NAŠA LUČ Marec 1954 Naprednjaki in nazadnjaki Danes mnogi radi tožijo nad „pokvarjenim” svetom. Na žalost, ne brez razloga! Kajti, kamor pogledamo, povsod srečavamo laž in prevaro, vlome in tatvine, raz-pore, nasilja in umore. Človek bi mislil, da ne živi v napredni Evropi, temveč nekje v divjini med ljudožrci, divjaki in lovci na človeške glave. Od kod vse to? Nič lažjega, kot odgovoriti na to vprašanje! Od kod naj pričakujemo kreposti, ki so nujno potrebne za mirno sožitje v človeški družbi, če se ljudje ne brigajo več za Boga in so v zasebnem, družinskem in javnem življenju zavrgli smernice božjih zapovedi?! Od kod neki? Od nikoder! Kajti vse, kar so nam razni „naprednjaki” nudili v zameno za božje zapovedi, se je izkazalo za smešno neresno. Ti „modrijani” so svet speljali v tako zmedo in negotovost, da sami ne vidijo več izhoda. A če jim kdo namigne na božje zapovedi, ki so bile skozi tisočletja trden temelj zasebnega, družinskega in javnega življenja, takoj zaženejo krik o zastarelosti in nazadnjaštvu. Ali ti res ne slutijo, kako se smešijo s takimi trditvami? Na primeru jim pokažimo, da nespametno mislijo: [pogosto slišimo, kako vozniki motor-f^nih vozili povzročajo nesreče, ker ne spoštujejo predpisov cestnega prometa. Obsojamo to brezvestnost, ki dan za dnem povzroča ogromnio materialnih in človeških žrtev. Vsi se skladamo v tem, da so predpisi o cestnem prometu neobhodno potrebni in tla se nesreče dogajajo predvsem zato, ker vozniki te predpise premalo upoštevajo. Če bi jih bolj upoštevali, bi bilo manj nesreč, če bi pa teh predpisov še sploh ne bilo, bi jih morali nujno uvesti, ker bi sicer cestni promet bil nemogoč. Predpisi cestnega reda torej nikakor niso nekaj zastarelega alli nazadnjaškega! Narekovaja jih je skrb za dobro slkupnostii. Potrebni bodo, dokler bo na cesti vsaj dvoje motornih vozil. Kaj pa bomo rekli glede božjih zapovedi, ki niso nič drugega kot PREDPISI, ki UREfAJO ČLOVEKOVE ODNOSE DO BOGA IN BLIŽNJEGA? Kako vendar je moglo komu pasti v glavo, da j,e trdil, da so ti predpisi ZASTARELI za naš čas?! Kaj takega more trditi res samo tisti, ki mn naivnost ali pokvarjenost onemogoča vsako trezno mišljenje. Tak zasluži, da ga ožigosamo za groboko-pa človeške družbe in za krivca vsega gorja v današnjem svetu. Kajti, če BOŽJE ZAPOVEDI spadajo med staro šaro, tudi z BOGOM nimamo več kaj početi, če pa smo to dvoje zavrgli, smo NEPREKLICNO OBRAČUNALI tudi s ČLOVEKOM, kakor si ga danes zamiš-Ijiamo vsi pošteni ljudje. V tem primeru bi bila namreč prav tako zastarela misel o ČLOVEKU-KRONI stvarstva; misel, da je človek nekaji več kot stroj ali žival; zastarelo hi bilo OSNOVNO NAČELO naše vere in naše kulture o NEDOTAKLJIVOSTI ČLOVEKOVE OSEBE in NJEGOVEGA ŽIVLJENJA. To osnovno načelo ima svoj izvor v nauku naše vere, da je človek OTROK BOŽJI in bo nekoč Bog od staršev, učiteljev, tovarišev pri delu, delodajalcev in oblastnikov terjal RAČUN, kako so SPOŠTOVALI to otroštvo božje v človekovi osebi. ZASTARELO BI TOREJ BILO VSE, KAR ČLOVEKA DVIGA NAD OSTALA ŽIVA IN NEŽIVA ZEMELJSKA BITJA. Človek bi se ne mogel več pritoževati, če bi ga močnejši od njega jxwiljali v mesnice, kjer bi se njegovo meso in kosti pre-d el aval e v milo (kar se je med zadnjo svetovno vojno dejansko že dogajalo!) Starši bi se tedaj) ne mogli več čuditi, če bi jih otroci zavrgli, ko bi jim zaradi onemoglosti postali neprijetno breme. Kaj bi človeka odvračalo od takega postopanja, ki se nam zdi več kot odvratno? Nič! Besede o spoštovanju, dostojnosti, hvaležnosti, čutu za odgovornost itd. bi postale zastarele in zato brez vsebine. Tako podobo bi imel zemeljski raj, I ki nam ga obetajo tisti, ki se bore proti Bogu in se norčujejo iz božjih zapovedi. če bi te zapovedi res zastarele, kar pa je nemogoče, in bi vsakdo mogel delati, kar bi mu padlo v glavo, bi se svet začel podirati. Človek bi človeku postal volk in življenje v družbi bi postalo nemogoče. To je tudi imel pred očmi sedaj že pokojni ameriški predsednik Roosevelt, ki je zapisal: „Narod, ki 10 božjih zapovedi zametuje, je zgubljen!” Kot smo v začetku omenili, se Evropa na žalost hitro pogreza v ta prepad. Upam, bratje in sestre, da razumete, da božje zapovedi NI.SO NAZADNJAŠKE. NAZADNJAŠKI SO TISTI, KI SO TO UČILI IN ŠE UČE! Božje zapovedi bodo ostale moderne, dokler bo živel človeški rod. Do konca sveta bodo vršile poslanstvo, ki jim ga je dal Bog pred tisočletji, s tem, da bodo urejevale človekove odnose do Boga in bližnjega. Naša usoda in usoda narodov do konca sveta zavisi od tega, v kakšnih odnosih bomo do teh zapovedi. Naj bi mi, bratje in sestre, po Marijini zaščiti v tem letu, ki je Njej1 posvečeno, tok našega življenja tem ZVESTEJE usmerili po mejnikih božjih zapovedi! Na ta način bomo postali pravi1 NA-PREDN JAKI ! V-ko. „O ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik! S teboj sem prvič klical svojo ljubeznivo mater in dobrega očeta: v tebi me je mati učila moliti in spoznavati Boga; tebe hočem hvaležpo spoštovati in te ohranjati kot najdražji spomin na svoje rajne starše; za tvojo čast in lepoto hočem po pameti skrbeti, kolikor premorem. Do svoje poslednje ure hočem najrajši v slovenskem jeziku hvaliti Boga, najrajši v slovenskem jeziku učiti svoje ljube brate in sestre Slovence. Kot hvaležen sin svoje ljube matere želim, naj bi bila slovenska moja poslednja beseda, kakor je bila slovenska moja prva.” Anton Martin Slomšek. marec 1954 J. K.: /H & f o e e V jamo je hodil štirideset let, kopat rudo, zemeljske zaklade. Zapuščal rano v jutro je zunanji svet, podajal se v globino, med srebrne sklade. T R I 1. Razbojnik: Pred dobrimi 80 leti so 'nieli papeži še nekaj svoje države, v kaiteri so 'bili tudi, kot svetni gospodarji. I ako j,e papež Leon XII. obiskal leta 1825 neko ječo, kjer je vsakega jetnika povprašal, zakaj je zaprt. Vsi so hiteli dokazovat, da so popolnoma nedolžni in jih je le nesreča privedla v ta kraj. Le eden med njimi je priznal, da je tat in pon are jevalcr. Papež se je obrnil k nadzorniku, ki ga je spremljal in mu ukazal: „Prosim vas, da takoj izpustite tega razbojnika. Ne želim, da bi s svojo navzočnostjo pokvaril vse te, ki so nedolžni.” (Listi z vrta sv. Bernarda. Dec. 53.) 2. Post: Sestra M. Regis je pripovedovala /godbo, ki jo je slišala pri mladi' ženi. Ta je pripovedovala: „Sem spreobrnjenka, ker sem videla pri svojem možu, da res nekaji da na svojo vero. Kmalu po poroki sem mu na tri petke zaporedoma pripnivila mesno jed. Prvikrat je bil še zelo Vljuden: „Ali, ljulba ženica, saj sem ti povedal, da ob petkih ne jem mesa!” Seveda ni jedel. — Drugič mi je zjutraj odločno naročil, da naj, si 'zaznamujem datum. — Ko je tretjega petka prišel domov in spet zagledal meso na mizi, je pograbil krožnik in vse skupaj vrgel skozi okno. Tudi zame je bilo zadosti preskušnje. Nekaj že mora biti v njegovi verif, da je tako odločen, sem si mislila. Kmalu sem prosila za pouk in danes sem srečna v veri svojega moža.” (C. Digest, Feb. 54). Vračal se domov upadel je in bled, brez izraza bile so oči in lica, od globine teme bil je ves prevzet, nikdar mu v lica prišla ni rdečica. Dan za dnem in vedno ista pesem! Z doma v jamo, iz jame spet na svetlo bila pomlad, zima ali jesen — let delovnih se lep venec je napletlo. Končno vendar leta so potekla, konec bilo štirideset let trpljenja. Toda glej, ko mir bi moral uživati, se ura njemu je iztekla. Zdaj pri Križu svetem čaka dan — vstajenja! (Pesnikov oče jc delal v rudniku 40 let. Mnoge naše izseljence pa doleti ista usoda, če delajo komaj 20 let ali še manj...) 3. Oslovska čeljust: Za arškega župnika sv. Janeza vemo, da mu je šla trda v šolah. Preden je bil posvečen, je škof poslal svojega zastopnika, da ga izpraša. Seveda profesor ni veliko izvedel od njega in je -dejal komisi j i : „Je pa res ipopolen osel! Kaji naj storimo z njim?” Janez, ni osital dolžan odgovora in je rekel: „Gospod profesor, če je Samson le z eno oslovsko čeljustjo pobil 3000 Filistejcev, ka j bo, šele Bog mogel napraviti s celim oslom!” (G. Digest, Feb. 54.) „Narodi, utopljeni v breznu nevere, nujno postanejo narodi zmede (anarhije).” Draper. Učenjakov zgled Friderik Ozamam je ibil db svojem prihodu v Pariz zelo mlačen kristjan. Vendar je ndkoč, boliji iz dolgočasja', sitopil v neko cerkev. Ta j,e bila prazna! Samo pri glavnem oltarju je ikllečal nek. starec in globoko vtopi j en v 'pobožnosit mol il rožni venec. Samotni i molivec je v Ozanamu vzbudil (pozornost. Radovednost ga je gnala bliže k njemu. Na veliko začudenje je v starcu prepoznal slavnega učenjaka Ampera, izumitelja električne žarnice. To svojevrstno srečanje je Ozanama tako etn 1938. so pripeljali v bolnišnico za pljučne bolezni v Washingtonu (USA) mladega bogoslovca. 13 tednov je preživel tamkaj. Zdravniki so vse poizkusili, da bi mu rešili vsaj eno stran pljuč. Toda zastonj! Peyton, tako se je imenoval bogoslovec, se je v stiski zatekel k Materi božji. Približno dva tedna kasneje so zdravniki ugotovili popolno ozdravitev pljuč. Peyton je mogel nadaljevati svoje študije in leta 1941 je bil posvečen v duhovnika. V zahvalo za pomoč v bolezni je blaženi Devici obljubil, da ne bo miroval, dokler ne bo 10 milijonov družin pridobil za dnevno molitev rožnega venca. Nemogoča zaobljuba, boste rekli! Toda mladi duhovnik jo je izpolnil v kratkih letih. Z govori po radiu in na veličastnih shodih na prostem je navduševal vernike za molitev rožnega venca v družinah. V kratkem je zaslovel v mnogih deželah sveta. Pravijo, da se je že samo v Združenih državah 8 milijonov družin obvezalo moliti to molitev. Med temi je več tisoč nekatoliških družin. Misel o dnevni molitvi rožnega venca v družinah je postalo svetovno gibanje. S: kupna molitev rožnega x/encu je pomembno sredstvo za prenovitev družin v Kristusovem duhu. pretreslo, da je v trenutku doživel tisto globoko duševno spremembo, ki je imela za posledico — njegovo svetniško življenje. Ozanam je postal znan kot učen univerzitetni profesor, še bdi j pa kot velik apostol krščanske ljubezni do ubogih. Ko je pozneje mislil na omenjeni' dogodek v pariški cerkvi, je pdln hvaležnosti izjavili: „Amperov rožni venec je v meni napravil več kot vse knjige, ki sem jih kdaj bral.” V-ko. družino ! Kako silno so današnje družine potrebne te prenovitve! Geslo, ki ga pater Peyton razširja, se glasi: „Družina, ki skupno moli, ostane skupaj.” — Družina, ki moli, je družina, ki ži-vi v miru in ljubezni. V takih družinah vprašanje o ločitvi zakona sploh ne pride v poštev. Lahko pa rečemo, da v „ločenih družinah je postalo svetovno gibanje. V tem listu smo že poudarili, da je bila družinska molitev skozi dolga stoletja največja opora slovenskih ognjišč in najboljše vzgojno sredstvo. Kajti z večerno molitvijo z molkom v roki ob križu ali pred Marijino podobo zakonca neprestano obnavljata njuno prvo ljubezen, sveto zvezo in zakramentalno zakonsko milost. V taki družini mož ne išče sreče v kartah ali pijači in žena ne zapada vabam pokvarjenega sveta. In kjer se redno moli, so otroci vzgojeni v ljubezni božji in zvestobi do božjih zapovedi. Z dnevnim rožnim vencem vrše starši, posebno oče, ki je glava družine, na najlepši način starševsko-svečeniško dolžnost. Duhovnik daruje in moli za zaupano mu občestvo in se zanj posvečuje, da bi tudi ono postalo sveto. Očetov in materin brevir za njuno malo občestvo-družino pa je dnevni rožni venec. S tem velikim svetovnim gibanjem je pater Peyton velikodušno odgovoril na pono- ven poziv Malere božje h lej molitvi. Ona ve bolje kot mi, kakUni oblaki se zbirajo nad človeštvom zaradi splošnega odpada od Koga. Zato nas je že pred stoletjem v Lurda in v novejšem času v Fatimi, v La Sa-lette in Banneux rotila, naj molimo, veliko molimo. * aj se vam zdi, bratje in sestre, ali nam misel patra Peytona ne nudi lepe prilike, da tudi mi v tem marijanskem letu božji Materi predstavimo dokaze otroške vdanosti iti ljubezni na ta način, DA BI PO NAŠIH DRUŽINAH SPET ZADONE- Bojijo „Marijansko leto mora biti zatrto z vsemi sredstvi, sicer ibo Marijiiino reščenjc podušilo Marlesa in Lenina,” je i/ja vil vodilni madžarski koinumst Jožef Revai, kot poroča irski tedmik „Dublin Standard”. Revai je predsednik propagandnega oddelka pri centralnem odboru madžarske komunistične stranke. Na nekem sestanku v Budimpešti je reke1!: „če katoliškim reakcionarnim in konservativnim elementom dovolimo neokrnjeno izpeljati njihov marijanski program, bo Marijino češčenje spet potegnilo madžar- Krščanstvo „Po kistanskrnt nauku je človek, obdarovan s socialno naravo, postavljen na to zemljo: da živi v družbi in pod oblastjo, ki je urejena od Boga, vzgaja in razvija čim popolneje vse svoje zmožnosti v hvalo in slavo svojega Stvarnika, opravlja zvesto opravila svoje obrti ali drugega poklica in si tako pridobi časno in večno srečo. Socializem pa tega vzvišenega človeškega in družabnega smotra ali sploh NI' POZNA ali pa ga popolnoma PREZIRA in misli, da je človeška družba ustvarjena samo za udobnost.” Papež. Pij XI. v svoji socialni okrožnici „Quatlragesimo anno”, ki je izšla ob 40. obletnici slavne socialne okrožnice „Rerum 1 A LEPA MOLITEV SVETEGA ROŽNE GA VENCA! Pater Peyton je rekel: ,,Ne mirujem, do hier ne pridobim 10 milijonov družin.” No, mi moramo biti mnogo skromnejši! Toda, ali se vam zdi pretirano, če rečemo: „Ne borno mirovali, dokler med našimi izseljenci v zapadni Evropi in Angliji ne bomo pridobili vsaj 2000 družin za dnevno molitev VSA J desetke rožnega venca!” Ali je to preveč? Nikakor ne! Bratje in sestre, na plan! . V-ko. se . . . sko mladino za seiboj.” Porast vere v Marijinem letu utegne torej postati za brezbožne komuniste nevarnejše kakor krdela superbomhnikov iz „kapitalističnega! sveta”. „Standard” dalje poroča, da je češki komunistični! prosvetni minister Zdeti ek Ne-jedly za vse šole določil posebna predavanja, v katerih naj se mladini' predoči „nevarnost Marijinega češčen ja za 1 ju d sko de mokra tično' vlado .. in socializem novarum”, z gori naivedenemi besedami primerja krščanski in socialistični nauk o družbi in kaže, da sta si popolnoma nasprotna: KRŠČANSKA NAČELA O ČLOVEKU IN DRUŽBI: Smisel življenja: -Smisel človeškega življenja je slava 'božja in človekova sreča, nepopolna na svetu, popolna kdaj v Bogu. S čim sc ta smisel uresničuje? Ta smisel mora človek uresničevati z VSEM SVOJIM ŽIVLJENJEM IN DELOM. Vse svoje ZMOŽNOSTI mora čim popolneje razviti in vse svoje delo, precl- vscin poklicno delo naravnati na la smoter, da daje l vsem stvarstvom Bogu čast in h valo, sebe pa prav s tem osreči nekako že na 'zemlji, a popolnoma v večnem življenju v Bogu. Človek — socialno bitje A Bog je človeka ustvarili kot socialno bitje. To se pravi, človek naj bi ne živel ie SAM in SAMO ZA SEBE, ampak v družbi, to je v družini, v oibčini, v državi, in. tudi za družbo, t. j. za družino, občino, deželo iin državo. Bog je dal človeku takšno naravo, tla se popolnoma USOVRŠI le v družbi in da tudi sebe daje družbi. Tudi so DOBRINE, ki jih more človek le družno uresničiti. Človek se usovrši le v družbi Že Aristotdles je dejal, da človek, ki živi /golj sam in zgolj zase, ni ČLOVEK, ampak ali višje bitje ali pa divja žival. Človek se rotili v rodbini, živi v družini, se vzga-gaja v družini in v šoli. LE S POUKOM SE MU RAZBISTRI UM IN Z VZGOJO RAZV1 JE KREPOSTNOST. Človek se daje družbi, osrečuje druge človek tudi rte živi le sebi. Narava mu je dala razna nagnjenja, iz katerih zaživi ljubezen, prijateljstvo, sočutje, dobrohotnost, požrtvovalnost. Tako človek PO NARAVI POMAGA DRUGIM in sodeluje z drugimi, tla bi tudi drugi, kakor on sam. dali življenju pravi smisel, živeli in delovali v slavo božjo in osrečili sebe in druge. Družbe ni brez. oblasti Zopet pa družba' ne more biti brez oblasti. Bog, ki je ustvaril človeka kot socialno' bitje, je tudi' početnik socialne oblasti. Oblast je od Boga. Zato ji mora biti človek v vesti pokoren. * To so torej krščanska načela o družbi. SMOTER človdkovega življenja je: BOG IN BOŽJA SLAVA, A PO NJEJ ČLOVEKOVA SREČA. Sredstva: življenje po vesti v družbi pod vodstvom socialne oblasti; zlasti vestno poklicno tlelo; tudi veselje in razvedrilo; vir najčistejšega veselja pa je v zvestem in svobodnem izpolnjevanju dolžnosti, življenje kot služba božja. NAZOR SOCIALIZMA KRŠČANSTVU POPOLNOMA NASPROTEN Socializem, pravi papež, tega vzvišenega človeškega oz. družabnega smotra ali sploh ne |>ozna ali ga pa popolnoma PREZIRA. To se pravi: socializem je ali teoretično in praktično ali pa vsaj PRAKTIČNO BREZBOŽEN. Socializem ali izrečno zanikuje Boga im dosledno tudi zasebno in socialno življenje urejuje brez Boga ali pa Boga sicer izrecno me taji, toda se dejansko ne meni zamj', ga prezira» kakor da Ga ni, in DOSLEDNO ZOPET UREJUJE ŽIVLJENJE BREZ BOGA. Gledanje Socialistov na človeško življenje je zgolji tostransko, za enostranske, večne cilje se«me brigajo, jiih tajč ali vsa j tako delajo, kakor da jih mi. ZATO SOCIALIZEM TUDI DRUŽBO NAPAČNO POJMUJE človek mm NI PO NARAVI družabno bitje in rodbina ter država NE NARAVNI TVORBI. Tudi ni NOBENE OBLASTI OD BOGA. BRATSKO VABILO SOCIALISTOM Pokažimo socialistom, DA PRAVIČNE ZAHTEVE delavskega razreda nimajo lx>-Ijše obrambe, kakor je RESNIČNA) KRŠČANSTVO. KRŠČANSKA NAČELA o človeški OSEBNOSTI, o naravnih PRAVICAH delavcev, o SOCIALNI PRAVIČNOSTI so tako JASNA in MOČNA, tla jasnejših in močnejših nobena človeška filozofija, noben komunizem in socializem dati ne more. MOČ KRŠČANSKE LJUBEZNI JE TA KO VELIKA, DA SE JI NOBENA DRUGA SILA NA SVETU PRIMERJATI NE DA. Naj socialisti puste blodni socializem in se z živo vem in srčno ljubeznijo oklenejo Kristusa in njegove Cerkve, pa bodo mogli za delavski razred največ storiti! Vodili bodo delavce ne k neki lažnivi in varljivi, temveč k resnični sreči! Iz: Aleš Ušeničnik, Razlaga okrožnice „Quadragesimo anno.” ZA PUSTNO VESELJE i. Kaiko je dobra 'kbela repa, ki sta jo ribala hlapec in dekla. Repa je skisala', mi smo vesela, tki smo se /glihala, bomo se v/.ela. (I/. Podzemlja). 11. HrgoLina, liter vina, kos mesa, hopsasa! (Iz studeniške fare). 111. Bog daj srečo, kravo rdečo, naj bo plava, da lx> mlečka dava! (Iz. Dolenj pri Rovih). IV. Mačka je mijavkala, smetano je jedla; baba se je kregala, ker dolgo ni umedla. (Bleska). V. Zajček je lepa reč, repa pa nima nič. Pesem še rad bi pel, ,pa je ni več. (Št. Jurij ob j. žel.). VI. V Dragatušu nagajajo Ribničanom: France-Rance z Riibn’ce dela lonce, piskrce, renje, pokrivače, ’ma posrane hlače. VII. Matija, Malaja kobilo napaja; kobila ']x>skoč’, Mati jata1 jx>č’. (Iz Logatca). VIII. Veselo ohcet delamo, pa v hiši kruha nemarno: na peči raste praprota, po hiši skače lakota! (Laze pri Planini). POSTNA VIPAVSKA JUHA V vrdlo vodo damo kuhati kislo zelje, v drugi lonec fižol. Ko je fižol kuhan, ga pretlači in daj v zelje. Zelju pridaj lovorjev list, šest do osem strokov sesekljanega česna in prežganje. Zelje naj se kuha najmanj dve uri. -ičeva. Kako je bilo včasih? Iz domovine sem prejela pismo, da mi je umrl stric v lepi starosti 90 let. Falle moj stric mi je v spominu od takrat, ko je šel v Ljubljano. Za to potovali je se je pripravljal slkoro pol leta'. Kar škoda se mu je zdelo denarja za vožnjo in, če bi se dalo priti peš, bil pot ubral že davno. Ker je bila razdalja prevelika, se je moral ločiti od par goldinarjev za vožnjo, kar se mu je neznansko škoda zdelo. Ko je prišel s .potovanja nazaj,, smo ga vsi vprek hiteli vpraševat, kaj je slišal, kaj je videl, kje je bil... Povedal nam je mnogo zanimivega, najbolj pa mi je v spominu pripomba, ki jo je stric napravil o nekem fotografskem ateljeju, kjer je videl mnogo razloženih slik, izmed njih eno, ki je prikazovala neko prav malo oblečeno žensko. DObri mož se je nad to rečjo hudo razburil in se kregal: „Vidite! Takele so te mestne frajle! Za obleko nimajo denarja, /kontnitirati’ se pa morajo dati.” KRATKO POVEDANO, moderno in jasno! 1. Kakšen je ateist (brezbožnik)? — Ateist je kakor človek, ki posluša RADIO in verjame, da ustvarja škatla, ki je pred njim, glasbo, ki jo sliši. 2. Dežela, v kateri danes imenujejo ulico l>o tebi in te jutri po prav tisti ulici vodijo in ustrelijo, je komunistična dežela. 3. Kaj je vera? — Vera je ZAVAROVAN JE na tem svetu proti ognju na drugem svetu v večnosti. Iz avstralskih „Misli”. LISTEK i o:praiviki so me neke mrzle marrne noti priivedli v Zagreb. Opravil sem jih /e jSjSjMMB predpoldne in po'tem za ]>ar nr „skočil’' domov na ohi-.k, ■‘'neg je naletaval tako go-sto, da sem se popolnoma ne-pričakovaino znašel na pragu naše topite 'klili iti je. Oče je čistil svojo lovsko puško in se smejal mami. Ta mu je namreč brala „levite”, češ da je cel divjak, ko že toliko časa ni' bil pri spovedi. Stara beračica Katra je sedela pri vratih in z odprtimi' brezzobimi usti zijala v mene, a iz lončka v rokah se je počasi usipal v krilo kavin „zoc”, njena priljubljena jed. Njen „Jež.eš, Marija, mlad gospod so’ tu” in vesel skok psa proti meni je končal prepirček in kmalu sem bil ves moker po obrazu od maminih soli/, veselja in poljubov. Pri očetu pa nikoli nisem vedel, ali sem poljubil njega ali pipo, ki jo je vlekel venomer kot dojenček svojo dudko. „Oh, Janez, srčna hvala in velik Bog plačaj, ker mi zmeraj ob pravem času priskočiš na pomoč,” se obrne oče k sliki sv. Janeza Krstnika, njegovega patrona, potem pa pravi meni: „Pomisli, že ves popoldan mi ti. dve tukaj trobita na ušesa, da je gospod župnik zelo hud na mene, ker že par let nisem bil pri njem. Saj nisem krit jaz, če nima vinograda'. In da bo .parada’ še lepša, pravi tale stari krempelj tam pri vratih, ki vsa moja pola in lovske stezice na sveže prinese mami na ušesa, da, če župnik že nima vinskega vinograda, ima pa Gospodov vinograd; da se torej spodobi, da poslušam mamo. Kaj pa ti praviš na to?” „Veste, ata, na vašem mestu bi jaz Sel rajši k frančiškanom. Ti hitro opravijo in ne dajo' velike pokore,” sem se gibčno izmuznil, da ni bilo zamere ne pri njem ne pri mami. Stara Katra je pa že kar zginila z lončkom vred. Večer je hitro minil ob „kozarčkih razgovora” in proti jutru me je brzec Odnesel nazaj v moj južni topli garnizon. Očetu sem obljubil, da bom šel tudi jaz k velikonočni spovedi. Mama se je pri tem Obema pomilovalno nasmehnila in me spomnila na očetov ribniški1 izrek: „če sem obljubil, še najsem izpounu.” Ni verjela, da bo kaj iz najinih obljub. Ko sem sprejel velikonočno čestitko od doma, me je pa kar pogrelo. Za čestitkami je bilo napisano z mamino roko: „Ata je prinesel spovedni listek, a Ti?” — Ničesar. ■»-«■"■■■■pžični prazniki so me kot po 1 navadi spravili domov. Z o-četom sva oprtala puško iin šla v njegov sneženi raj po I nama znanih lovskih stezicah, ki so bile vse tako izpeljane, da sva se zmeraj znašla v kakšni gostilni, kjer je oče iztresal svojo lovsko latinščino v vesel je vseh. Na potu sva srečala Katro, ki «e je hotela hitro umakniti v hosto, a so jo psi veselo lajajoč zadržali. Vprašal sem jo, zakaj se umika, pa mi pošepečc: „Ata so hudi na mene zaradi spovedi.” Pozneje ob kozarčku sem vprašal očeta, zakaj je hud na Katro. „Vse zobe ji bi izbil, pa jih k sreči nima. Posadil jo bom enkrat /a par minut v mravljinčje gnezdo,” se je hudoval oče. „Ta šment jezikavi je prinesel kar toplo, še preden sem prišel iz Ljubljane, mami na ušesa, da sem bil skoraj eno uro pri spovedi pri patru.” „No, potem ste pa res veliko grehov imeli tta vesti,” sem se naivno začudil, da. bi kaj več izvedel. „Kaji še! Ko seht pokleknil k spovednici, me je pater vprašal, če sem kaj kradel ali ubijal. Rekel sem mu, da oboje. Kar privzdignilo je patra in zaskrbljeno je vprašal: „Kako?” Rekel sem mu, da sem lovec, da sem kradel Bogu dlneve, ubijajoč živali po lovišču, — in spoznal me je. S patrom sva bila namreč skupaj v zaledju soške fronte /a časa prve svetovne vojne. Bil je kos dobrega lovca in po kratki spovedi — saji veš, da posebnih grehov nimam — sva zašla v spomine na minule lov-sko-vojaške dogodke. Kar hitro je minila debela ura. šele neki zvonček, ki je zacingljal, na ju je spomnil, kje sva. Ko sem pri- šel domov, mi pride nasproti mama, moleč ro'ko. „Kaj pa 'hočeš?” jo vprašam? „Listek!” odgovori. Vzamem vozni 'listek in ji ga dam. „Ne tega, ta ni pravi. Spovedni listek pokaži!” Kar sapo mi je zaprlo. Nehote sem pogledal v kotiček pri vratih, kjer je bila navadno Katra. Danes je ati bilo 'tam, a njen lonček je pričal, da je ta babji vsevedež že bil tukaj. Kaji sem hotel, dal sem mami spovedni listek. Seveda s tem tudi tebi malce po nosu, kajnč?” „Res,” sem prizmah olj, pozno sva se vrnila domov. Na mamino vprašanje, kje sva se potepala, sem odgovoril, da sem hodil po atovih stopinjah. Pogledala me je resno s svojimi sivorjavimi ljubeznivimi očmi in dejala: „Nikar, fant moj ljubi! Velik gospod si in, če te je sralm iti k spovedi tukaj, pojdi k patru kot ata. Vendar rajši te vidim takega, brez spovednega listka, kot pa da hi igral farizeja. Služiš v krajih, kjer ni naših cerkva ne duhovnikov, pa vendar zato ne pozabi na Boga, ki je povsod. Molitvenik imaš in ne (bo odveč, če včasih prebereš tisto molitev, 'ki jo mnogi tukaj v cerkvah pozabijo zmoliti, ko vidijo druge iti k obhajilu. Kot vojiaku ho zadosti, če rečeš: „Moj ljubi Zveličar. Nimam sreče, danes te prejeti. Oprosti mi in milostno daj, da bi Te duhovno prejlel in šel tako s Teboj združen skozi svoje življenje kot zvest in pošten kristjan.” „Vidiš, ti mamin angelček,” je modroval oče za mizo. „Srečen s’i, ker imaš le mamo. Ko boš imel še ženo, potem boš tudi ti1 vse, samo človek ne.” „Spat se spravi, motovilo staro,” se je zasmejala mama in prinesla kozarec vode. Oče j:e šege1! v usta, snel umetno zobovje, ga dal v kozarec in nekam smešno zamomljal: „No, pa pojdimo v božjem imenu!” Mirno dihanje je kmalu pokazalo, da ima „farizej,” čisto vest, medtem ko se je „mamin angelček” nemirno premetaval1 po postelji. Sele čez čas ga je šelestenje rožnega venca in zavest, da moli mama tudi za njega, zazibalo v spanje potolaženega. Ap. DRUGI SNOPIČ: Tretje poglavje Pravijo, da je doba hlapcev in gospodarjev minila. Tudi podrejenih in nadrejenih ni več. Ljudje se danes delijo v delavne, odgovorne in predsednike. Pa pustimo sedanjo socialno filozofijo ali — bolje rečeno — fantazijo, da ne bomo zabredli’ v politiko. Mimogrede na j omeni,m samo to, da se beseda .politika” lahko piše z eno samo črko. Napišite črko „k”,po-1 ijte to črko z Vodo, pa imate politi „ka”. ^ edaji pa preidimo iz uvoda k stvari, O to se pravi k starodavnim zlatim časom, ko je res J ustno” b’lo. V tistih časih sta živela 'dva hlapca. Iskala sta dela in sltižbe, dobre službe. Ali veste, kaj, je dobra služba? Dobra služba je: malo dela, pa dosti jela. Oglejmo si -najprej prvega fanta I Recimo, da mu j!e bilo ime Lojze. Bralec, ki ni zadovoljen s tem imenom, ga sme drugače krstiti. Star je bil 35 do 45 let, kakor je komu prav. Bil je velike in lepe postave. Oči je imel . . . Eh, pa kaj, bi ga tako opisoval, saj, ne gre za ženitno ponudbo. (Nikoli1 ni maral ničesar slišati o poroki, češ da je prostost več vredna kot najlepša Mica na svetu.) Povedal vam bom raje, kako je leta 1897 aprila meseca iskal službe. Nikar pa ne mislite, da je to aprilska šala. Malega travna je god svetega Jurija in to jie tisti dan, ko so se vsako leto kmečki vajenci in pomočniki, da ne bom rabil vedno poniževalne besede hlapci, menjavali in na novo „ukordovali” za nadaljnjih 365 dni. Lojze ni bil med tistimi, ki so preveč pili. Pogledal je v kozarec samo toliko, da je bil še 'bolj, pogumen in da so ga čvrste noge nesle kakor takrat, ko je v vojaški suknji delal „parado” samemu presvetlemu cesar- ju. V prvi’ župniji ni nič vprašal; šele v drugi' se j‘e ustavil pri neki hiši. „Res je. Naš dosedanji je šel, drugega iščemo, če boš ostal pri nas 52 tednov, boš ostal tudi 104, 208 in morda celo več, kajti ni sl albo pri nas.” „Takooo, takooo,” je /utegnil Lojze, „ali večkrat kuhate juho?” „Vsak dan jo boš jedel, če Iboš bolel, in dobra bo, to ti zagotavljamo.” „Takooo, takooo! Pa mrzle ne maram, da veste.” „Ne varčujemo z drvi, Lojze. Toplo juho boš jedel, še prevroča bo.” „Takooo, takooo, prevroča bo. In če bo res prevroča, kako jo hladite pri vas?” „Kako jo hladimo? Hm, to pa vendar vsak otroče ve, kako se juha hladi. Pihamo, v žlico pihamo, pa je.” „Takooo, takooo, v žlico pihate? Če je taiko, pa lahko tudi mene pihate ali pa jaz vas,” je glasno in razločno „zasviral” Loj.z.e ter ponosno odšel k sosedu. Tam se je razvil približno enak razgovor, samo na vprašanje, s čim hladijo jtiho, so odgovorili: „Na okno jo postavimo, pa se shladi.” „Takooo, takooo, na okno jo postavite! Potem pa še sebe postavite na okno, da bodo 'ljudje občudovali vas in vašo kratko pamet,” jie zalbaritoniral močni fant in jo urnih korakov ubral dalje ]»o vasi. Poskusil je srečo še pri zadnji hiši. Ista vprašanja, isti odgovori; glede hlajenja juhe jie pa gospodinja takole rekla: „S čim da hladimo juho, vprašaš. Velik hleb iz pristne domače pšenične moke pečenega kruha je vedno na mizi. Vroča juha in mrzel kruh je mešanica, ki ni še nikomur osmodila jezika in ga tudi tebi ne ho.” „Takooo, takooo, to je prava pesem. Ostal bom pri vaši hiši in poskušal mešanico, o kateri pripovedujete.” Loj/e ni več menjal službe, dokler ni bil poklican k večni nebeški pojedini. Njegove zadnje besede so bile: „Gospodarji in gospodinje! Ako boste s kruhom hladili juho, boste vedno lahko našli dovolj prvovrstnih pomočnikov ne le za jelo, ampak tudi za delo. To je naša lepa slovenska navada; ne smete je opustiti!” (Dalje prihodu j k") Srebrni jubilej Zveze v Holandiji Več prelepih proslav smo imeli zadnja leta v holandskem Limburgii. Končno je prišla na vrsto tudi 25Jletnica obstoja Zveze slovenskih katol. društev sv. Barbare. 8. decemibra smo se zbrali v Heerlenu in v sprevodu šli v cerkev, kjer je bila služba božja za vse žive in umrle člane naših društev. Od tam smo se podali za cerkev, da z žalostinko počastimo spomin našega ra jr nega patra Teotima, ki je k proevitu naših društev toliko pripomogel. V dvorani patronata je bil nato slavnosten sprejem. Zvečer ob osmih se je vršila v gledališču v Heerlenu slavnostna akademija. V pestrem ozadju narodnih noš, naših- rudarskih zastav in zastopnikov našega slovenskega življa se je pred očmi rojakov odigravala slika 25 let življenja: zakaj smo odšli v tujino, kako smo odšli, spoznanje tujine, domotožje rudarjev, materino pismo, sinovo in hčerina hrepenenje, pozdrav mladine do- movini in naša skupnost ob Mariji Poma- R:"i- Drugi del je bil nastop fantov in deklet v narodnih nošah s simboličnimi prizori, deklamacijami, pesmijo, glasim in plesom. S ponosom na naše 25-letno delo, z veseljem ob tein izrednem slavju smo proslavo zaključili s petjem naše narodne himne .,1 leji Slovenci”. Od 12.—20. dec. smo priredili jubilejno slovensko razstavo. V obširni dvorani smo pokazali domačinom, katere posebnosti spremljajo Slovence v raznih časih cerkvenega leta, naše običaje in navade. Znamenite knjige so jii m povedale razvoj naše kulture. Najrazinovrstnejši predmeti so pokazali našo ljudsko umetnost. Zemljevidi, fotografije in reliefi so predocilli, kakšen je slovenski svet pod Triglavom. Naše zastave in fotografije prireditev IZ DOMAČIH KRAJEV V Škofji Loki je bilo ustanovljeno okraja no sodišče polov ico kranjskega dkraja. — V prvem ]>olletjti je na gimnaziji v Brežicah i/delalo ie polovico dijakov. — ‘2,2. I. se je v trboveljskem rudniku ubil 52-1 etn i Rudolf Sotenšek. Padel je z 28 m visoke lestve. — Pri Žagi v kobarklskem kotu so zgradili čez Sočo most z razipetino 60 metrov. — Lani je skozi Ljubljano potovalo 120.000 turistov. Zanje ni bilo dovolj prostora, ker je danes v Ljubljani le 420 postelj v hotelih in 50 v prenočiščih, medtem ko je bilo pred vojno 664 postelj v hotelih in 127 v prenočiščih. — Novi slovenski umetniški film „Vesna” so v mestu kot na podeželju ljudje hodili gledat kot doslej še nobenega. V 20 dneh ga je videlo 75.228 oseb v Ljubljani. Vsebina tega odličnega in veselega filma je zajeta iz študentovskega žiivljlenja. Prebivalci krškega okraja se potegujejo za ponovno vzpostavitev bolnice v Krškem, katere poslopje so po vojni uporabljali za druge namene. — „Ljubljanski dnevnik” piše 20. I. o zdravstvenih razmerah ljubljanskega okraja: „Izmed vseh pekarn je le 27 primernih v zdravstvenem oziru. V Horjulu pečejo kruh \ navadni kmečki peči in ga zlagajo na umazane police v nehigienskih hodnikih.” ... „Med drugim so odkrili v Kmečki zadrugi Hotederščica okoli 200 kg plesnive margarine. Trgovsko podjetje , Prehrana’ je zbralo z.e pokvarjeno, iz pro-daje izločeno margarino, jo pretočilo in ponovno prodalo na deželje. Podobno je napravila .Prehrana’ tudi s črvivimi konservi-ranimi juhami: črve je odstranila in na pol pokvarjene juhe odposlala v podeželske trgovine. Sanitarna inšpekcija, ki je brezvestnost odkrila, je predala stvar javnemu tožilstvu.” Uradne številke pravijo, da je v Sloveniji kakšnih 20 medvedov po gozdovih. Kmetje okoli Novega mesta pa pravijo, da jih mora hiti še več, ker so jim naredili lani precejšnjo škodo. Spravili so se nad slive in breskve in „opravili” tudi trgatev. Dišale so jim le žlahtne cepljenke, medtem ko se za „šmarnico” sladkosnedheži niso bri-gali. Da bi se izbrisala vera i/ javnega življenja, so preimenovali naselje Sv. Križ nad [esenicami v Planino pod Golico. — V rudniku rjavega premoga v Zagorju ob Savi so lani nakopali skoraj 500.000 ton. — V Litiji delajo zaboje. Proizvodnja je bila lani štirikrat večja kot 1952. leta. — Bavarsko-avstrijska ekspedicija, 'ki se odpravlja na Himalajo, je izbrala dereze slovenskega pa- Nageijčck, loienkravt in rožmarin na oknu, na skrinji košara s prtom, bogkov kot, na prcgrnjcui mizi hleb kruha, stoli in priprava za prejo: to jc slovenska „hiša”. lenta im izdelka, ker j ih smatra kot na jboljše za naporne gorske ture v snegu in ledu. Dereze so zamisel dr. ing. Avčina. — V Ilirski Bistrici deluje tovarna lesonita — le-sovimskih plošč. Graditi so jo začeli 1942, obratovati je začela 1. 1916. Lesonit izdelu-jejo v glavnem iz lesnih odpadkov. — Slovensko vino izvažajo predvsem v srednje-evropsike in skandinavske države. Lami so ga začeli pošiljati tudi v Abesimijo, Egipt, Brazilijo im Združene države (USA). V Brestanici (Rajhenburgu) so trapisti pred vojno delali čokolado. 1947. so z izde- lavo nadaljevali sedanji gospodarji, a že 1948. so tovarno čokolade im liker jev prenesli na Sotelsko, kjer je danes zaposlenih 13 ljudi. — V Grčaricah pri Ribnici je kmet šebitga močno kuril kmečko peč. Zaradi toplote so začele na peči tleti pečke. Nastal je močan dim, ki je zadušil otroka v vozičku pri peči. — 6. febr. je bilo v Bohinju 70 cm snega. Tržaško sodišče je januarja dokazalo, da so bili udeleženci pri demonstracijah v novembru za razgrajanje plačami po 15.000 Lir od Odbora za širjenje kali jamstva! MED NAŠIMI ROJAKI I);> bodo novice objavljene v številki, ki izide konec meseca, jili pošljite vsaj do 2. v mescu poverjeniku v vaši bližini ali naravnost na uredništvo v Celovec. S“ ANGLIJA ZZZZZ : SZSZZ BELGIJA 'ZZmmmm London: Tudi na Angleškem smo imeli v januarju im prvi teden v februarju izredno mrzlo vreme. Na zapadli in severu je Bilo tudi dosti snega. London in vzhod sta ga le tnalo videla. Povsod so pa okusili mrzli veter in mraz. Prav pred prvo nedel jo v lebruarju pa je odnehalo, da se je pustna zabava na Golders Greenu mogla v redu izvršiti. V marcu bo spet na prvo nedeljo (7.) ob pol 5. popoldne blagoslov in potem več družabnih iger v dvorani. Župnik le prosi, da bi bili tudi za blagoslov v cerkvi točni. Poroki: V cerkvi sv. Gabrijela Gastklon (Lames.) sta stopila pred oltar 27. feb. Klara König in Franc Plaitovšek. — Istega dne pa v cerkvi sv. Jožefa v Bedfordu Gabrijela Vidmar in Mihael Rehberger, j- Vsem želimo veliko sreče! Misijoni: V posebni prilogi „Naše luči” za februar (vam v Angliji) je bilo vabilo na n amebo „Kat. misijonov”. Le toliko bivaš opozorili, da se je gdč. Vidmar poročila ter se zanapreji obračajte v vseli stvareh, ki se tičejo misijonov, na go. Gabrijelo Rehberger; njen naslov je: 78. Goldington Avenue, Beđford (Beds.). A> 25 LET DRUŠTVA V EISDENU ^ WATERSCHEI Tretjo nedeljo v januarju smo imeli prti redni obeni zbor našega kulturnega in pevskega društva „Slavček”. Za predsednika jie bil izvoljen g. Stainko Novak, za ta jnika pa g. Jožko Uršič; ostali člani odbora so: gg. Kavse Anton, Blatnik, Flere, Avsec, Ajdišek, Lcščak. Veliko uspeha jim želimo pri delu za slovensko skupnost v tuj'ini. EISDEN Prvo medel jo v februarju je bil tudi tu redni letni občni Zbor. Člani so spet izrekli zaupanje dosedanjemu predsedniku g Francu Petelinu, 'kateri pa je izjavil, da zaradi oddaljenosti in bolehnosti želi vsa j začasno odložiti to častno službo. Navzoči so nato izvolili: sledeči odbor: preds. g. Gostiša, podpredsednik g. Mrak, tajnik g. Kovačič, podtajnik g. Košorok, blagajnik g. Voglar, blag. namestnik g. Trkaj, knjižničarja gg. Košorok in Krpač, zastavonoše gg. Voglar, Krpač, Virant, poverjenik za prosveto in vodja pevskega Zbora g. Rogel j. Za društvo sv. Barbare je letošnje leto ju- bilejno, 'ker je potdklo že 25 let od ustiino-viitve. Dekli ne bo manjkalo, toda v dogi in prijateljstvu 'bomo mogli; .področje društvenega dela še razširiti'. Vsi rojaki so prav iskreno vabljeni, da se pridruiijio društvenemu delu za našo skupnost! Na našem področju smo imeli letos !)() naročnikov za Mohorjeve knjige iz Celovča. Bolniki: Gospa Flere se še vedno zdravi v kliniki v Watersdiei-u. Že dailj časa boleha naš prijatelj, Anton Fabijan. G. Hrumeč Jan mora še vedno čuvati sobo. Pogreb: V Eisdenu smo 9. II. spremili k zadn jemu poči tku g. Strašek Avgusta. Dočakal''je 65 let. Zapušča hčerko v Belgiji im sima v Kanadi. Previden je bil s sv. zakramenti. Spominjajmo se ga v molitvi. CHARLEROI - MONS Zvedeli smo, da je umrl lansko leto še en Slovenec: v okolici Charleroi. Dne 21. decembra je odšel s tega sveta v Gouv-lez-Pie-ton rojak Jože Bogataj, roj. 1905. na Ve-liaršah pri Idriji1. Naj počiva v miru! V okolici Charleroi od Anderlmes do Au-velais in gor do i ongrinne, kjer žive naši ljudje, je danes kar 74 upokojenih slovenskih rudarjev. Velika večina uživa invalidno .pokojnino, le malokateri starostno im nekateri žal le podporo bolniške blagajne, ker za poko jnino nimajo dovolj delovnih let tu v Belgiji. Od predvojn odo Slih jih dela le še par. Slovenski duhovnik v Charleroi ima lepo knjižnico slovenskih povestnih knjig, iz. katere si nekateri pridno izposojujejo knjige. Pošilja knjige tudi po pošti v bližnje kraje. Med najbolj pridnimi bralci lanskega leta so bili rojaki Alojz Krajnc iz Dampremy, Ivan Krohnje iz Anversa, Terezija Novak iz Bray-a ni Terezija Korelc: iz Eodelinisart. A tudi nekateri drugi niso daleč za njimi. Poroka: V Tubize (Brabant) sc je poročil g. Dušan Oblak z domačinko iz Tubiza. Čestitamo in želimo obilo sreče! FRANCIJA Pas de Calais Izredno mrzla zima je to leto obiskala tudi naše kraje. Snega ni bilo, ali 15° pod ničlo že dolgo let nismo imeli. Sreča v ne reči je bila, da simo bili preskrbljeni s premogom in smo brez skrbi kurili peči. |e to ena izmeti redkih dobrot sicer težkega rudarskega življenja. Ko smo ob topli peči brali poročila o trpljenjn zlasti revežev po mestih, kateri so zmrzovali, smo se izavedali te dobrote. Kjer so zbirali kurivo za reveže, so rudarji radevolje zanje darovali premog od svojih zalog in tako pokazali kol vselej svoja dobra srca za trpečega sobrata. BRUAY-EN ARTOIS Na občnem zboru društva sv. Barbare je bil za 1. 1954 izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Gregorčičem Martinom. Poročila tajnika in blagajničarja so pričala o lepem delovanju društva v preteklem letu. Oclborove seje so se redno vršile. Za dobrodelne namene, redne in izredne podpore, obdaritev otrok za Miklavžev večer i. t. d. je društvo porabilo vse dohodke lanskega leta. Kulturno delovanje je bilo živahno. Društvo s .svojim pevskim zborom je nastopilo večkrat z igrami in petjem doma in po drugih slovenskih kolonijah. Nastop v Parizu je še višem v lepem spominu. Obolel je naš priljubljeni režiser Franc Simonič. Vsi rojaki mu želimo skorajšnjega ozdravi j,en j:a, da bi mogel kmalu nadaljevati s potrebnim kulturnim delom med nami. SALEAUMIN ES Koncem januarja je imelo društvo sv. Barbare občni zbor. Poročilo je pokazalo, da je stari odbor zapustil lepo vsoto v blagajni, za kar mu gre zahvala. Pri volitvah je bil izvoljen odbor za 1. 1954 s predsednikom Groharjem na čelu. Za to leto je napravljen lep program. Pevci pod vodstvom pevovodje Rud. Slev-ška so se takoj lotili z vnemo dela. Pripravljajo tudi lepo igro. Tako je prav. Le pogumno naprej, in uspehi se bodo kmalu pokazali. LENS Dne 2(>. januarja je umrl rudar Ignac: I.ajlar, star 53 let. Zapušča 7 otrok. Žena mu jie umrla pred 6 leti. Naj počiva v miru! TARI/ Slu/I)a bo/ja bo v marcu: \ nedeljo 11. rn 28. (80 rue Vaug.irard, metro Saint-Plackle, o!h peti uri popoldne!). PmL Jluksetnb-ucfyö-tn TUCQUEGNIEUX Pirkl'iTo prebiralno pratike, toda dneva smrti res ne jx>ve nobena. Komaj smo začeli novo leto in že moramo zabeležiti tri smrtne slučaje. Nam vsem tako priljubljene matere Senegačnikov e ni več med živimi. Številna udeležba pri pogrebu je pričala, ikako je ;bila spoštovana. Imela je l‘> otrolk, izmed ikaterih je 11 še živih. V;si govorijo doibro slovenski. Pokojnici želimo večni,mir, združen z nebeškim veseljem, težko prizadeti družini pa naše iskreno sožalje. — Lanslko poletje je odšla v domovino gospa Dobrovoljčeva. Dosti je (pretrpela. Menda je imela 11 otrok, a so vsi umrli. Ko je izgubila še moža, si je želela samo eno: vrnitev v rojstni kraj. Kaikor pišejo, sc je sedaj .preselila v večno domovino. Na j ja bo Vsemogočna bogat plačnik! — Kranjčevi pa objokujejo sina, ki je bil že poročen in je res v cvetu mladosti zapustil našo solzno dolino. Bog naj tolaži dobro družino, ki je morala že toliko hudega prestati. AUDUN-le-TICHE Tik ob luksemburški meji živimo. „Naša luč” nas veže 7. rojaki, ki prebivajo v luksemburški državi. Vtseli smo, da bo izhajala seda j vsak mesec. Bralcem našega časopisa moramo sporočiti danes žalostno vest, da nas je zapustila dobra mama gospa Kosmačeva. Stara je bila komaj 55 let, rojena v Cerknem na Primorskem. Lanslko leto je izgubila hčer, letos je pa še sama odšla za njo. Ena hči živi pa še lukaji. Izrekamo iskreno sožalje, pokojnici pa želimo miren počitek pri Bogu. B. I. Ob- toCmsUi MED NAŠIMI Marijo in Antona Kozole iz Habsterclioka je razveselil tnali Kdnuintl, prvi Slovenfek, krščen v koloniji HabsterUick 7. tebr. Doslej so morali otroke nositi v župno cerkev v Stiring-VVendel. želimo malemu Kdmundu vso srečo v življenju! /daj imamo šele priliko poročati, da se je na Silvestrov dan l‘)53 poročil naš zvesti cerkveni pevci v Merlebacbu kaliopc Jožcl z l.jnbico Popovič iz Dalmacije. Poroko je izvršil podpisani, cerkveni zbor „Slomšek" pa je pri sv. maši v izbranih pesmih klical božji in Marijin blagoslov na novoporočenca. Istega dne se je cerkveno potočila v CreutzvvaUiu Marija štamcar z. domačinom Heintz iz. Crenlzvvalda. Prva izmed slovenskih deklet se je v letu lllal poročila na Hochvvaldu Frece l.judmila z 1 tulov i-kom Kološcvvskim v soboto, 23. januarja. Ženina in nevesto ter veliko število svatov je s krasno godbo zabaval znani voditelj orkestra g. Oerncc Joško, kateremu je pomagal s havajsko kitaro ženinov brat. naš znani Frece je igral harmoniko, hčerka Anica, ki obiskuje konservatorij v Forbachu, pa je vse spremljala s klavirjem. Dne 30. januarja je g. (birič iz Pariza poročil v kapelici C.ite Itois Richard C.enič Spira s Špehar Antonijo, ki je pred nedavnim časom prišla iz domovine. Želimo vsem, da bi jih Bog vodil po pravi poti. da bi ohranili živo vero v Boga in Njegov nauk! V Meiielbachu in okolici je smrt v jaaut-arjitt in začetku-februarja prizanesla našim rojakom. Iz Audun-le-Tiche poročajo, tla je umrla lam že lanskega julija 22-letna Rozalija Kosmač, 22. 'novembra pa njena mati Antonija Kosmač, stara 55 let, doma i.z Cerknega na Goriškem. Obe sta brli previden i s s,v. zakramenti. Preostali hčerlki kakor tudi vsem drugim sorodnikom ii/raža-mo Iskreno sožalje, rajnima pa želimo večno veselje po tem bednem življenju v dolini sob. Višem bolnikom po raznih bolnicah — tudi g. Ajdniku in Igliču, ki se zdravita v Švici, ler g. Bizjaku Alojziju, ki se zdravi v Alzaciji — ždimo, da bi jim ljubi Bog dal šc trdnega 'zdravja, da bi zopet lahko prišli v našo sredo in Ik svojini družinam! Priporočajmo še nadalje vse zlasti naši Materi božji z Brezij, h kateri bomo letos na dan 1. maja iz vseh kolonij poromali in jo prosili Njenega mogočnega varstvu! Dragi rojaki! Mislite že zdaji na to in ohranite dan I. maja prost za to romanje. Natančnejša navodila bodo sledila! Božji in Marijin blagoslov z vami! Vaš izseljenski duhovnik Stanko CITli J E A N N E IVARC Naše oibn'ovljeno društvo sv. Barbare se kaf dobro drži. Imamo še malo članov, ipa vendar pridno prirejamo, tla pridemo raztreseni Slovenci od časa do časa skupaj, se pozabavamo ter istočasno pomagamo tudi naši blagajni! Do sedaj imamo 30 članov. Naša kolonija je seveda čisto majhna z ozirom na število rojakov. Članarino smo nastavili za člane, Iki še delajo, mesečno po 50 frankov, za upokojene 25. Na dan sv. Barbare smo šli obenem z drugimi < Ir ušivi (francoskimi) k sv. maši. Ni bilo nobenega dvoma: naša zastava je bila dal ek o najlepša izmed vseli. Da smo laže korakali, nas je spremljala godba. Istega dne zvečer je naše društvo priredilo veselico v dvorani gostilne Lux (edina gostilna v naši koloniji!) Drugo veselico smo priredili na Silvestrov večer; tretjo pa na Novega le-tai zvečer. Obakrat smo se kar zabavali. Kje pa ni prijetno, če so Slovenci sik upaj? Nestrpno smo na Silvestrov večer čakali Novega leta! Nekaj minut pred polnočjo je ugasnila luč; opolnoči pa je zopet zasvetila; takrat smo voščili drug drugemu srečno novb leto. Prvi, ki nam jie voščil, je bil seveda predsednik Vipotnik Matija. Celo uro smo si tako v zabavi in resnosti voščili — vse pri dobri kapljici. Vsak čiiatelj „Naše luči” pač dobro vč, da mi Slovenci še t etino radi spijemo kako merico vina. Zraven seveda zapojemb lepe domače pesmi, katerih nismo pozabili, čeprav smo že dolgo v tujini. Srečo lov in lepi dobitki so nam prinesli lepo vsoto v blagajno. Zahvaliti se je treba predvsem članom društva, ki so prinesli vsak 3 do 4 dobitke: vsem članom in članicam je moja dolžnost, ker sem to predlagal, da se zahvalim iskreno za vsa darila za srečolov. Posebna zahvala gre še našemu predsedniku, ki je marsikatero pot napravil za to prireditev. I.c pogumno naprej, dragi člani in čla-irice: če Bog d;i zdravje, bomo priredili poleti še razne veselice na prostem, zato na delo, čeprav nas je malo! Ako se kdo zanima za naše podporno društvo sv. Barbare, ga veselo sprejmemo v svojo sredo! Tudi iz sosednjih kolonij bi radi imeli kake člane: vabimo vas, da se nam priključite! Sestanke imamo vsako dru- go nedeljo v mesecu ob 17. uri v dvorani Lux v Jeantie d’Arc. Takrat je tudi sprejem novih članbv. Ko končam to naše poročilo, želim — čeprav malo pozno — vsem čitateljem „Luči” srečno in zadovoljno novo leto 1954. f. P. tajnik. CREUTZWALD Ker smo Slovenci v Creutzwaldu skoro vsi naročeni na „Našo luč”, ki nam zelo ugaja in jo radi beremo, se nam zdi potrebno, da se tudi mi rudarji iz Creutzwalda oglasimo. Msgr. Stanko Grims, izseljenski duhovnik, nas redno obiskuje in ima pri tej priliki sv. mašo v kapeli Neuland. Na velikonočni in bin kostni iponedeljlek ali na dan sv. Stefana ima slovesno sv. mašo ob 9. uri, pri kateri poje slovenski cerkveni pevski zbor „Slomšek” iz Merlebacha. Oh takih prilikah rojaki radi napolnijo cerkev in pridno poslušajo lepe slovenske cerkvene pesmi, da ne pozabimo v tujimi na tisto, kar nas je učila draga mamica. Slovenci v Creutzwaldu so pridni, saj imajo že skora j vsi svoje lastne hiše, ki so si jih zgradili v potu svojega obraza. Žuljava roka slovenskega rudarja v Creutzwaldu še po jamskem delu ne miruje, ampak kot mraVlje noč in dan gradi svoj lastni dom. Zgradili so ga že: Glavač Martin, Bervar Mojz, Turšič Ferdinand, Brovc, Korošec. Stadler, Remih Janez, Tonkli', Roglič, La-cicnik, Poglajen in Urbas Anton iz Ham s. Varsbeng in Še,več drugih, ki so 'že začeli, a še ne končali svoja gnezda. Rojakinja Marija Tratnik, ena najboljših igralk na harmoniko, je dobila pri tekmi v Moyeuvre-Crande prvo nagrado: /lato medaljo. Čestitamo! „Mi Slovenci, vinca ne prodamo, iker ga sami dobro piti znamo! — Vince pijemo, dobre volje smo in „Našo luč” prebiramo.” Kot raznašalec „Naše luči” se Vsem odjemalcem toplo zalival ju jem za velikokrat dObro kapljico, ki jo pri vas dobim, da včasih prinesem prav poštenega „kebra” domov. Potem sem vprašan: „Kje si pa spet danes bil, da si se tako napil?” — „Našo luč” sem razdelil in ob let» sc veselil: K-ol’kor ikapljic, tol’ko let Rog nam daj na svet’ /ivet’!” H o če v ar H e n r i 'k OB OBČNIH ZBORIH Cerlkveni /bor „Slomšek” je 21. jan. po pevski slkušnji iimel o'bčni zbor. Predsednik Franc Kosec ga je otvoril sipozdravom: „Slava Slomšku” ter se najprej zahvalil vsem, ki so zvesto hodili k pevskim vajkm in sodelovali ipri javnih nastopih. Tajnik in blagajnik stai podala obširno poročilo o delovanju cerkvenega zbora ter o stanju blagajne — v zadovoljstvo vseh navzočih. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor; predsednik: Kosec Fr„ tajnik Ribič Fr., blagaj-»iik Golij a U. Ob koncu je povzel besedo naš duhovni vodja. St. Grimas. Razložil je še enkrat veliko nalogo, katero cerkven i zbor izvršuje pri krojaštvo in trgovina ALOJZIJA KOMAC 31, rue Princi pa k-, FREYMING (Moscllc) izdeluje najboljše moške in Jenske obleke lev prodaja vsakovrstno blago za moške, Jenske in otroke — Se priporoča! bogoslužju iti pri težkem delti izseljenskega duhovnika, bedne napolnjuje z upanjem, mlačne v veri utrjuje z mogočnimi pesmimi, celo cerkveno leto spremlja in razlaga s pesmi jo ter obenem izvršuje najbolj narodno delo, ko sredi tujine z neprestanimi nastopi lepih slovenskih pesnili ohranja lepe spomine na praznovanje praznikov in nedelj, v domovini. Kot duhovnik potrebuje pri oltarju strežnike, ki imajo drugačno tlelo v cerkvi kot ostali navzoči, talko potrebuje tudi cerkveni zbor, da tolmači želje, prošn je, zahvalo Cerkve v domačem je-ziiktt. Ugotavlja, da je žel zbor krasne uspehe v Merlcbachu, Freymingu, Hochwaklu, Creutzwaldu. Dočinn slišijo domačini vedno le latinsko petje — skoro vse leto isto Pa so našli rojaki Imeli priliko slišati vedno nove pesmi iz velikega zaklada (252), ki ga ima cerkveni zbor, tako da slišijo isto pesem največ do Š krat na leto, mnoge samo enkrat ali dvakrat. Pevski zbor naj vztrajno dela tudi napreji, saj ima strokov- njaka dirigenta g. Emila .Šinkovca, ki jim daje pravo Solo petja. V nedeljo, 17. 1. se je vršil občni zbor pevsko - podpornega društva „Slavček”. Predsednik Clagovšek Stanko je otvoril občni zbor ter podal poročilo o delovanju v preteklem letu. Tudi poročilo tajnika ter blagajnika je bilo enoglasno sprejeto, kar je dalo povod, da je dobil stari odbor pri članih popolno zaupanje in je bil tako ponovno izvaljen; predsednik: Clagovšek St.; JI. predsednik Cindrič Fr.; tajnik: Knavs Jož. in Mihelič St., blagajnik: Bučar Anton in Čer n ec Karel, dirigent Rohr Avgust. Predsednik se je v imenu odbora zahvalil za zaupanje in spodbujal pevce, naj hodijo redno k pevskim vajam, da se bodo dobro pripravili za letošnji program. V nedeljo, 24. 1. se je vršil občni zbor pevsiko-podporn.ega rudarskega društva „Sava”. Privolitvah novega odbora je bil izvoljen sledeči odbor: predsednika: Pintar Fer dinand, Priiboršek Ivan, tajnika: Pavlič Albin in Rozina M., blagajnika: Mav Silvo in Vodenik Franc, dirigent: Diem Evgen. Raz-govarjalli so se o nameravani igri ter .pevskih nastopih ob priliki obiska v domovini. Francosko časopisje je dne 19. 1. prineslo poročilo, da je Edith Quiining, ki se je izučila krojoštva pri znani naši firmi Komar v Freymingu, dobila pri tekmi v celi pokrajini Moselle prvo nagrado. Bila je imenovana prva v Moselle iu četrta, v Franciji. GABERŠEK IVANA potočen Jošt, ima trgovino s sadjem, zelenjavo in vsemi življenjskimi potrebščinami: Avcnnc Kaymund Poincare 144, Frcyming (Moselle). — Sc priporoča! Ministrstvo za obut v Parizu je poslalo njej in krojaškemu mojstru pri Komacu še posebno odlikovanje in vsakemu 15.000 frankov. Iskreno čestitamo! Po naši službi božji sem prišel po opravkih k neki družini, ki je ravno zajtrkovala. Zaradi pomanjkanja časa so šli najprvo vsi k slovenski službi božji in nato so šele zajtrkovali. Vsa čast taki družini! Je posnema- nj;i vrctl.ua. Koliko- je družim, 'ki i.mnjo <:is, so /tlravi-, imajo vsega, ikar .potrebujejo, ipa ne pridejo 'k službi bo/.ji, kjer se ponovno daruje naš Gospod Jezus Kristus. Sv. maša je tako vazen del našega življenj«! Otresimo se ošabnosti in mlačnosti, držimo se božjih in cerkvenih zakonov, ker le to nam bo prineslo pravo in večno srečo! Predpustni čas je čas zabave. Tako prirejajo društva razne veselice, da se člani malo razvedrijo ter se blagajne okrepijo. Kamor koli človek zdaj pogleda, vidi vse polno reblam. Pevsiko društvo ,,'Triglav” je priredilo predpustno veselico 17. 1. v gostilni VVagner-Kenda, 31. 1. pri Pignol Alfonzu, „Slavček” pa 30. I. v dvorani VVit-kovski. Kakor smo zvedeli, hodita deklica Škruba Hronisbiva in brat Karel v višjo šolo za godbo v Forbach. Mail ega Karla vsi dobro poznamo, saj nas je večkrat presenetil na odiu s svojim pogumnim nastopom. Obema želimo obilo uspeha! Letos smo dobili ob koncu januarja precej snega in "nastopila je ostra zima. Otroci radi porabljajo to priliko za prijetno sankanje. Ker je istočasno bil začetek konference štirih velesil \ Berlinu, kamor se je ves sv et oziral,so pisali tukajšnju' časopisi,da je prinesel to ostro zimo Molotov s seboj. F r an c Ribič HOLANDIJA MED ROJAKI V LIMBURGU Smrt — nas je ločila lani od naslednjih rojakov: Karel Pichler iz Hopela, roj. 1920, se je smrtno ponesrečil na cesti Ki. avgusta. Dne 20. avgusta je umrl Jožef Brvar, rojen 1900. v Hrastniku (bolezen na želodcu). Pokopan je bil v Brunssumu. 11. septembra je umrl v Lindenheuvelu Franc Reberšek, doma iz Blagovice. 31. oktobra je pa v veliko žalost staršev zatisnila oči Margarete Korber v Eygelshovenu, roj. 1950. V iletošnjem letu so umrli: dne 21. jan. Franc Frajle, pokopan v Eygelshovenu, dne 22. januarja 1954 pa že več let hroma Marija Umik, roj, Zorko v Brežicah 1874, pokopana v Hoembroeku. 1915. je prišla iz Duisburga (Nemčija) v Holandijo. — Naj '|Kx:iivajo v miru! Poročili so so poleg' že objavljenih še: IÜ. sept. Fini Drenovec in Pepi Drenovec v Hecrlerhckic, L’b. sept. Milka Sotlar z domačinom |. Schreurs v l.iiHlenheuvcUi, K), okt. Franc I.ožnik /. gdč. Jožefo Vassenberg v I.indcnheuveln. 17. okt. Aloj/. Knez / gdč. M. Schlichcr istotani. — Vsem želimo mnogo sreče na skupni življenjski potil Poleg srebrne poroke g. Resnika je bila tudi srebrna poroka rojakov g. F. Železnika in žene Amalije v Hoensbroeku. — V Hecrlenu je bila lani 1. oktobra zlata poroka ge. Julijane in g. Franca Mraz, ki je eden najstarejših Slovencev tukaj in soustanovitelj Zveze društev sv. Barbare. Krščeni so bili lani: Jožef Albert v družini Olge Resnik in J. V lieget- v Hoensbroeku, Marija Gerar-dina v družini Ane Svet, por. Theunisscn. Prvo-rojenček je razveselil tudi Berto Hladin v Brunssumu. Druge novice: gVlctnico dela so lani slavili rojaki: F, Klavora iz Hccrlena, Fr. Železnik L/. Hoens-hroeeka, J. Malenšek iz Waubacha, Martin Pompe \ Hoensbroeku. — Rojak Matevž Jelnikar je lani v Ghevremontu dopolnil 00 let. Vsem omenjenim daj Bog še veliko let sreče in zadovoljstva! ___ NEMČIJA Naša društva so gojila med nami prijateljstvo, slovensko kulturo in cerfkveno živ-1 j en j e. Ko se je začela prva svetovna vojna, so mnogi morali k vojakom in se vebko nj'ih ni vrnilo. Po povratku tistih, ki so ostali, se je svet mnogo preobrnil. Avstro-Ogrsko so razbili na več delov in večji del naše domovine je pripadel Jugoslaviji. Slovenci smo bili tu brez vsakega našega državnega i/astopstva, dokler se ni na .prošnjo društev oglasil 'konzul SHS, ki je ob nastopu obisikal tudi Slov. kat. društvo v Glad-bečku na dan I. decembra 1920. Bil je po rodu Srb, Itar za nas ni bilo primemo in smo skušali posredovati, da bi dobili slovenskega zastopnika. Odnosa ji do zastopstva so bili takrat še kar primerni. Kako je prišlo do ustanovitve Zveze naših društev, sem vam že popisal v prvi številki letošnjega 'letnika. Tam ste tudi brali, ikako nas je v Nemčiji vodila pot naprej. J ožel Do h r a v e c V oceno smo sprejeli „ALI TRST POMENI NOVO VOJNO?” - Agente Continentale đ’Information v Parim je v zbirki „Atomska doba” izdala veliko brošuro, ki je okusno opremljena s slikami ter zemljepisnimi kartami. Izdajatelj v uvodu poudarja, da bo ta brošura odkrila dosti stvari o Trstu, katere je dnevno časopisje hote zamolčalo, in da je njen namen, da pokale resnico o tržaškem vprašanju. Avtor je na privlačen način odlično uspel v tem programu. Sam je obiskal Trst, kjer je osebno preštudiral tržaški problem, govoril s tržaškim županom, z roditelji vseh tamošnjih strank (italijanskih in slovenskih), govoril z vodilnimi gos|M>darskimi strokovnjaki ter kulturnimi delavci, tudi s slovenskimi duhovniki v Trstu, ter tako prvič pokazal svetu, kako in kaj Tržačani mislijo o svoji bodočnosti. Ce dodamo, da so v brošuri na kratko podani na-'<,',i (jugoslovanski in italijanski) glede Trsta ter odmevi, ki jih je tržaški problem vzbudil med našimi izseljenci, smo samo še podčrtali važnost tega dela. Avtor zaključuje delo z ugotovitvijo, da ogromna večina Tržačanov sodi, da je gospodarska bodočnost Trsta in pravična ureditev med Slovenci in Italijani v Trstu zagotovljena samo v Svobodnem tržaškem ozemlju. x. LEPA KNJIGA Da je naša emigracija trdoživa in tudi plodna, priča knjiga o SOCIOLOGIJI (Ivan Ahčin), ki jo je izdala „Družabna pravda” v Argentini. Sedaj je izšel le I. del, a je knjiga mišljena v 4 delih, ki naj bi obravnavali življenje človeka v družbi. Prvi del podaja osnove družabnega reda in življenja. Kot učbenik najprej govori o osnovnih poj-•nih sociologije, o pomenu in namenu in s kratko rgodovino preide v moderni čas. Avtor se obširneje bavi s krščanskim naukom v socialnem vprašanju, o človeku kot družabnem bitju in preide v razpravo o družbi in redu v njej. ®-es je knjiga zamišljena kot učbenik sociologije, a bo marsikomu razjasnila vprašanja, čeprav ne bi botel študirati do podrobnosti tega modernega vprašanja. K. Ženitovanjski kotiček Na naše januarsko obvestilo se je le opogumilo nekaj rojakov, ki se počutijo preveč osamljene in bi radi našli družico za nadaljnjo življenjsko pot. Slovenski fant, zaposlen v Angliji, star 26 let, bi rad spoznal pridno Slovenko, do 25 let staro. Dopise poslati na „Našo luč” v Celovcu pod značko „Lepša bodočnost.” Cenjeno uredništvo! — Tudi mi se danes oglaša mo s toplo željo Vam in vsem bratom in sestram: Naj bo veselo, srečno novo leto 1954. Naj „Naša luč” v tem Marijinem letu še bolj zasveti — prav globoko v vsa naša srca, da bomo šli z novim veseljem v življenje, za lepše in bolj vzvišene ideale. Ob tej priliki prilagamo tudi pesmico za naš ženitovanjski kotiček: Smo fantje Štirje mladi, ki čakamo pomladi, ki polna vsa je mladih klic zelenja, cvetja, petja ptic. Ko zdaj smo na razpotni poti, ko gremo sreči mi nasproti, vprašanje eno je na samem kje našli nje bi — ogla kamen. Zato pa misel je le ena; v osnovi čista, nezgrešena: Le kje bi deklice se našle — štiri; če ti si moja — mi to ne zameri! Naj sveti „Naša luč” do Tvojih lin, kjer nagelj cvete, zelen rožmarin. želimo vas — slovenskih si deklet na tuji zemlji — naš najlepši cvet. , Resno! llizjak Ivan, ISajt Lojze, Česnik Albin in Bajc Franc — vsi stanujoč: Rue Parmentier 14, Paris X<>. Slovenec, 40 let star, doma iz Prekmurja, sedaj zaposlen v Franciji, bi rad zaradi ženitve spoznal Slovenko, doma iz Prekmurja ali iz ostale Slovenije. — Dopise poslati na uredništvo „Naša luč” pod značko „Sreča”. Za tiskovni sklad je daroval Jean Kozel, Landres, 21.— šilingov. Bog plačaj! PERIODIQUE NASA LUC Bratom in Sestram slovenske krvi širom Zapadne Evrope v razvedrilo, veselje in podučilo. List izhaja konec vsakega meseca. Dopise, oglase, darove in naročnino /pošiljajte /listovim poverjenikom v vaši deželi ali pa naravnost na naslov: UREDNIŠTVO IN UPRAVA: „Naša luč”, Viktringer Ring 26, Celovec-Klagenfurt, Austria. Če naročiš list naravnost v Celovcu, stane letno: 28 šilingov, 48 bfrs, 400 ffrs, 4 hol. gnid., 4.50 DM, 700 lir, 12 angl. šil., I dolar in pol. — Za ceno oglasov pišite na upravo lista. Rešitev križanke holandskih Slovencev v 2. številki: Počez: 2 Teo tim, 3 Loka, 7 Zvon, 8 SK, 9 nota. — Navzdol: 1 Velzen, 4 ov, 5 kost, 6 Anka. Pravilna rešitev nagradne številčnice iz 1. številke „Naše luči” Obrtnik: kovač, jestvina: kolač, misijonar: Kopač, obrtnik: kolar, cerkveno petje: koral, darilo: pokal, mera za pijačo: bokal, del srajce: rokav, zvit: lokav, pek rabi: lopar, nasilen tat: ropar. Pravilno so rešili številčnico tile rojaki: Anglija: Stanislav Rudar, Jože Pogačnik, Janez Slemenšek, Jožica Basso, Zlatka Križman, Jože Zanjkovič, Franc Zimic. — Belgija: Franc Plesnik, Krajnc Alojzij, Aleksander Ackovič, Slavica Kokelj, Zdravko Reven, Lavra Tratnik, Vladinir Zinger. — Francija: Lojze Bajc. IZŽREBANI SO BILI: Janez Slemenšek, 21 Arbury Road, Stockingford, Nuneaton, Anglija, dobi knjigo „Od morja do Triglava” (dr. M. Turnšek). — Zlatka Križman, 237 Lea Road, Wolverhampton, Staffs., Anglija, dobi pesmi „Moje grede” (M. Hartmanova). — Franc Plesnik, rue Paul Janson 6B, Dampremy, Charleroi, Belgija, dobi knjigo-slikanico „Dominik Savio". Upajmo, da bodo ostali imeli prihodnjič več sreče pri žrebanju. ZA BISTRE C/LAVE ZLOGOVNICA Iz naslednjih zlogov sestavi lep vzklik slovenskega pisatelja Ivana Cankarja: BOG - DO - MA - MO - NA - VI - TL NAPIS Ce pravilno bereš spodnji napis, ti bo povedal imena petih slovenskih rek: Akvip ajirdi akrk arkok ajnivas. (Rešitve prihodnjič) UGANKA Bela hišica stoji, 'nima vrat in oken ni. Kaj je to? ROJAK! Gotovo se še čutiš Slovenca. Gotovo se smatraš še za vernega človeka. Tu v tujini še morda bolj kot nekdaj tim doma. Toda ne boš ostal ne Slovenec in ne dober katoličan, če ne boš prebiral dobro, zdravo in poučno slovensko branje. Zato l>eri, premišljuj in po svojih možnostih podpiraj z darovi — „NAŠO LUČ”! SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE Novih predvojnih gramofonskih plošč s slovenskimi narodnimi pesmimi ni mogoče več dobiti. Iz Jugoslavije je mogoče dobiti sedaj 10 plošč (serija C), na katerih je narodna pesem na eni strani peta, na drugi strani pa druga narodna pesem le igrana na harmoniko. Plošče stanejo brez carine franko 1,10 amer. dolarjev. Denar je treba poslati vnaprej po banki na: Račun Narodne banke FLRJ, filiala, Beograd br. 1033. Naročiti pa je treba plošče na naslov Jugo-elcktro, Knez Mihajlova 33., Beograd. Odgovorni urednik: Dr. Janko Homböck. - Založba Družbe sv. Mohorja v Celovcu. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - Printed in Austria.