JUTRA RlurfbonStl PoSfnTna pTa?ana"v «jotSv!n! Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 102 Maribor, petek 4. maja 1928 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poJtnam ček. trn. * Ljubljani it 11.400 Valja meaečno, prajaman v upravi ali po poSti 10 Din, doatavijati na dom p«4ft Dta Telefon: 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglaai po larifu OgtaM alejama tudi ogiaaai oddala k .Jutra" v Ljubljani, PraSarnova ulica it. 4 GJurglevskl uranak Pismo s turneje Glasbene Matice v Švico PRVI POZDRAV V INOMOSTU. — SPREJEM V CURIHU IN BASELU. Basel, 1. maja. Po 22. urni vožnji smo zmučeni prispeli v Basel. Dež nas je spremljal do Schwar-zacha in že omajal vse naše lepe nade. Da vožnja v natrpanem vozu — 70 ljudi v pullmannu tretjega razreda — ni baš nreveč prijetna, si lahko vsakdo misli. Vendar je potekla brezhibno. Po lepem pozdravu in poslovitvi na glavnem kolodvoru v Mariboru smo odrinili veselih src. Še bolj nas je razveselil prisrčen pozdrav na koroškem kolodvoru. Načelnik Postaje ter soproga in soproge ostalih načelnikov na kor. kolodvoru so vse Pevce okrasili s cvetjem, ki smo ga še svežega prinesli v Švico. Cariniki, našii avstrijski so bili zelo galantni in nas samo prešteli. V Beljaku so nas priklopili na brzovlak, ki nas je hitreje potegnil do ^chvvarzacha. Krasna je vožnja po Koroškem. Železnica se vije visoko nad dolino. Na eni strani visoke Ture, na drugi globoki prepadi. Predor za predorom — vožnia oo vsaki taki železnici je res užitek — če ie lepo vreme. Mi razgleda žal nismo imeli. V Sdnvarzachu smo z navdušenjem pozdravili skladatelja Emila Adamiča, ki se je pripeljal z Dunaja in se nam priključil. Ker je imel vlak enourno zamudo, se ie v Schwarzachu že zdanilo in vse se je drenjalo okoli oken, da si o-Kleda nad vse zanimive pokrajine. V Innsbrucku nas je pozdravil Mariborčan medicinec Kac, ki nam je pripovedoval o redkem zanimanju, ki vlada v Innsbrucku za naš koncert, zlasti pa med slovanskim dijaštvom. Samo Bolgarov je v Innsbrucku okrog 200. Tudi zastopniki Tiroler Sgngerbunda so nas prišli pozdravit. V Saalfeldnu so nas priklopili na električno Razlika je precejšnja. Brez saj, brez dima .. V Buchsu so nas pozdravili Švicarski cariniki, ki so bili tudi zelo galantni in kulantni. Po divljenju nad arl-berškim predorom, ki meri 10 km in leži v višini 1400 metrov, smo v mali državici Lichtenstein ogledovali grozno opustošenje. ki ga ie povzročila narasla Rena pred Mesecem dni. Voda je odnesla vse. Niti enega trama poprej gosto nasutih hiš ni več videti. Od Buchsa do Ziiricha je bila vožnja nad vse zanimiva. Zlasti krasna je ob Wallensee in Zuricher See. Ob zii-riškem jezeru smo se vozili poldrugo uro. Ne da se popisati krasota tega ogromnega jezera, ki je krog in krog nagosto posuto s samimi vilami. V Ziirichu smo bili prijetno iznenadeni. Petdeset Slovencev nas je pozdravilo. Slovenci v Ziirichu! So to sami Primorci, zlasti Goričani, ki si vsake leto v sezoni služijo svoj kruh kot zidarji. Jokali so se veselja, ko so slišali, da bodo zapeli Slovenci daleč v tujini. V Ziirich nam je prišel nasproti predsednik »Baseler Lieder-tafel«, ki smo ga prisrčno pozdravili. V Baslu nas je pričakovala »Lieder-tafel« korporativno s častitljivo zastavo. Prvi nas je pozdravil predsednik »Lieder-tafel« Keiser, ki je povdaril, da so prvikrat priSU Slovenci s svojo narodno pe-smiio, da io zapojejo Nemcem Želeč nam prisrčno dobrodošlico, nam je zaklical »Živijo«. »Liedertafel« je zapela lepozvo-čen »Wahlspruch«. Zatem se je zahvalil za prisrčni pozdrav naš predsednik g. dr. Tominšek. Prav prijetno smo bili iznenadeni, ko se je nakrat zglasil mlad gospod v slovenskem jeziku — bil je g. Pauer, predsednik jugoslovanskih akademikov v Baslu. Prisrčno smo pozdravili naše brate, zahvalil se jim je zborov nredsednik g. Arnuš. Po pozdravu smo odšli v hotel »Bernerhof«. ki leži tik krasnega kolodvora. V nadvse udobnih sobah smo se etablirali. Pred večerjo so si posamezniki ogledali še mesto. Po večerji je zbor šel v hotel »Metropole«, kjer ima jugoslovanski klub krasne klubove prostore. Ob zvokih radia in jugoslovanske pesmi smo se lepo zabavali z baselskimi brati. Prof. Adamič je nazdravil v krepkih besedah gostiteljem, ki so nas pogostili s pivom, vinom in čajem. O. Pauer nam je pa ponovno izrekel dobrodošlico, ko se je zabava razvila, pa smo morali žal oditi ob 22. uri že spat. Narodna skupščina BEOGRAD. 4 maja. Na današnji Seji narodne skupščine je bil najprej po kratki razpravi sprejet nujen predlog poslanca dr. M a č k a glede zaščite irozdov. nakar je prišla v raz-; Pravo resolucija poslanca Svetozarja P r i b 1 č e v i d a, ki zahteva, da naj se ministrski predsednik redno udeležuje sej parlamenta. Resolucijo ie utemeljeval v enournem govoru Pribičevič sam in pri tem vehementno napadal sedanji režim Navajal je primere iz francoskc-*a in aneleškega parlamenta, kjer se ptiistrski predsednik redno udeležuje ne samo sej parlamenta temveč tu "j njegovih odborov. Postopanje Vu-! Kiceviča pomeni sabotiranje narodne 'Kupnine In rušenje parlamentariz-Jjj?' Po drugih državah prepuščajo "^nistri podpisovanje raznih aktov! °iim podrejenim organom, pri nas J* se hoče vse centralizirati, samo da f£arat še slabše funkcijonlra. Kar se ro« razmer v 'b^-ni Srbiji, je dr. Ko-ln* f s svnio izjavo o Izbornem po-ajti v inžnfh pokrajinah naše dr-nrTe samo dokazal svojo nesposob-st in da je veren slusra sedanjega režima. Davidovič sam je ponovno izjavil da so razmere v Južni Srbiji naravnost nevzdržne, zato pa je zanje odgovoren tudi sam, ker podpira sedanji režim. Za Pribičevičem je dr. Korošec I branil politiko sedanin vlade- češ da se je le njej zahvaliti za izboljšanje razmer v Južni Srbiji Nato se je otrla sil k besedi Stiepan Radič. Med njegovim govorom pn je prišlo do tako burnih prizorov da je moral predsednik sejo prekiniti. General Ž>ukouič u audijencl BEOGRAD 4. maja. Sinoči se je vrnil iz Vrnjačkc Banje komandant kraljevske garde. general Pera Z 1 v k o v i č. in bil takoj sprejet od kralja v doleri avdljenci. Politični krogi spravljajo njetrovo ime v zvezo z I nadaljnim razvojem notranje-politič-nega položaja. V zadnjem času se je namreč generala Zivkoviča zelo pogosto imenovalo kot naslednika vojnega ministra generala Hadžiča, ki naj bi v tem slučaju stopil na čelo koncentracijske vlade. Splošno se pričakuje. da se bmlo sedaj politični dosmdki naglo razvijali. Naš narod ima mnogo običajev, ki izhajajo še iz predkrščanske dobe, kar dokazuje, da je naš narod žilav in odporen. Tako je n. pr. znano, da ie krstna slava pri pravoslavnem delu našega naroda kristijanizirauo proslavljanje hišnih ali plemenskih bogov iz poganske dobe. Pravoslavna cerkev je morala krstno slavo koncedirati in sankciionirati. Najbrž ima tudi Gjurgjevski uranak (Jurjevo) svoj izvor v tej davni dobi. Znano je, da so imeli stari Slovani v gozdovih pod nalašč zato izbranim drevesom svoje bogoslužje in darovanje. Tako so nastali »zapisi«, ki se še danes vršijo v Srbiji. Poleti hodijo iz vaških cerkva procesije ven v gozd, kjer si izberejD kako večje drevo, vrežejo vanj znamenje križa ter blagoslovijo vodo. S tem je drevo za vse čase posvečeno. Na Gjurgjev dan pa hodi v južnih naših krajih ljudstvo še pred zoro k vrelcem, da se okoplje ali vsaj umije ter se tako obvaruje bolezni vso leto. S seboj nosijo isdi in pijače in okrog vrelcev se razvijejo prave veselice. Na ta dan ne sme človeka solnce zateči v postelji. Na vse zgodaj vstaji ta dan staro in mlado. Za dekleta je največja sramota, če presoijo solnč”’ vzhod tega dne. Dan poprej se že nagovarjajo: »Predajem ti sanak na Gjurgjev dauak prije sunca i bijela dana.« Pravi svoj pomen je pa dobil Gjurgjevski uranak v dobi narodnega upora proti turškemu gospodstvu. Naš narod, zlasti srbski del, se nikdar ni mogel pomiriti z zlo usodo in dobo tlačanstva. Vedno se je upiral, snoval zarote, dvigal Zopet mrlič Iz Drave. Orožništvo je danes iz Preloga v Medmurju telefonično obvestilo mariborsko policijo, da je vrgla Drava na kopno truplo neke 10 do 12 let stare deklice. Natančnega opisa se ni moglo dati, ket- je truplo že precej časa ležalo v vodi in je močno razpadlo. Natančno so pa ODisali čevlje. O žalpstni najdbi je policija obvestila g. Lešnika, da dožene, ali ni ta najdena žrtev ena njegovih v Kamnici dne 10. aprila ponesrečnih hčerž. — Poskus samomora. Sinoči je v Studencih izpila večjo količino lizola 301etna omožena A. H. Pravočasno so jo še odpeljali v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Upanje je, da okreva. Kaj jo je vodilo v obup, ni znano. — Požar v Spodnlem Radvanju. Včeraj dopoldne ob desetih je na neznan način nastal ogenj v Spodnjem Radvanju v Ustniku posestnika Rudolfa Hecl ter prešel tudi na stanovanjsko hišo. Hiše in bilo mogoče rešiti. Požar jo je naglo vpepelil ter napravil za 60.000 Din škode. Nanoru mariborskih, studenških, radvanjskih in drugih gasilcev se je pa posrečilo obvarovati druge, večinoma s slamo krite hiše pred polarno nesrečo. Posestnik Hecl je bil le nizko zavarovan. — Družinski večer SDS v Melju. V soboto 5. t. m. ob 19. uri priredi krajevna organizacija SDS za Melje v vseh prostorih gostilne g. Starmana v Mlinski ulici 9. družinski večer s koncertom,'kegljanjem za darila, šaljivo pošto, licitacijami itd. Vstopnine ni. Vsi somišljeniki in prijatelji SDS iz mesta in bližnje okolice so vabljeni, da se prireditve udeleže, to tembolj, ker deluje ta organizacija v težavnih razmerah ter si je sedaj tudi uredila svojo novo knjižnico, za katero ima znatne izdatke. Na svidenje v soboto zvečer orl Starmanu 1 — vstaje ter tako prizadeval strah in trepet nasilnikom in trinogom. O Kosovem (1389), zlasti pa v dobi končne propasti srbske države (1459) poje Branko Radičevič v »Hajduku«: »Kuča moja čarna gora, a postelja kamen ovi, Moja brača svi odskora ali sami Sokolovi; Snjima s’vijnem s ove gore kao munja na zlotvore.« Sestanki osvetnikov, borcev za svobodo so se vršili na dogovorienih mestih po planinah in lordovih vedno na Jurjev dan, ko gore ozelene. Starini borcem so se na ta dan pridruževali novi. Hadi ter slovesno prisegli zvestobo. Tako ' postal »Gjurgjev danak junački sastanak«, 'ia jesen — na Mitrov dnn je bil pa una-čki rasfarnk.,, Razkropljene osvetnike je organiziral nesmrtni genij Karagjorgje ter izvedel pravo revolucijo, ki je y mnogimi krvavimi žrtvami osvobodila Šiimadijo. To je zdramilo in ohrabrilo tudi druge tlačene balkanske narode, da so se dvignili in oborožili. Od te dobe ie r.iurgjev uranak prav^rav proslava osvobojenja, himna A"n '■-"ibode in spomin na gigantsko borbo, kntero so bojevali revni in zatirani, goli in bosi, kosa in motika — proti bogatim in silnim krvnikom. Gjurgjev uranak je postal takozvanl srbski nar^ritii »mniales« (dan velikega spomina), od sedaj naprej pa mora postati ursroslovansku ker čakajo naš narod še velike naloge, katerim se je treba posvetiti, Ljudska univerza. Drevi ob 8. uri predava g prof. Ribarič o srbski moderni liriki. — Mariborski kegljači na olimpijadi v Amsterdamu. Morda je v malokaterem mestu kegljaški šport tako lepo razvit kakor v Mariboru. Posamezni kegljaški klubi tekmujejo in vadijo to prijetno zabavno igro teden za tednom ift nekateri imajo med seboj člane, ki so v kegljanju že pravi mojstri. Kakor čujemo, se je neki klub odločil, da pošlje svoje zastopstvo, priznane kegljaške mojstre, med temi Špe-cijalista v vijugastih lučajih, na medna-* rodne tekme v Amsterdam, ne boječ se gmotnih in drugih žrtev, trdno prepričan, da bo dosegel kar najboljši uspeh, če ne popolno zmago ali olimpijsko prvenstvo. Ponosni na svoje someščane, želimo našim vrlim kegljačem najlepši uspeh z željo, da zanesejo sloves Maribora daleč v svet. — Imenouanla In premestltue BEOGRAD. 4. maja. Pri finančni kontroli so imenovani: za oblastnega inšpektorja v Ljubljani Anton Muc, doslej v Celju: za srezkega upravnika v Ljubljani Franc Arko, podin-spektor pri Sv. Lenartu; za srezkega upravnika v Celju Peter Deržaj, doslej komisar v Ljubljani: za starešino oddelka finančne kontrole v Prevaljah Nikola Božiče v ič, doslej komisar v Ptuju: za srezkega upravnika v Gjevgjeliji Ninko S a-m a r d ž i j a. doslej komisar v Mariboru : za srezkega upravnika v Mariboru Anton Puc. doslej podinspek-tor v Apatinu: za starešino oddelka v Mariboru Fran Gaberšek, doslej komisar v St. liju in za starešino oddelka Maribor I Jakob Kaiser, doslej komisar v Mariboru. Sfrafl 8. IRarttiors« VECtRNTK Ttrfra V Mariboru, 3ne 3 V. 1998. Na Košenjak Košenjak, ležeč na severni strani Dravograda ter visok 1526 m (kakor Mala kopa na Pohorju), je krasna točka za turiste, a žalibog od jugoslovanskih turistov jako malo obiskana. Pač pa jo pridno posečajo Avstrijci, ker tvori mejo med Jugoslavijo in Avstrijo. Tako je bilo n. pr. letos na velikonočni pondeljek tam mnogo Avstrijcev. Košenjak imenujejo Nemci »Hiihnerkogel«, ker so slovensko ime napačno prestavili po ^kokoši*, a ne po »košnji*, kakor je pravilno. Po prevratu ni mnogo manjkalo, da bi bil ta vrh postal Kokošnjak, ker Slovenci le preradi dobesedno prestavljamo ii nemščine. Pač pa bi Nemci imeli prav, ako bi izvajali ime od divje perutnine, ker je iste tam mnogo: leščark (hostni jereb) ter divjih petelinov in ruševcev, kakor menda nikjer drugje v Sloveniti. Za lovce na divje peteline torej pravi eldo-rado). Tudi planinskih zajcev (pozimi beli) je precej. Ta točka je bila meseca maja 1919 med avstrijsko in jugoslovansko fronto, kjer so kmetje mnogo pretrpeli od •mtrijsKih vojakov. Tako so na pr. slovenskemu zavednemu kmetu Lorber-iu, po domače Potočniku, ki ima sedaj dobre V* ure ped vrhom jako dobro gostilno, odgnali šiloma konja in vola ter odnesli mnogo Livfl. Oklica pri Košenjaku je kraj, kjer so naši pod generalom Majstrom začeli poditi Avstrijce. Tam blizu na grebenu med Košenjakom in Pernicami je podružnica Ojstrice cerkvica sv. Urbana, kjer ~u naši pred naskokom prenočili. Pastirja Potočnikovega soseda so takrat naši aretirali, ker je bil osumljen, da je porezal telefonske žice. Bil je na dravogradskem pokopališču ustreljen. Pri Potočnikovih so imeli med frontama kaj slabe čase. Granate so kar žvižgale od vseh strani Mnogo granatskih kotlin se še sedaj vidi. Ljudje so se skrivali po kleteh, živine pa si niso upali gnati na pašo, dasi jim je primanjkovalo krme. Potočnik je našel po odhodu vojakov na svojem posestvu več zabojev avstrijskega smodnika in mnogo vojaške ropotije. Ko so naši prepodili Avstrijce čez Košenjak, so zajeli nekega v avstrijsko uniformo oblečenega kmeta, ki je prišel ravno na svoj dom, a se še ni utegnil preobleči. Seveda je bilo po njem. Drugega kmeta je raztrgala granata ' pri oranju, njegovo hčerko, ki je gonila vole in enega vola pa je močno ranila. Ljudje pa ne morejo prehvaliti naših vojakov tu gori, ki so se prav dobro vedli. Plačevali so vse čez ceno. Le to jim zamerijo, ker so spremenili cerkvico sv. Urbana v konjski hlev. Cerkvico so pozneje na novo posvetili. Ker torej Košenjak ni zanimiv samo kot turistovska točka, ampak posebno izza naše mlade jugoslovanske zgodovine, bi bilo želeti, da se začne naše občinstvo bolje zanj zanimati. Na vrh je iz Dravograda približno 3 ure ter se gre mimo ljubke gorske vasice Ojstrica z župno cerkvijo in šolo.’Druga oot vodi od postajališča Trbonje čez Morski dvor (Mohr^nhof), stara koroška in štajerska meja. Ta pot v hrib je nekoliko bližja, ako se odračuna državna, ozir. oblastna cesta. Jutri v soboto, 5. majnika, se namerava prirediti v ta krasen kraj večji izlet. Odpeljali bi se ob 13.18 z vlakom iz Maribora. Med vožnjo do Dravograda pa bomo pobirali na postajah še turiste iz drav ske doline, med katerimi vlada že veliko zanimanje za to turo. Kdor bi se ne mogel peljati že popoldne, lahko pricaplia za nami z zvečernim vlakom in bo v Dravogradu na razpolago vodnik, ker pot še ni markirana, kar pa bo gotovo po izletu. Tudi 6. t. j. v nedeljo zjutraj se lahko pripeljejo zamudniki za nami. Udeležijo naj se izleta posehno lovci, ki ne bodo občudovali samo čarobno petje divjih petelinov (velikih in malih), ampak se jim bo nudila tudi prilika, da pihnejo po njih s puško. Zanimiv bo gotovo izlet posebno za one, ki so nosili tod okoli vojaško puško in se jim bodo vzbujali stari neprijetni in prijetni spomini izza rojstva naše Jugoslavije. Želeti bi bilo, da se u-deleži izleta tudi kako pevsko društvo. Za različne zabave, kakor godbo itd. je že poskrbljeno. Vsi, ki se mislijo udeležiti ture. naj se javijo pri g. Jos. Pajtler-ju v Pekrah, pošta Limbuš, da se more sporočiti gostilničarju Potočniku približno število izletnikov. Javijo naj se pa gotovo lovci, ki želijo odstrel petelina. Amater-fotografi naj ne pozabijo vzeti s seboj svojih aparatov, ker je tam gori mnogo slikovitih točk, ki so vredne fo-j tografske plošče. Jos. P a j 11 e r. mariborsko gledališče REPFRTOAR: ! Petek, 4. maja. Zaprto. I Sobota, 5. maja ob 20. uri »Jesenski manever« ab. B. Kuponi. Nedelja, 6. maja ob 20. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Brezposelnost u raznih strokah Število pri borzi dela prijavljenih brezposelnih delavcev je redno najmanj še enkrat večje od števila razpoložljivih službenih mest. Poljedelstvo in gozdarstvo je navadno edina stroka, v kateri je število prijavljenih prostih mest večje, kakor število prijavljenih brezposelnih delavcev obeh spolov. Kljub temu pa ni mogoče zaposliti vseh brezposelnih težakov, ker si tl iščejo delo v mestih, kot pomožni delavci v tovarnah ter nočejo nazaj na kmete. Na deželi je ponekod stalno pomanjkanje poljskih delavcev in poslov. Beg od kmetskega dela je jako nevaren za naše poljedelstvo in splošno gospodarstvo. Tudi število prijavljenih vrtnarskih služb se redkokedaj vjema s številom prijavljenih brezposelnih vrtnarjev. Iščejo se po navadi izvežbane moči za vrtne kulture, ki pri nas niso znane. Rudarska podjetja v Sloveniji nimajo prostih mest na razpolago. Le iz Srbije in Srema se dobi nekaj prijav. Od časa do časa iščejo francoski rudniki potom generalnega francoskega društva za emigracijo v Zagrebu delavce za svoje rudnike. Te ponudbe pa po večini ne nudijo nobene gotovosti kolikor toliko trajnega zaposlenja. Najlažje se dobi služba v francoskih železnih rudnikih, kjer je pa delo najtežje, plača pa navadno najnižja. V najtežji krizi je že par let kovinarsko delavstvo. Delovni trg je Drepoln stavbenih ključavničarjev, kovaških, že-lezo-strugarskih in kovinarskih delavcev. Dejovnih mest ni na razpolago niti za eno čtsrtino. Največ služb daje na razpolago tovarna vagonov v Kruševcu, samo da te službe niso trajne. Tudi v strojni in lesni industriji vlada kriza. Usnjarjem in sedlarjem daje delo po večini le mala obrt. Večji obrati imajo dovolj delavcev ter se ponekod celo omejujejo. V tekstilni industriji se zaposlujejo večinoma le pomožne delavne moči, zlasti ženske in celo nedorasle. Večinoma je ta industrija kapitalizirana od inozem-cev, ki pod pretvezo strokoynih moči zaposlujejo svoje rojake. Podjetja seveda ničesar ne ukrenejo, da bi se domači delavci izučili v stroki. Pri stavbarstvu vladajo vse težave sezonskega dela. V poletnem času je kvalificiranih stavbinskih delavcev, zlasti zidarjev, primanjkovalo — dočim, je bilo tudi v poletnem času dosti brezpo.selnih pomožnih stavbinskih delavcev. Po zimi so pa bili tudi zidarji skoro do zadnjega brezposelni. V trgovini je razmeroma veliko število brezposelnih in malo razpoložljivih mest. Trgovske delovne moči dajejo skupno s pisarniškimi stalno visoko postavko brezposelnih. Za gospodinjsko osobje je v poletnem času zelo ugodna konjuktura. Zlasti letovišča iščejo dosti služkinj, sobaric, natakarje in kuharic. V zimskem času je pa število razpoložljivih prostih mest mnogo manjše kakor število brezposelnih gospodinjskih moči. Položaj prostih poklicov je vedno slabši. Smrt v cerkvi. Včeraj ob šestih zjutraj je umrla nagle smrti gospa J. Roth, posestnica v Limbušu, stara 74 let. V cerkvi pri rani maši jo je zadela kap. Bodi ji zemlja lahka, rodbini pa iskreno sožalie. — Marih&rski in dnevni drobiš Pogreb dr. Račoslaua Pipuša Včerajšnji pogreb staroste mariborskih Slovencev, odvetnika in industrijalca dr. Radoslava Pipuša, je bil najboljši dokument, kako visoko so cenili in spoštovali redkega borca in delavca na našem narodnem, kulturnem in gospodarskem polju vsi oni tisoči, ki so ga poznali. Razen mnogobrojnega meščanstva in okoliškega občinstva so se udeležili zadnje poti vzora obmejnih Slovencev predstavniki vseh civilnih oblasfev ter mnogoštevilnih korporacij in društev. Prav do groba so spremili pokojnika med drugimi gg. veliki župan dr. Schaubach, predsednik oblastnega odbora dr. Leskovar, župan dr. Juvan, podžupan dr. Linold, predsednik o-krožnega sodišča dr. Ziher s podpredsednikom dr. Pichlerjem in mnogimi sodniki, prvi državni pravdnik dr. Jančič z vsemi pravdniki, višji ravnatelj kaznilnice Vrabl In domala vsi tovariši pokojnika, mariborski odvetniki. Odvetniško zbornico sta zastopala gg. dr. Kukovec in dr. Koderman, zbornico za TOI g. ravnatelj Krejči, zvezo trgovskih gremijev g. predsednik Weixl, Slovensko trgovsko društvo g. predsednik Šoštarič itd. itd. Delavcem pokojnikovih podjetih in slivniškim gasilcem so- se pridružili v sprevod tudi študentje, ki vživajo dobrote raznih humanitarnih društev, katere je pokojnik podpiral. Na vsej poti iz mesta na Pobrežje sta svirali menjajoč se koračnice-žalostinke železničarska godba »Drave« in »Omla-dine«, pevci — no večini Dravaši — pa so zapeli pred hišo dr. Pipuša, pred Narodnim domom in pri Qdprtem grobu troje žalostink. Pred Narodnim domom se je sprevod ustavil in so se poslovili od pokojnika predsednik Posojilnice, odbornik g. dr. Kac. v imenu Zbornice TOI in Zveze industrijcev ravnatelj g. Krejči in za Sokola g. dr. Boštjančič, nakar je vsto pila v vrsto žalujoče povorke četa Sokolov v kroju s praporjem. Na pokopališču samem so posvetili poslednje besede v spomin dr. Pipuša župnik p. Valerijan Landergot, za odvetnike g. dr. Kukovec in za Slovansko čitalnico, SDS ter druga narodno kulturna društva g. dr. Reisman, zaključivši svoj govor: Kakor ustvarjajo krog nas pomladni žarki novo življenje, tako bo ustvarjal tudi duh dr. Pipuša naprej, še bo živel z nami inv nas. Premočan je bil njegov duh, da bi mogel že z mrtvim telesom oditi v grob. In zato: Hvala mu in slava temu živemu spominu, ki bo ustvarjal tudi še po smrti. Florijančenje Sv. Florijan napravi mladini na Pohorju in v Slov. goricah mnogo veselja. Na predvečer, ko je že precej tema, se zberejo že prej domenjeni fantje in dekleta ter hodijo od hiše do hiše prepevati in prosit jajec in klobas. Večkrat si najamejo tudi še godca. Tako hodijo od hiše do hiše, kjer dobijo dosti piti in jesti, da ni čuda, če se še nazadnje do krvavega stepejo, ko si delijo darove, ali pa tudi zaradi deklet. Na Florijanovo hodijo dečki po vasi ob treh zjutraj k sosedom kurit in dobijo zato od hišne gospodinje cvrtje. Ta dan ne sme ženska zakuriti, ampak moški, sicer bo še to leto hiša pogorela. če je na Florijanovo jasno, bo tisto leto še mnogo požarov. Ta dan je dobro buče saditi, da se bolj obnesejo. Sploh pa je to zadnji pomladanski termin za vrtno in poljsko setev. Proslava Gjurgjevskega uranka, napovedana za nedeljo zjutraj, je vsled pojave gripe pri vojakih mariborske garnizije na odredbo zdravnikov in mariborskega mestnega komandanta odpovedana. — Občni zbor ljubljanske sekcije Jug. novl- r"rr'-'-rn udruženja ie sklican za nedeljo, dne 13. t. m. dopoldne v Laškem. — Krajevna organizacija SDS za V. okraj ima jutri 5. aprila ob 20. uri v »Mariborskem dvoru« odborovo sejo. ki je , )- na vsem članom. — Trgovec VVagrandl umrl. Dnvi ob pol osmih je preminul na otrp-nenju srca ugledni mariborski steklar in trgovcc g. Ferdo VVagrandl v 61. letu starosti. Pogreb bo v nedeljo ob 16. iz kapelice mestnega pokopališč? na Pobrežju. N. v m. p.» V pravoslavni kapeli odpade v nedeljo služba božja. — Glede vojnega razporeda poziva mestni vojaški urad vse one. ki se niso udeležili razglasitve pretečene nede-lje, da je gotovo udeleže v nedeljo dne 6 tm. na vojaškem vežbališču na Teznu od 7. do 18. ure. Mariborski okrajni zastop je sklenil na zadnji seji svojega ožjega odbora sledeča cestna dela: Za oblastno cesto priznana cesta, ki vodi iz Maribora preko Sv. Marjete in Sv. Lenarta v Prlekijo, bo popravljena. Cesta od Sv. Petra pri Mariboru do vrha Nebove bo v dolžini 2 km dogotovljena do jeseni. Delo na okrajni cesti Bresternica - Sv. Križ se nadaljuje te dni. Preložitev Rajzmanove-ga brega bo dovršena do jeseni, za nove okrajne ceste Dogoše - Hoče in Limbuš -Pekre - Radvanje - Hoče se pa pripravljajo načrti. — Tudi za most pri Dupleku se dela načrt. — Izseljevanje brezposelnih delavciv. V Zagrebu posluje že nekai let .co-sko društvo za emigracijo. To dnšt/o se često obrača nr> ^orze dela s ponudbami zaposlitve naših delavcev v fi- *co-skih rudnikih in na kmetijah. Mariborska borza dela vodi stalno na leto mimani 3000 brezposelnih v evidenci. Od teh jih gre v Francijo okrog 40. Število dek ke emigracije je vsled tega tako mu. .r se v Franciji nudijo le pomožne službe in ker so službeni pogoji negotovi. Prekmurski in medmurski poliedelci in viničarji, ki živijo v veliki bedi, so se ?a delo y Franciji javili le v malem številu. —= Potrebno bi bilo, da bi se izseljevanje v Francijo uredilo potom poslaništev beh držav ter da bi se utrdili tudi službeni pogoji v posebnih konvencijah. — Sokolski odsek Rimske toplice — Šmarjeta priredi v nedeljo 6. t. m. majniški izlet v Rimske toplice, združen s telovadnim nastopom vseh oddelkov br. mat. sokolskega društva Laško. Pričetek telovadnega nastopa je ob 16. na vrtu hotela »Nova pošta«, v slučaju slabega vremena pa v dvorani. Mladini do 14. leta je vstop k telovadnemu nastopu prost, v ostalem občinstvo gotovo ne bo štedilo z malenkostno vstopnino v korist marljivemu mlademu odseku. Zdravo! — Razvanje. Kakor smo že poročali, se bo vršila dne 6. maja proslava blagoslovljenia nove turbinske brizgalne, katero je naše gasilno društvo rsbavilo pri češki tvrdki Smekal, sedaj gasilski zavodi d. d. v Cehih pri Prostejovi. Brizgalna deluje iz* borno, vabimo pa gasilna društva, da se te slavnosti udeležijo ter si pri popoldanski vaji ogledajo delovanje. Spored je: ob 8.30 zbor gasilcev pred gasilnim domom, ob 9.30 maša, nato blagoslovljenje brizgalne, opoldne skupen obed, ob 1.30 vaja z novo brizgalno, potem obhod ifl prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen za odplačilo brizgalne, vabi društvo k obilni udeležbi. Dobrodelna tombola gasilnega društva. O priliki dvajsetletnice obstoja rešil' nega oddelka priredi prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Mariboru v nedeljo, dne 6. maja ob 14.30 na Trgu Svobode dobrodelno tombolo. Dobitki so sledeči: Prva tombola: kompletna oprava o* bleke yn perili v vrednosti Din 5.000: 2. tombola: zlata moška ura z verižico; 3« tombola: šivalni stroj ali moško ali žensko kolo (po želji dobitnika); 4. tombola: zla* ta ženska ura-zapestnica, dalje 10 draK°' cenih desetem po Din 300 in 30 kvatern* 60 kvatern in še mnogo manjših krasnih in praktičnih dobitkov, ki so razstavljen* pri tv*dki Srečko Pihlar v Gosposki ulic* 5. Karte za tombolo po Din 3, se dobe v glavni trafiki Gnus, Glavni trg 15, v trafl' kah Kopina, Kralja Petra trg 11, Slani*. Slovenska ulica 2, Turič, Ciril-Metodova ulica, Golež, Aleksandrova cesta 44, da' lje pri tvrdki Srečko Pihlar, Gosposka ulica 5, v rešilni postaji, Koroška cesta 12 in pri vseh članih proštov, gasilnega i« reševalnega društva. Cisti dobiček * tombole je namenjen za nabavo nove? rešilnega avta. Rešitev uganke. Kako se človek dandanes najceneje obleče?? Ako kupuje vse oblačilne P^a' mete pri tvrdki L. Ornik, Koroška 9. Klina«* na2*mJSi —* Borba za Mrtvo morle NEIZMERNI ZAKLADI NA MORSKEM DNU. ŠČAVE. INDUSTRIALIZACIJA PU- Spori Nedavno je prišla v Palestino skupina finančnikov in znanstvenikov, ki je do-bila od angleške vlade koncesijo za izkoriščanje zakladov Mrtvega morja. Ekskurzijo vodi Sir Alfred Mond, ki igra važno ulogo med angleškimi industrijalci. Za izkoriščanje je dal sir Mond tudi mnogo denarnih sredstev na razpolago. Arabsko prebivalstvo je zelo nasprotno tej družbi. Djemal Husein je v imenu Arabcev ponovno protestiral proti koncesiji, češ, da so prirodni zakladi morja last domačega prebivalstva. Angleška vlada je pa vse proteste in pritožbe zavrnila z utemeljitvijo, da bi domačini itak ne mogli in ne znali izkoristiti velikega prirodnega bogastva. To stori lahko strokovna in finančno močna družba, od katere bo končno imelo dosti koristi tudi domače prebivalstvo. Pred dobrimi desetimi leti je bilo Mrtvo morje skoraj nepoznano. »Bahr Lut« — Lotovo morje — kakor pravijo Arabci, je takorekoč spalo v od solnca razžarjeni pustinji. Do svetovne vojne je bilo morje sultanova last. Sultan se seveda ni brigal za prirodno bogastvo in tudi redkim tujim obiskovalcem ni padlo na um, koliko bogastva zakrivajo morski valovi. Svetopisemska zgodba o Sodomi in Goromi je plašila svet in tudi divja beduinska plemena, ki so od časa do časa taborila na morski obali, so znanstvenikom in turistom jemala priložnost in veselje za vestnejše raziskovanje skrivnostnega moria. Mrtvo morje se razprostira med divjimi pečinami ter leži 394 metrov pod površino Sredozemskega morja. Voda je zelo slana in obale se kar bleščijo od kristalizirane soli. Ko so postali Angleži gospodarji Pa* Coraški gostje pri nas Nedeljska nogometna tekma med repre- lestine, so takoj začeli s temeljitim kemi- I zentancama Gradca in Maribora, ki bo čnim raziskovanjem. Raziskovanje je na- prav gotovo višek letošnje sezone in /a glo dognalo, da je v Mrtvem morju toli- katero vlada izredno zanimanje, bo poko soli, da bi bila z njo za več sto let kazala, kakšo stopnjo je dosegel naš do-oskrbljena celokupna svetovna kemična ma^{ sp0rt. Naravno je, da so gostje v industrija. Pridobivanje soli iz morja je tehniki in taktiki mnogo pred nami, ker jako enostavno: Solnce ogreva z vso imajo pač redne stike z dunajskimi pre- močjo morsko kotlino, voda izhlapeva in fesijonalnimi moštvi, ki spadajo v naj-sol se sama kopiči na obali. Angleški ke- boljšo srednje-evropsko klaso. Naši klubi mik Northon je izračunal sledeče veli- sj razumljivo iz gmotnih ozirov ne more-kanske količine: 1300 milijonov ton kali- j0 privoščiti takih gostov z Dunaja in ja, 853 milijonov ton broma, 12 milijard drugih nogometnih centrov, kar utegne ton kuhinjske soli, 6 milijard ten klor- prj nas kvečjemu Beograd ali Zagreb. Če-kalcija in 22 milijard ton klor-magnezija. prav s0 torej mariborski klubi navezani Vrednost teh zakladov v vodi bi znašala domala izključno na medseb )jne tekme, 1267 milijard dolarjev. so vendar zadnje čase prav lepo tehnično Poročilo angleškega kemika je med napredovali, radi česar upamo,da bo jia- j • j„ £i .. yS«« A w I ti pha tn n c f v n \7 Tl P (1 P*. 11 iT PJl st podjetniki in finančniki Evrope in Amerike zbudilo silno zanimanje. Neka fran še reprezentančno moštvo v nedeljo čast no zastopalo šport našega mesta. Reči coska finančna skupina je stavila ponud- moramo ob tej priliki odkrito, da nam de-bo, da bi zgradila predor, ki bi vezal la skrbi v našem teamu edino napad. Mrtvo morje s Sredozemskim ter da bi Morda bo imel pa le dober dan! Gradčani so svojo prvotno določeno lenajstorjco precej spremenili: f o,ačili so na obeh straneh tega predora uredila velikanske soline. _ . _ Tudi ameriški podjetniki so se vneto jo! Nastm>lU bodo £rt'rchU pogajali za koncesije izkoriščanja Mrtve- Uptrsb.); S^nek plmir ga morja. Angleška vlada je pa vse po- Faschmg^S an. LamoMGAK), Rmdner nudbe odklonila ter čakala na domačo, I ^trsb.), Reiter (GAK), Ko\vanda(Strsb.L za ogromno delo dovolj močno podjetni- Dorner (Sturm), Stanek II. (S s ). R ško družbo. Sedaj, ko je koncesija izdana, Kastrun m Kahr (strsb.) tujem klubu. Vsa trojica ima zabrarto igranja do odločitve kazenskega odbora, kateremu je predan tudi Ivan Mernik radi nedovoljenega nastopa dne 29. aprila. — M. O. je naprošen, da javi tekom 8 dni LNP-u, na kakšni podlagi je gostoval v nedeljo Rapidov igralec Paulin pri Železničarjih. — Prvenstvena tekma Ilirija— Primorje bo 13. trn., finale za podsavezno prvenstvo pa na praznik 17. trn. Sodniška sekcija ZNS službeno. Nedeljsko medmestno reprezentančno tekmo Gradec—Maribor bo sodil g. dr. Planinšek, tekmo rezerv g. Vesnaver, mladinsko tekmo g. Turino in morebitno četrto tekmo g. Bizjak. Concordia—Pribram 19:1. V svoji drugi tekmi je družina Concor« ; dije porazila SK Pfibram nič manj kakor 19:1. — Včeraj popoldne je nastopil naš prvak proti Slaviji v Pragi, zvečer pa je priredila Slavija Concordiji pozdravni večer v Avionski palači. bo v kratkem času dobila puščava krog Mrtvega morja drugo, nenavadno lice. Velike delavske kolone so že na potu, z vsemi razpoložljivimi prometnimi sredstvi se dovaža gradbeni in strojni mate-rijal in tako se bo pustinja kmalu spremenila v področje najživahnejšega industrijskega vrvenja. Igralci Steinkogler, Stani, Fasching, La-mot, Stanek II, predvsem pa avstrijski internacijonalec Kowanda so nastopali če sto v prvi garnituri Štajerske. Stani je igral pretekle jeseni celo v meddržavni tekmi Avstrija—Madžarska (amateri) za avstrijsko nogometno zvezo. 2uha se bo solila z „Lotouo ženo" Ko je Jehova sklenil propast grešnih mest Sodome in Gomore, je izvzel samo pobožnega Lota in njegovo družino. Na begu se pa Lotova žena kljub opominom svojega moža ni mogla vzdržati radovednosti, ozrla se je in postala pri tej priči solnat steber. Ta steber je še dandanes znamenitost, ki si jo ogleda vsak turist. Kakor vse skalovje ob Mrtvem morju, vsebuje tudi ta steber po večini sol. Svetopisemsko zgodbo tolmačijo znanstveniki na ta način, da je vulkanski izbruh uničil dvoje mest in da se je v lavi koncentrirala sol v visokih stebrih. Po tej razlagi je bilo prvotno seveda več »Lotovih žen« in dočim so se drugi stebri zopet sesedli, je ostal eden sam, ki ima obrise in oblike, spominjajoče na človeško postavo. Moderna industrija, ki skuša najizdatnejše izkoristiti mineralne zakla-• de Mrtvega morja, ne more zaustaviti svojega pohoda pri svetopisemski zgodbi. Podjetniška družba, ki je dobila koncesijo za izkoriščanje mineralnih zakladov, namerava sedaj razstreliti tudi velik steber »Lotovo ženo«, da se tako izkoristi ve lika količina soli. Tako bo torej moderna in praktična industrija iztrebila predmet stare zgodbe in bodo mnogi,' ki v njo ve rujejo, jedli juho, osoljeno z »Lotovo ženo«. Zlata poroka FJmerikanca Parizu MOLNP — službeno. V nedeljo 6. t. m. prispe ob 13.53 v .Maribor reprezentančni team graških no-I gometašev, ki nastopi v medmestni tekmi z Mariborom. Vodita ga gg. inž. NVitham in Flegarič. Ker je to prvo mednarodno medmestno srečanje imenovanih mest, je Walter May je zelo bogat tvorničar kemičnih izdelkov v Pitsburgu. Vrh tega I ‘športnikov, da7e'v je zelo družaben, srečen pa samo tedaj, čim lepšem številu udeleže sprejjma go- če so vsi okoli njega srečni. Nedavno je { na kolodvoru> Za M0LNP pozdravi odpotoval iz Amerike v Evropo. Potoma Qradčane predsednik Nerat. Ako bi pa se je spomnil, da je ze 50 let j>orocen in žejeli na kolodvoru spregovoriti še more-je zato sklenil, da praznuje zlato poroko L zastopniki kiubov, so naprošeni, da v Franciji ko najprimernejši dežel, za predsedniku MO najka -eje take stvari. Najel je v Parizu luksuzne | Z. on salone in pozval v Pariz okoli 60 svojih najboljših prijateljev iz raznih krajev Zedinjenih držav. Pred kratkim so ti res prispeli v Cherbourg. Med povabljenimi do sobote ob 20. Iz seje posl. odbora LNP. Za SD Rapid sta verificirana s pravico je tudi 37 gospa. Zanimivo pri vsej stvari I nastopa 11. aprila tl. Josip Winterhalter je to, da nobeden od povabljencev ni po- in Rudolf Krapfenbauer, za SK Železničar rabil niti pare svojega denarja in tudi po- s pravico nastopa 4. novembra tl. Maks vratek iz Pariza v Zedinjene države jih Mernik in Josip Konrad. Oba smeta v ne bo nič stal. Ameriški bogataš je spre- prijateljskih tekmah takoj igrati. — Ka-jel svoje prijatelje v nekem velikem ho- zenskemu odboru so. predani Maks Mer telu. Njihova naloga obstoja samo v tem, nik, Josip Konrad, Miroslav Oman radi da jedo, pijejo in se zabavajo na milijo-1 nedovoljenega nastopa dne 22. aprila narjeve stroške kakor pač morejo. Samo ena stvar jim je prepovedana: Nihče ne sme namreč zapraviti niti dinarja svojega denarja. Kupiti si ne smejo za svoj denar niti časopis, kajti bogati Amerikanec je tudi za te stvari obremenil svoje izdatke. PRAŠKA KOFERENCA, ki je razpravljala predvčerajšnjem o načinu odigranja letošnjih nogometnih tekem za srednjeevropski pokal, je izpadla — kakor so naši športni krogi pričakovali — za nas precej neugodno. Razpoloženje je bilo očividno naperjeno proti sodelovanju Jugoslavije na tem tekmovanju in da ni bilo Čehov, ki so se dosledno potegovali za naše interese, bi bila naša država že letos izpadla iz srednjeevropske konkurence. Tako pa je vendar za enkrat ostal ta problem še na sredi pota in Jugoslavija je pripuščena z enim in le eventualno z dvema kluboma. — Sklep praške konference je namreč tak, da se udeležita tekmovanja po dva kluba Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske in Jugoslavije ter en klub Rumunije. Izvesti pa se ima ta sklep tako, da mora naš drugi klub do 1. julija odigrati kvalifikacijsko tekmo z rumunskim teamom (po dvojnem pokalnem sistemu) in šele potem, če ostane tu zmagovalec, sme nastopiti za srednjeevropski pokal. — Najbolj agilni so bili v Pragi Madžari, ki so dosledno nastopali v tem smislu, da se poniža in podredi položaj Jugoslovenov. Avstrijci pa so glasovali dosledno z Madžari, a povdarjali, da nas bodo zato podpirali na konferenci Fife v Amsterdamu. — Edino za slučaj, da Rumuni ne poravnajo do 20. junija nekih svojih obveznosti do čeških in madžarskih klubov, odpade njihova udeležba na tekmovanju in je naša udeležba obeh klubov zasigurana že danes. — Tekme se pričnejo šele avgusta, ker je julija na Madžarskem nogomet pr9povedan. — Potemtakem se bodo vršile naše domače tekme za prvenstvo države takoj po olimpijadi. metamorfoza svečenika Trebiča 5rebro na filmu Ogromne so dandanes količine produciranega filma po vsem svetu in pri tem tudi velikanske množine odpadkov v fimskih tovarnah. Da se ves neuporabljiv rnaterijal vnovči na drug način, je pri današnjem nacijonalnem gospodarstvu razumljivo, vendar so zanimiva poročila ameriških novin, koliko srebra se pridobi 'z samih zastarelih filmov in njihovih odpadkov. Prevlaka filma vsebuje precej srebra, ki sc pridobiva iz nje na poseben kemičen način. Pnramount družba porabi f1-Pr. mesečno dva milijona metrov filma |n dobi iz tega za 6000 dolarjev srebra. Koliko ga more biti šele v filmu vsega sveta! Nekaj časa so to srebro prodajali zasebnikom, ki so ga uporabljali za nakit; v bodoče pa ga bo Paramount podjetje Prodajalo naravnost kovnici novcev v *an Franciscu in tako bodo kmalu Američani nosili v žepu novce iz istega srebra, ki jim je pripravljalo v kino-predsta-Va*i toliko veselja ali žalostil Obsodba indijskega maharadže u Parizu Domala vsi indijski maharadže imajo že sedaj svoje avtomobile in vzbujajo ž njimi občudovanje in avtoriteto med svo jimi podložniki. Pa to navsezadnje za ta-mošnje prilike iii čudno! Malo bolj svojevrstno pa je, da vzame maharadža svoj šekasto barvani avto preko morja s seboj v Francijo, v deželo avtomobilov, če gre v goste h evropskim državnim glavarjem. Veliki maharadža Kaputhala je nedavno prišel s svojim rdeče-zeleno-ru-menim avtom v Pariz ter dirjal po ulicah velemesta kakor po kakšnih indijskih prerijah. Na križišču nekih ulic niso iz ostale posledice: avto je podrl dve dami in jima raztrgal obleko. Ker se je maharadža osebno oprosti! Parižankama, jima je to tako imponiralo, da nista zahtevali I Obiskovalci kina dobro poznajo feno-nikake odškodnine. Od oblasti pa je bil mcnalnega inteligentnega psa, ki je kazal kljub temu obsojen na 5