Smeh se je zazibal na veselih obrazih domorodcev, ko po žrebu nemčurji cepajo, in med njimi tudi že izmed izvoljenih največi agitator, pred malo časom že v tretja nebesa zamaknjeni Mulej odpade, in na njihovo mesto stopijo Slovenci. — Tako je bila končana volitev; gosp. Mulej počiva zdaj v političnem grobu, na kterem si bere napis: Zaupanja ne da niti nemčurstvo, niti barantija.    Requiescat in pace!
Iz Kamnika. — Naš prečastiti kaplan g. Vrančič, spoštovan od vsacega mestjana, ki ni nemčur, je prestavljen! Govori se, da tega najbolj vzrok je novi dekan. Ce tudi nam nikakor ni srce veselja igralo, ko je glas počil, da nam je g. Križaj namenjen za dekana, mislili smo vendar, čakajmo, kako in kaj. Ko pa ga je „Tagblatt" vzel pod svoje krilo in mu hvalo pel, ostrmeli smo — in zdajci že predobro vemo, pri čem da smo.
Iz Vipave. („Sokol") naš napravi 27. dne t. m. besedo s petjem, igro „konkurenca" in plesom, pri kterem bode svirala domača godba. Nadjamo se veselega večera in obilega vdeleštva.
SredDJavas v Botainji 20. okt. **)  (Sejm za živino) je
po vseh Svetih, to je, 4. novembra v Srednjivasi pri stari Fari v Bohinji. — Po deželi so sejmi na več krajih prepovedani zavoljo kužne bolezni v gobcu in na parkljih posebno pri goveji živini; al tukaj v Bohinji
i"e vsa gospodarska živina dobro zdrava in se zato mle-:arcam posebno priporoča. — Že to jesen je šlo okoli 1000 goved čez Bled na Gorensko in Koroško, in zdaj pobirajo naši stari sosedje Tominci zgodnje krave, ktere po teletenji pridejo sčasoma v Videm (Udine) in v Trst, kjer so čislane zarad dobre mlečne lastnosti. Cena srednji kravi je od 40 do 60 gold.
Iz Ljubljane. — 20. oktober i —- za Avstrijo zgodovinsko pomenljivi dan — zopet smo se spominjali tebe, ko si nam pred 12 leti (leta 1860.) prinesel cesarjev glas — diplomo, ki nam je oklicala vladno premera bo. Živo pred oči nam je 20. dne oktobra stopilo to, kar so „Novice" takrat kakor vselej mirnega duha pisale, rekoč:   „Nihče,   kdor ni prenapetih misli,
v
*) Se tisti večer je dobil g. Kogej dekret, da mora v Idrijo, Toraj: „gratias agamus domino Deo nostro !;< Vi Idričanje pa veste, kaj dobite.    Mož je prav priden bil v kavarni in pri kvartah.
Pis. **) Drugi dopis natisnemo prihodnjič, ker danes oba, došla nam še le popoldne, natisniti nikakor ni bilo mogoče.
Vred. M
347
ne taji, da 20. oktober je začetek nove bolje dobe; vsak pa tudi ve, da le začetek je, in nič več kakor začetek, ki do tečnega razvitka ima še dolgo dolgo pot. Narod naš je praktičen narod, kteri pri vsaki novini čaka, kaj bode djansko iz nje; ukati je potlej čas!" — Tako so pisale „Novice" oktobra meseca 1860. leta. Mislimo, da vsak bode potrdil, da so „Novice" pravo govorile. Kje smo Slovenci, kje je Avstrija čez 12 let? Gospodovali so in gospodujejo še dandanes na eni strani Nemci, na drugi Magjari — in kje smo?! In še so kolovodji centralistični tako slepi ali pa se le slepe delajo , da ne vidijo ali viditi nočejo sirote Avstrije, našemene s pogubnim liberalstvom. Naj lika, če ukati more, pravi patriot avstrijski!
— (V seji deželnega odbora 18, oktobra.) Deželni glavar vitez dr. Kaltenegger, ki je prvikrat predsedoval deželnemu odboru , je pričel sejo s pozdravom odbornikov ter potem predlagal, naj odbor dr. J. B1 e i-weisu za dolgo blagovoljno namesto vanje deželnega glavarja izreče zahvalo, kar se je soglasno tudi zgodilo. Med mnogim drugim je odbor sklenil, na vlogo kato-liško-političnega društva za napravo sirotišnice odgovoriti , da se čakati mora na končano zapuščinsko obravnavo po Mariji Svetini (Medjatovki) in da odbor ne bode naprave tega živo potrebnega zavoda spred svojih oči pustil. — Na pismo c. k. deželnega šolskega sveta zarad osnove nadaljevalnih kmetijskih in obrtnijskih šol se je sklenilo, obrniti se na deželni šolski svet za sporočilo, kako je dandanes osnovan poduk v kmetijstvu v tukajšnji učiteljski pripravnišnici in ali bi ne bilo potrebno, da se ta pripravnišnica glede kmetijskega poduka na obširnejši temelj postavi, ker pred vsem je treba v kmetijstvu dobro poducenih učiteljev,— ob enem pa bo tudi kmetijsko družbo naprosil, da bi mu naznanila, ali in po kterem načinu bi jej bilo mogoče, poduk v kmetijstvu na nadaljevalnih ljudskih šolah zdatno podpirati. — Izpraznjeno službo uradnega prak-tikanta je deželni odbor podelil diurnistu Jožefu Za-noškarj u.
— {Iz seje deželnega šolskega sveta 19. sept.), v kteri se je obravnavala „Tagbl.u inšpekcija, naj zdaj tudi „Novice" poved6, kako je tekla ta razprava. Ko je gosp. zapisnikar naznanil po zadnji seji rešene vloge, poprime gosp. predsednik grof Auersperg besedo in govori o oni inšpekciji, češ, da je velik hrup včinila po mestu, in nanašaje se na §. 40. šolske postave o nadzorstvu, reče, da gospoda dr. Bleiweis in Praprotnik nista prav storila, da sta brez dovoljenja predsednikovega šla nadzorovat šolo učiteljev, in ju zategadel prosi, vprihodnje ravnati se po pravilih onega §.
Potem si izprosi dr. Bleiweis besede, rekši, da mu je jako drago, da je gospod predsednik sprožil to zadevo, o kteri je bil on sam namenjen danes govoriti, da izve, kaj si. deželni šolski svet misli storiti o onem „Tagblattovem" članku, ki pod naslovom „Quousque tandem" nesramno napada ne le njega in g. Praprot-nika, temuč ves deželni šolski svet. (Dr. Bleiweis bere razžaljivi Članek „Tagblattov".) Pred vsem se drznem vprašati gosp. predsednika: ali se ne spominja, da sem v predzadnji seji nadzornika ljudskih šol gosp. dr. J ar ca očitno vprašal: ali smejo udje deželnega šolskega sveta poslušat iti v šolo učiteljev v Ljubljano poklicanih, in da mi je g. dr. Jarc očitno odgovoril, da smejo brez ovire, ker šola je javna. Vprašanje in odgovor sta bila očitna in niti gosp. predsednik niti kdo drug ni ugovarjal. Na to sva neki dan šla z gosp. Praprotnikom v to šolo in po pozdravu vsacega učitelja sva se vsedla na zadnje klopi. Meni je še posebno bilo na tem ležeče slišati znanje  učiteljev  v kmetijstvu,   in da   mi je res za
to posebno mar bilo, je dokaz to, da sem odbor družbe kmetijske naprosil, naj dovoli, da gospodje učitelji pridejo na družbin vrt, kjer smo jim vpričo gosp. predsednika družbe kmetijske barona Wurzbacha razkazovali pluge, brane in druge mašine. In ta dobri namen ničvredna klika „Tagblattova" tako surovo v blato tepta! To je zahvala za to, da sem hotel tudi mrvico donesti nauku, zarad kterega so bili nekteri učitelji iz dežele v Ljubljano poklicani! Nihče od naji se ni vedel za nadzornika"; tudi meni je postava o nadzorstvu ljudskih šol znana in vem, v čem obstaja opravilstvo nadzoro-valca, ki se navadno ne vsede na zadnjo klop, ampak na stol pred poslušalce. Moje obnašanje v deželnem šolskem svetu v več kot 50 sejah gibalo se je zmirom na postavni poti in bilo je vselej tako, da morem odgovor dati deželnemu zastopu, ki me je poslal v deželni šolski svet. Vajen sicer že skozi 30 let napadan biti o narodnem in političnem svojem mišljenji od nasprotnikov svojih, se ne brigam za nikakoršno natolcevanje in su-mičenje; al v svojih službenih zadevah ne dam se nikomur dotakniti mojega poštenja, zato tudi ne od tiste klike, ki v „Tagblattu" le od škandala živi in poštene ljudi napada kot ropar mirno memogredoče ljudi. Zato po vsem tem prosim: naj gosp. predsednik L) konstati-rati da, da sem v predzadnji seji očitno gori omenjeno vprašanje stavil in da mi je gosp. dr. Jarc očitno odgovoril, da ni nikakoršnega zadržka, da kdo deželnih šolskih svetovalcev gr6 poslušat. Dalje 2) prosim razsoditi dati: ali je to n a d z o r s t v o, če kdo v šolo pride, se za poslušalca dotičnemu učitelju predstavi, vsede na zadnjo klop in nikakoršnega poročila ne izroči šolskemu svetu? In 3) kaj misli si. deželni šolski svet storiti o razžaljeni svoji časti in časti moji in Pra-protnikovi ?
Na to odgovori gosp. predsednik, da tudi on se spominja vprašanja dr. Bleiweis-ovega in odgovora dr. Jarca, a da on je mislil, da je to le nekako občno vprašanje, in ker ni bilo do njega stavljeno, ni za potrebno spoznal, rešiti ga, zato še enkrat povdarja §. 40. šolskega nadzorstva, in zagotavlja, da priznava hvalevredni namen dr. Bleiweisa pripomoči vednosti kmetijski tudi pri učiteljstvu, in da bi mu bil rad dovolil, česar je želel, ako bi ga bil za to nagovoril.
Potem poprime c. kr. vladni svetovalec gosp. Hočevar besedo in pripoznava, da je „Tagblatt" nesramno napadel delovanje šolskega sveta. Ta napad odbiti ste po njegovih mislih dve poti: ali službeno v časniku zavrniti ta napad, ali pa tožiti „Tagblatt" zarad razžaljene časti. S časniki pričkati se, ne bi bilo dostojno dež. šolskemu svetu, vsaj se zapisniki o njegovih sejah tiskajo in nepristranski svet ve ^razsoditi, ali je resnica ali laž, kar kak časnik pisari. Čast dež. šolskega sveta je res razžaljena; al ker v onem članku ni naveden noben poseben moment, se ne ve, na kakošno stališče se vstopijo porotniki, zato misli, naj se obravnava današnje seje v vladnem časniku na kratko natisne in svet bode zvedel, kako deželni šolski svet sodi o onem ,Tagbl." članku.
Potem še enkrat dr. B1 e i w e i s poprime besedo in ponavlja, daje vse zlegano, kar „Tagblatt" trdi, da sta on in g. Praprotnik stopila omenjeni dan kot nad-zorovalca v šolo. Gosp. predsednik mu odgovori na to, da je prof. Lesjaka in pl. Gariboldi-a vprašal, in da mu je Lesjak rekel, da gaje dr. Bleiweis nagovoril z besedami: „Sva poslana od deželnega šolskega sveta"; prof. Gariboldi pa, da »e ne spominja besed.
Zdaj poprime gosp. Praprotnik besedo in se čudi navedenim besedam: „sva poslana", ker besede
dr. Bleiweisove so bile le „kot uda deželnega šolskega sveta" in ne druge.
Za te in ne druge besede, ker vem, kaj govorim — je dodal dr. Bleiweis — zastavim svojo čast in rečem, da je grda laž, ako se te besede zvijajo v poslana od dež. šolskega sveta", vsaj to bi bila od najne strani laž, ako bi se bila vpeljala z besedami poslanstva. In to bodem očitno povedal.
Sicer pa se skladam s predlogom gosp. vladnega svetovalca Hočevarja, da se današnja obravnava razglasi v „Laib. Zeitg." proti temu, da pred natisom tudi jaz vidim rokopis. — Potem je bil predlog soglasno sprejet.
— {Dramatično društvo) je predstavilo v nedeljo v deželnem^gledališču Šaloigro „Sprejeto" in pa burko s petjem „Cevljar-baron". „Sprejeto" se je le mlačno sprejelo, akoravno sta se posebno „Dobrinka" (gospodi-čina Podkrajšekova) in „baron Sila" (gosp. Josip No 11 i) hvalevredno prizadevala, suhoparno igro brez djanja rešiti propada. Vse drugačno godilo se je pa priljubljeni Alešovčevi burki „Cevljar-baron"; prejšnja tožljivost občinstva se je popolnoma zgubila in živahno
Eloskanje je pričalo, da občmstvo rado dd hvalo, komur vala grč. Posebno odlikovali so se: gospd Val en t a-Brusova („baronica Rošička"), ktera je težko nalogo v vsacem obziru mojstersko izvršila, — gosp. Kaj zel '(„Nacelj"), kteri je kakor nalašč za to rolo, — in pa gosp. Nolli in gospodičina Pardubska. Gospodičina Stembergova, ktera je prvikrat stopila na oder, utegne dobra akvizicija biti, ko se bolj privadi muze Talije. Pelo se je dobro in precej obilo zbrano občinstvo je zadovoljno zapustilo deželno gledališče. Naj dramatično društvo vselej na tanko sitice dene, kar prinese na oder, da narodna dramatika ne bode hirala in da napredek ne ostane prazen glas.
—  [Četrta slovenska predstava) dramatičnega društva bo v soboto 26. oktobra. Predstavljala se bode prvikrat igra „Ljubljanski postopač", obraz iz meščanskega življenja v 4 dejanjih, ktero je po češkem izvirniku K. Tyla predelal J. Starč. Igra ima prav lepe in hvaležne naloge in mnogo dejanja in se utegne pri primernem igranji občinstvu prikupiti.
—  Po dopisu c. k. tržaške vlade so se pri ovcah v Brestu okraja Kop erskega v Istri zopet k oz 6 (osep-nice) prikazale,   tudi v  Skalnici  (okraja Voloskega)
i*ih še imajo. — Ker so letos iz Istre na Kranjsko bile :užne koze zatrosene, je c. k. deželna vlada Kranjska ostro prepovedala, da čez zimo ne smejo nobene Kranjske ovce v Istro, da nam zopet te hude nadloge ne pri-neso v deželo,
—   (SI. odbor družbe kmetijske) je vredništvo naprosil, sledeči razglas sprejeti v svoj list:
Gospodom predstojnikom podružnic kmetijskih,
ki podpisanemu odboru še niso poslali letnega doneska gosp. družbenikov, se vljudno izroča prošnja, naj se podvizajo s tem, kajti leto grč h koncu in družba kmetijska potrebuje onih doneskov.
Glavni odbor družbe kmetijske 15. oktobra 1872.
— (Sufolskih presicev) pri dražbi v soboto se je prodalo 39. Najviša cena za par (mrjasčeka in svinjico) je bila 78 gld., najniža 15 gld. Prodali so se prešiči cenejše memo lanskega leta zato, ker je kupca premalo bilo.
—   (Deželna komisija za povzdigo konjereje) je v poslednji svoji seji sklenila, da gospoddr Hočevar iz Brnika dobi žebca „Banjoleta po imenu, gospodar Vodnik v Zaborštu pa žebca „Kranjec" imenovanega.
348